Poštnina plačana v gotovini Cena izvodu Din 1 90 Štev. 13. V Ljubljani, dne 28. marca 1935. Leto II. Izhaja vsak četrtek Naročnina letno Din 40'— polletno Din 20'— Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. 10'499 Smisel naše volilne borbe Veliko veselje je zavladalo v jutrov-fikem taboru, češ, bojeviiiki so nesložni. Dosedanji strahovalci slovenskega ljudstva si manejo roke in pričakujejo velikega dobička zase. Počasi, gospodje, prezgodaj se veselite! Tolikokrat ste se ušteli, pa se boste tudi to pot. Osebna vprašanja ne igrajo in me smejo igrati nobenei vloge v bojevniškem pokretu. Pregloboko je zasidrano to gibanje v srcu množic, da bi se dalo razdejali. Kar zadene »Boj«, bo -ta uravnaval svoje zadeve sam in se to nikogar izven »Boja« ne tiče. Uravnal jih bo tako, kakor bo najbolj prav za »Boj« in kakor bo to odgovarjalo članstvu, prežetemu s čisto bojevniško miselnostjo. Kar se tiče volitev, je to stvar zase, ki nepolitične organizacije »Boja« ne Zadeva, ki pa zadeva v polni meri bojev-uike kot državljane. Bojevniki kot bivši v-ojaki, ki hočejo imeti besedo ne samo v vojni, ampak tudi v miru, morajo imeti odgovor na vsa vprašanja državnega in javnega življenja sploh. Križem rok ne smejo držati, razen če so mnenja, da jih kaka reč nič ne briga. Če hočejo, da njihova beseda, da njihovo dejanje -kaj zaleže, morajo- nastopiti enotno, morajo udariti vsi v eno smer, ne pa razbijati svojih sil. Da se to ne zgodi pri teh volitvah, se je ustanovil glavni bojevniški volilni odbor, ki bo* vodil volilno borbo enotno, disciplinirano in udarno. Vezava bojevniških kandidatov v celi Sloveniji na opozicijsko listo tov. Dimitrija Ljotiča najbolje odgovarja bojevniškim načelom in smernioam ter neodvisnosti naše propagande. Naša volilna borba ni lov za mandati, marveč služi v prvi vrsti širjenju naše misli po celi Sloveniji in po celi državi. To morajo imeti pred očmi vsi kandidatje in agitatorji za listo tov. Ljotiča. Ker postavimo svoje kandidate po vseh srezih, si bo naša misel utrla pot tudi tja, kjer se doslej še ni vselila. Priti mora v vse sreze, v vse sodne okraje, v vse občine in v zadnjo gorsko vas. Takoj za njo pa mora povsod slediti organizacija. Vstati mora na stotine novih skupin, ki jih bodo dosedanje z navdušenjem sprejele medse. Na ta način bo volilni boj posredno koristil tudi veliki vseljudski organizaciji »Boja«, ki bo zaživela novo d oho razmaha in p ro-cvita in postala sposobna za končni boj za naš gospodarski in duhovni preporod naroda in države. —e. Beseda lev. D. Ljotiča Govor na volilni konferenci Jugoslovanskega ljudskega gibanja »Zbor« v Petrovgradu (Banat). »Prihajam iz Vršca, kjer smo imeli konferenco Pred skoro ravno takim številom poslušalcev. Mi vodimo zborovanja, toda le-ta se bistveno razlikujejo od ostalih volilnih konferenc. Kandidati navadno prihajajo površno med ljudstvo in snubijo glasove. Naše dobro ljudstvo daje svoje gla-s°ve) ker veruje v ljudi. Naše gibanje ne želi dehti in ne bo delalo tako, kajti to ni iskreno. Mi '’hemo vaša srca, da se odpro od vseh strani, da Pride do resničnega prelivanja plemenitih čuv-stev. Nismo prišli med ljudstvo zavoljo malih stvari, gre za življenje. Za nič polovičarskega, nič ne-P°Polnega — hočemo vse ali nič! To je naše ge-slo. V tem našem širokem ljudskem gibanju nam ne gre za mandate. Danes se mandati dosegajo na *elo lahek način, brez trpljenja in brez zaslug, "hrdi mi bi lahko prišli do mandatov. Ne bilo bi P^rebno, da bi radi mandatov organizirali tako Vebko ljudsko gibanje. To nam ni glavna stvar, 'P* hočemo nekaj drugega. Mi zahtevamo, da se uiedini razkropljeni narod. Ako bi človek mogel, se dvigne nad vse delovno jlugoslovakisko Ijud-Stv°> tedaj bi iz orlovske višine lahko pregledal ^°Sajanja in bi spoznal splošno voljo našega Ijud-.*'Va. Tedaj pa bi po vsej naši državi slišal en sam *P isti šepet: v Hrvatski niso zadovoljni, v Vojvodi, v Črni gori, v Sloveniji, Bosni, Srbiji, Južni xrPiji — nikjer ni zadovoljstva, nikjer ni dobro. Nit; dve pokrajini se ne moreta zložiti, da bi iz- fahii enotno misel, eno voljo, da pregazijo eno in •v? Zapreko. Izgleda, da vsakega posameznika 1SClj° iste nadloge, spremljajo iste nesreče. Pa IS0 morda to razne nadloge, ki tarejo ljudstvo r~ ab pa so morda iste? In v resnici: to so ene in ,Ste stvari, samo z raznimi imeni, ker so jih tudi Stl vzroki povzročili. Tega nihče doslej ni hotel P°vedati ljudstvu. Treba je ta naš narod, ki je r^kropljen in katerega tiščijo iste teža-ve, ujedi-"‘h z isto voljo in istim hotenjem. Zato pa samo 0 ‘mi glasovi niso dovolj. Skozi naše ljudstvo se ^ °rajo prelivati neprestano ista čuvstva in isto ^P rno in borbeno upanje na boljšo bodočnost. cćhj0 n.Ismt> vstvarjali stranke, zato smo vstvarili str° Sibanje. če vprašate, zakaj gibanje in ne sto^n a’ vam odgovarjam: zato, ker naloge, ki vajo Pre<^ narn'’ n‘so oSvadne in lahke ter zahte- •mda'21 SV0^° rešitev P°mo* in de'° vseSa na" niško, radičevsko, spahojevska in ostale. Imeli smo politiko posameznih strank, nismo pa imeli državne in splošne ljudske politike. In ni čudno, da je ljudstvo nezadovoljno z reševanjem mnogih težkih in usodnih vprašanj, ki se ni vršilo s splošnega ljudskega, temveč iz ozkega strankarskega stališča!, z malim številom ljudi, z neznatnimi posamezniki. Mnogoštevilna vprašanja so ostala radi takih posameznih politikov nerešena, ali so bila slabo rešena. Omenjam samo vprašanje notranje kolonizacije in agrarne reforme. Ta in druga vprašanja se niso reševala s splošnega ljudskega stališča po velikem temeljnem vsedržavnem načrtu, temveč s stališča strank, klik, kos za kosom, s čestim odstavljanjem z dnevnega reda, pa zopet nadaljevano. Zato vsa ta vprašanja še vedno niso rešena, ljudstvo ni zadovoljno, ker živi slabo, ker je izpostavljeno boleznim, nemoči in siromaštvu. Ravnotako je bilo z drugimi vprašanji. To pa samo zato, ker je bila država na milost in nemilost izročena eni stranki, eni kliki ali eni osebnosti. Resnično je pravo čudo, da se je v našem ljudstvu v šestnajstih letih nabralo samo toliko nezadovoljnosti. Ljubezen ljudstva do rodne zemlje in države je bila ogromna in ni je zmanjkalo! Ljudstvo je pokazalo toliko rodoljubja, požrtvovalnosti in samozatajevanja, da ni zmanjkalo ljubezni. Toda, ako se ta ljubezen razsipa, se bo tudi raztrosila, kajti vsakega potrpljenja je enkrat konec. Nikjer ne vidimo plemenitejšega, marljivejšega stvora, kot so čebele. One so varčne, pa tudi sebične in delajo neumorno in z uspehom vse dotlej, dokler vlada v pahju red. Ako pa čebele vidijo, da se med razvlači, da je nečist, da je panj v neredu — tedaj planejo na med in satovje, uničijo in zalmorijo vse in zapustijo razvaline svojega dela za seboj. Tako je tudi z ljudsko družbo, kateri poide potrpljenje. Tedaj nastane splošna nesreča: Tisti, ki so za državo umirali, so se spremenili, iz graditeljev postanejo rušitelji, gazijo vse ovire, ograje in zakone in stvorijo nered. Zato pravim, da čeprav je mnogo ljubezni — dolgo ne more več izdržati. Treba je podvzeti vse, da se prepreči usodni razpletek, da ljudje obnovijo svoje življenje v svoji državi. Zato vas ne kličem na veseljačenje, temveč na mučno in težko pot. In ko proglašam ta svoj poziv, postavljam vprašanje, da li naj ostane to mrcvarjenje ob dosedanjih nadlogah — ali pa naj začnemo delati in jih odstraniti? Zato ne verujem, da bi se ljudstvo moglo odločiti za dosedanjo pot, ki ne odgovarja našemu preizkušenemu narodnemu junaštvu. Nam ni treba glasov, ni nam treba ne mandatov, ne portfeljev. Mi hočemo, da se loti vse naše ljudstvo graditeljskega dela, kajti nihče ne more v imenu zakona, pravice ali sile preprečiti, da gremo po novi poti! Naše gibanje - postavlja iznad sebe državno in narodno politiko. Nam ni potrebna oblast zavoljo oblasti, temveč tudi službe napram ljudstvu. Doslej so se grabili za oblast zavoljo oblasti in časti, pozabili pa so, da je oblast služba in službovanje, da je oblast ogromna odgovornost pred ljudstvom. Pozabljali so na glavno upravičenost oblasti. V navadi je, da nekdo vrši oblast, pa naj-sibo v kateremkoli imenu in v katerokoli korist. Tu pa je temeljna napaka, zavoljo katere je šlo mimo nas v pogubo celih petnajst let narodnega in državnega življenja. Oblast se mora izvajati v korist tistih, ki so jo postavili in izbrali, samo taka oblast je resnično upravičena. Vsako drugo izvajanje oblasti ruši in seka vejo, na kateri sama sedi ter kot pri čebelah ustvarja neurejen panj. Nemogoče mi je, v tako kratkem času iznesti vam program in načela našega gibanja. To bomo natisnili in razširili med narod. Ako pa se ozremo kritično na dogodke in življenje po osvoboditvi, moralo jasno uvideti zlo, ki nas tišči in spremlja že toliko let. Politične stranke cepijo narod, z vrha oblasti pa rešujejo vprašanja kos za kosom pod vplivom strankarskih interesov. Ali ni že nekaj preveč navadnega, da n. pr. služi v naši vasi učitelj, ki je marljiv, sposoben narodni, prosvetni, cerkveni ali zadrugarski delavec, ki pa se mora naenkrat preseliti v drug kraj v državi, ker ga je prestavil narodni poslanec, ker ni bil »njegov« človek. In kolikokrat mora občina trpeti obč. tajnika, ki je nesposoben, nemaren in škodljiv — samo zato, ker je vesten izvrševalec »višjih« želj. Dandanes vlada v političnem in družabnem življenju takozvani »naš človek«. Ako nisi »naš človek«, težko tebi! Naše gibanje pa pravi: »Napravimo temu konec! Tako ne gre naprej! Država in ljudstvo — to je politika! Ustvaritev narodne celote je ena prvih stvari.« Predstavite st ladjo s posadko, ki naj živi vkrcana na njej od rojstva do smrti in na kateri so pred njo bili celi rodovi in pridejo za njo nova pokolenja. Kakor bodo delali na tej ladji in jo vodili, tako bo potekalo življenje in usoda njegove posadke in tiste druge, ki pride za njo kot izmena. Lahko pa tudi delaš resnično dobro in koristno, pa si vseeno nesrečen in pritegneš nesrečo tudi na bodoče rodove, ako ladjo ne vodijo razumno, pametno, pošteno in vestno. Zastonj je kopanje in oranje, zastonj vsako delo — ladja se pod slabim vodstvom jutri lahko razbije. Politika je krmarenje ladje, ki se imenuje Jugoslavija, ki plove po nepregledni in brezkončni gladini, pa se mora prebiti skozi številne viharje, nesreče in trčenja. Naj tej ladji se nahajamo mi vsi in delimo njeno usodo. Pri nas je izvzemši vojske in zunanje politike bilo- vse iznad ljudskega in državnega: interesa. Nahajamo se na usodnem razpotju, na katerem se moramo odločiti: ali za pot ustvarjajočega, gra-dilnega navdušenja, ali pa za pot rušilne besnosti in kaosa. Nič več ne sme biti oblasti zaradi časti in masti, kar ne bi služilo narodu. Za nas politika ni sebičnost, umazanost in koritarstvo, temveč potreba, da pride naša ladja skozi vse viharje v tiho in varno pristanišče. Nismo nameravali priti prvič pred vas ravno radi volitev. Ne trgamo se za drobne, prehodne in cenene osebne uspehe, temveč za drug uspeh, za zmago novega pota in smeri v državnem in narodnem življenju. Dokler tega ne dosežemo, ne bomo prekinili borbe. Naše gibanje je vstalo istočasno na raznih krajih naše države, v mnogih raznih mestih — brez dogovora in brez poznavanja. Iste nadloge, ki so na enak način tiščale državljana v vseh delih države, izzvale so iste misli, izgovorjene na isti nalčin in v istem jeziku. In tako se je rodilo naše gibanje. Ako postane le-to veliko, ni bilo izzvano od enega človeka, niti ni zasluga enega človeka, temveč vstalo je iz ^ ko se ozremo na nedavno preteklost, vidimo, P0litT° V Pretekl*h šestnajstih letih imeli razne ‘Ke’ tlko radikalsko, demokratsko, zemljorad- Ne kupujemo mandatov, ne kupujemo volilnih glasov Hočemo, da zmaga svobodna volja delovnega ljudstva Zakaj gremo v volitve? Mnoge vrednote so popadale v prah .. In prišlo je do obupa in ravnodušnosti. Zagrizla se je v duše ljudstva težka mora, da mu nikdar več ne more biti boljše. Iz srca in iz duše ljudstva smo brali njegov veliki obup in njegove težke nadloge. Občutili smo, kako kriči njegova duša po vsakdanji pravici, s krikom lačnega za kosom kruha in žejnega za čašo vode. Toda zla usoda je zamenjavala slabe s še slabejšimi, nesposobne s še nesposob-nejšimi, brezglavce z brezglave!. Potapljali so se tudi tisti, ki so nekaj obetali. Čim lažje se je zamenjavalo, toliko bolj so rasli apetiti. Množilo se je kruboborstvo. Marsikdo, ki ni bil vreden, da stoji pred vratmi, se je prerinil v hram -največjega dostojanstva. Za njimi pa so se podili in rinili še neznatnejši, tako po duhu, kot po morali in poštenosti. Skrajni čas je, da se temu napravi konec. Ali tega ne dokazujejo prizori, katere v tem zadnjem času neprestano opazujemo? Ali ne prihajajo desetine ljudi, da tej ali oni »veličini« nudijo svoj srez na krožniku? Ali niso ogabne tiste številne izjave, katerih mrgoli v dnevnem časopisju? Vse to povzroča ponujanje in izsiljevanje ljudskega zaupanja. Število tistih, ki se ponujajo brez sramu, gre že v tisoče ... * Resnično je, mi smo morali nastopiti. Prišli smo, da presekamo to nesramno in nemoralno igro- z uaj večjimi dolžnostmi napram ljudstvu. Prišli smo, da s pomočjo vsega našega ljudstva ustvarimo nov duh odgovornosti in dela, da razvijemo novo zavest, novo voljo in novo moč v družbi in v našem ljudstvu, da bi se osvobodili vsega, kar zastruplja in razkraja zdravo narodno telo. * Vemo, da je to težko delo in trnjev pot. Ali ravno tako vemo, da nas ljudstvo pri tem težkem delu ne bo zapustilo. Ne gremo v volitve, da poberemo glasove in mandate, marveč da zberemo v en krog v en zbor prave ljudi, da bomo mogli začeti delo prečiščevanja in osvoboditve te neznosne sedanjosti. Gremo v volitve, da pokažemo, da je še mnogo ljudi, ki niso povesili oči in obrnili obraz k tlom, da pokažemo, da zopet nastopa čas, ko je čista vera v poštenost večja, kot umazana vera v denar ... Tudi javno glasovanje ima svojo dobro plat... To je prebiranje značajev v času, ko je težko — da bomo vedeli, komu moremo pozneje zaupati tudi večje naloge! Pokazali pa se bodo ravno sedaj v vsej svoji nesramni goloti tisti, ki delajo po tistem koritarskem načelu »Ciganka ima sicer črn obraz — toda polno torbo! ...« Da, da — črn obraz! Zaradi teh »črnih obrazov« in od teh »polnih torb« neznosno trpi eno celo pošteno pokole-nje, eno celo junaško ljudstvo!... Zato gremo v volitve! Kdor misli kakor mi — naj gre z nami! globine ljudske duše, iz najobčutljivejšega dela človeka, iz katerega! je izzvenela ista bolečina, enako nezadovoljstvo. Zato je to gibanje v temelju in jedru ljudsko gibanje in ravno to je njegova originalna poteza. Ko smo videli, da imamo iste skrbi za državo in narod, iste nadloge, smo prišli v stik, sestaii smo se iz vseh krajev države, spoznali smo se še bolj, napisali in objavib smo narodove želje in nujne potrebe ljudstva. Sklenili smo, da gremo kot apostoli med ljudstvo, da hrabrimo in bodrimo ponižane, pritiskane in odvržene, da se borimo proti nasilnikom in škodljivcem z vero, da moremo ravno s takim skupnim in složnim delom uspeti. Prišlo pa je nekaj nepredvidenega in neprijetnega. Prišle so volitve. Moti nas in ni nam Igra x ljudstvom je v Jugoslaviji prepovedana I prav, da je naše gibanje na ta način zvezano z volitvami. Toda! tako' je prišlo in vsiljeni položaj morama priznati in sprejeti odkrito borbo. Država se nahaja v volilni mrzlici in ravno zato nam ne delajte krivice, da bi mislili: volitve so zvezane z našim gibanjem in z našim prihodom med vas. Tajko stališče ne odgovarja niti naši prirodi, niti našim željam. Povdarjam, da je vaš volilni glas mala stvar, to je drobtina. Tako se ne obvladajo težkoče. Hočemo vas pridobiti kot ljudi, da vztrajate pri tem delu, da! boste tudi po volitvah ostali na tej poti. Samo tako morejo biti rešeni vsi postavljeni problemi in vsa vprašanja rešena. In še nekaj: Tudi ako brez svoje volje sodelujemo pri volilni mrzlici, vas opominjamo, da gremo na volitve pod svojim imenom, pod svojim znamenjem in nismo sklepali in nismo sklenili nobenega sporazuma. Nudila se nam je mnogo- več mandatov, kot smo mogli ob tej priliki upati, kar pa smo odločno odbili, ker nam ni za drobtine, vržene raz mizo, niti nam gre za oblast. Gre nam pa za zmago pravega načina upravljanja z ljudstvom! Nismo za sporazum niti z onimi na levici, ker ima od njenih treh skupin vsaka svoj program, vse tri skupine skupaj pa ne vedo, kaj hočejo, ker | nimajo skupnega programa. Oni hočejo iti po poti ' rušenja, da zrušijo- vlado, ker nočejo vlade. Danes pa se mora vedeti, kaj se hoče, a ne česa se noče. Mi k njim nismo mogli pristopiti ;ni bilo potrebe za sporazum, s katerim bi dobili kak mandat več ali manj, ako pa naša zastava zgubi na čistoči in načela na celotnosti — zato pa izstopamo sami. Izstopamo brez oblasti, brez izgrajenih organizacij, brez potrebnih materijalnih sredstev, brez denarja. Ravno zato pa so nam potrebni čisti ljudje, pošteni in plemeniti borci, ki bodo sprejeli in nadaljevali skupno z nami to izredno težko borbo. V sedanji dobi pokvarjenosti, brezhrbteničar-stva in klečeplastva moramo verovati in dokazati, da ni ves svet tak, da globoko verujemo, da niti naš narod ni tak, čeprav bi še tako jasno izgledalo-, da je padel zelo globoko. Dokazati moramo, da še živi viteški duh, vstvarjalno junaštvo našega slavnega rodu, da se naše ljudstvo ne boji sprejeti ne tegob, ne preganjanja in izzivanja, pa bo vendar ostalo na začrtani poti. Naj bo- dovolj za danes. H koncu povdarjam in ponavljam: ni nam potreben vaš glas, temveč hočemo, da pridobimo vse ljudstvo, da ga imamo z vsem srcem in z vso dušo!« vanje nič makij kakor z bilijona dinarjev (i bilijon je looo milijard ali milijon milijonov). Ali moremo verjeti zastopnikom raznih držav, ki na razorožitvenih konferencah zatrjujejo, da je vse to oboroževanje samo zaradi preljubega miru, samo za obrambo- lastne zemlje? Še večjo skrb pa nam morajo vzbujati številke, ki jih je pretekli teden povedal francoski vojni minister Maurin v parlamentu in ki se tičejo oboroževanja Nemčije. Tri četrtine nemške industrije proizvaja samo orožje in strelivo. Tovarne delajo- podnevi in ponoči. Nemške letalske tvornice izdelajo vsak dan 15 najmodernejših letal, tako da bo imela Nemčija v 3 mesecih 1500 novih bombnih letal. Nadalje zbira Nemčija ogromne množine živeža ter izdeluje na debelo konzerve za vojake. Sedaj, ko- je j Nemčija uvedla obvezno vojaško službo, bo raz-j polagala vsak hip z armado 700.000 mož, ki bo najmodernejše oborožena. Ali dela Nemčija vse I to res samo zato, da bo- branila svojo zemljo? Nemčijo bi rade posnemale. Uvedba obvezne vojaške službe v Nemčiji je zbudila skomine tudi ostalim premaganim evropskim državam, to je Madjarski, Avstriji in Bolgariji. 2e krožijo vesti, da bodo tudi te tri države sledile Hitlerju in uvedle obvezno vojaško službo. Evropske velesile, ki so prizadete zaradi uvedbe obvezne vojaške službe v Nemčiji, se kar ne morejo zediniti glede skupnega nastopa proti Nemčiji. Anglija je ubrala pri tem svojo pot. Njena državnika, zunanji minister Simon in lord Eden sta prišla v Berlin, kjer sta se en dan razgo-varjala z nemškimi državniki. O vsebini razgovorov ni ničesar znanega. — Francija in Italija pa sta poslali v Berlin protestni noti, ki pa ju je Hitler gladko odbil. Njegov zunanji minister Neurath je ob tej priložnosti izjavil, d* so. ver- ^ zajski mir prekršile druge velesile, zaradi česar tudi Nemčija ni mogla več držati križem rok. Kandidature POMENKI Politični obzornik Volilna situacija v dravski banovini se je s sklepom glavnega bojevniškega volilnega odbora, da se bojevniki udeleže volitev na državni listi tov. Dimitrija Ljotiča, precej razjasnila. Po vsej deželi je med bojevniki ta sklep sprožil živahno gibanje. V večini srezov so že ustanovljeni sreski bojevniški volilni odbori, ki bodo poskrbeli, da bo 5. maj za bojevnike dan krepke afirmacije v državnem življenju. Kandidature na državni listi g. Dimitrija Ljotica. Na listi g. Dimitrija Ljotiča so bile v zadnjih dneh postavljene naslednje kandidature: v konjičkem srezu: kandidat Branko Brborič, sodar iz Konjica; namestnik Boško Kuljanin, kmet iz Blaca. V srezu Ključ: kandidat Milorad P. Milutinovič, polkovnik v pok., namestnik Marinko J. Radulovič, kmet iz Rtkova. V našičkem srezu: kandidat Dragutin Moderčin, sodnik iz Os jeka; namestnik Mladen Radojčič, kmet iz Budimac. V dolnje-miholjaškem srezu: kandidat Dragutin Moderčin, sodnik iz Os jeka; namestnik Pavkov Milan, kmet iz Kučanac. V srezu batinjskem: kandidat Andrija M. Pešič, kmet iz Branjine; namestnik Lukačev Vinko, kmet iz Dubpše-vice. V trebinjskem srezu: kandidat Ratko Parežanin, novinar iz Beograda. V srezu Bi-leće: Gavrilo Albijanič, dobrovoljce iz Ghc-kega. Govor prosvetnega ministra. Preteklo soboto je imel prosvetni minister Stevan Giric v radiu govor o naši prosveti. G. minister je v uvodu dejal, da je prosveta najvišje merilo za vrednost posamezne. državne, skupnosti. S tega vidika je treba delati za našo prosveto. G. minister se je v na-daljnem pomudil pri glavnih treh naših prosvetnih ljudskih ustanovah, to je osnovnih, srednjih in visokih šolah. Razgrnil je pred poslušalci paradoks Izbera kandidatov naj bo izraz svobodne volje ljudstva. Otresimo se starih metod pri izberi kandidatov. Nove metode, novi ljudje — boljši od starih! To, čemur šmo priča ob priliki izbiranja kandidatov za bližajoče se volitve za narodno skupščino, najbolje potrjuje naše stališče, kako važna je ureditev načina kandidiranja. , Naglasili smo že v naših »Smernicah«, da se kandidatur kot temelja za čim boljšo izbero kandidatov ne sme prepustiti golemu slučaju, da se ne sme dopustiti posameznikom, da se s komolci prerinejo na vsako listo in v vsak položaj, da kličejo: »Hosana!« tistemu, kateremu so do včeraj kričali: »Križaj ga!« Ob teh volitvah se vse to tako jasno izražava, da bode v oči. Kandidature so- zelo važne, ker naj bi se z njimi za vse razne liste izbrali in predložili ljudstvu v izvolitev najdostojnejši njegovi sinovi, tisti, ki bodo resnično znali, hoteli in mogli jasno in pošteno zastopati splošne koristi, ki imajo jasne poglede na stvarne potrebe ljudstva jn ki poznajo njegovo življenje in možnosti, da se razmere spremenijo in izboljšajo. Kako pa se danes ta važna stvar rešuje? Eden je vezal ljudstvo z menicami in posojili, vezal desetine in stotine ljudi čisto po načrtu, po raznih občinah. Ko pa pridejo volitve — jih pokliče na - konferenco, da. ga izglasujejo za''kandidata, podpišejo sestavljeno prošnjo nosilcu državne iste, v kateri se kandidat predstavlja kot edino zveličavni, katerega ves narod želi in zahteva. Ali pa se skliče sestanek, na katerem se dobro organizirajo razgrajači, ki nikomur ne dajo govoriti in ki izkličejo končno tistega, ki jih je najel. Doma Volilno gibanje tovariša D. Ljotica Dne 3. maja je imel nosilec liste tov. Dimitrije Ljotić veliko k-onferenoo- v Vršcu pod okriljem Jugoslovanskega ljudskega gibanja »Zbor«. Istega dne jje bil velik delegatski zbor v Petrovgradu (preje Veliki Bečke-rek). V obeh banatskih mestih je govoril tov. Ljotić navdušeno, globoko in iskreno, kakor zna menda samo on govoriti. Njegov govor prinašamo na drugem mestu. Navdušenje za njegov -nastop s samostojno listo v Banatu in drugod je preseglo vsa pričakovanja. Istega dne je bil velik kandidacijski zbor v Duboševici, kjer je hrvatski govornik iz ljudstva govoril o tov. Ljotiču takole: »Največja garancija za naš uspeh je dejstvo, da je na čelo našega gibanja stopil eden od najzavednejših in najpo-štenejših zadružnih delavcev — naš vodja in predsednik g. Dimitrije Ljotić. Vse svoje življenje je posvetil borbi. Na fronti je bil hraber vojak, po vojni vnet zadrugar, kar spada že v njegovo rodbinsko tradicijo. Pa ne samo to. On je resnični pravi predstavnik tiste Šumadije, o kateri smo nekdaj sanjali in občudovali njene hrabre kmetske sinove. Vsi se bomo zbrali okoli njega, v prvi vrsti mi Hrvati, ker je ravno on najboljša garancija, da bo Jugoslavija resnično jugoslovanska. Mi bomo zmagali, mi moramo zmagati. ker -smo ena od redkih grup, ki ve, kaj hoče, ker smo v svojih »Temeljnih načelih« in »Smernicah«, kakor tudi v »Volilnem proglasu« dali edinstven in pravilen odgovor na vsa težka vprašanja naše dobe.« Dne 5. t. m. je bil organizacijski sestanek v Brodu, kakor tudi konferenca kvar-tovnih odborov v Osijeku. Nadalje so se vršili važni sestanki v Beogradu na Smederevskem džerm 11, (nadalje v , Ze!-munu in v Pančevu. Dne 10. t. m. so bile velike, izvrstno obiskane volilne konference v Stari Palanki, Bački Palanki in v Tovariševu. Tudi v Bački je tov. Ljotić mašel ogromen odziv, kar je dokaz, kako -so njegova načela, ki -so enaka našim bojevniškim, radi svojega duhovnega in srčnega bogastva našla prisrčen in ogromen odmev v širokih plasteh ljudstva. Sledile so volilne konference v Dalju, kjer je vstopilo v pokret »Zbor« v enem dnevu 800 novih članov, nadalje konference v Borovm Pančevu, Beogradu H. kvart. odbor, Bavaništu, Slavonskem Brodu, Derventi in Bosanski Krupi. Dne 13. t. m. je imel tov. Ljotić konferenco v Zagrebu, odkoder je prišel v Ljubljano. Tu je imel s člani Glavnega bojevniškega volilnega odbora posebno konferenco, ki je bila nadvse prisrčnega značaja in. ki je tudi v onih naših tovariših, ki doslej tov. Ljotica niso -osebno poznali, vzbudila neomejene -simpatije za tega izredno duhovitega, poštenega, odločnega in pogumnega sina junaške Šumadije. Nekaj novega in velikega se poraja. Novi ljudje nosijo novo upanje in vstvar-jajo okrog sebe zaupanje in odločnost, da od teh načel ni mogoče odstopiti. Kajti brez novih načel, brez novih ljudi naša Jugoslavija ne bi mogla najti izhoda iz težav današnjega Časa. naše prosvete, ki obstoji v tem, da je na tisoče mladih učiteljev in profesorjev brezposelnih, na drugi strani pa skoraj ni šole v državi, ki ne bi nujno še potrebovala učnih moči, na nekaterih pa j so razmere naravmo-st obupne. Dalje je govoril g. minister o nacionalni vzgoji in izrekel mnenje, da morejo le nacionalno prekaljeni učitelji in profesorji zagotoviti nacionalno-vzgojni značaj šole. G. minister je na vseh poljih naše prosvete napovedal veliko korenitih reform. Po svetu Podoba je, da gremo v evropskem političnem življenju usodepolnim dogodkom naproti. Še vedno si Evropa ni opomogla od velikega poplaha, v katerega jo je pahnil Hitler s svojim drznim korakom, ko je poteptal verzajsko pogodbo s tem, da je v Nemčiji uvedel obvezno vojaško službo. Danes ga skoraj ni na svetu človeka, ki bi še veroval v mir. Prav zadnje tedne so prodrle v javnost vesti -o strahotnem oboroževanju vseh evropskih držav. Najprej so nemški listi objavili poročilo nemškega statističnega urada, ki ugotavlja, da j-e industrija in trgovina z orožjem dandanes najbolj dobičkan-osna panoga. Danes si vsaka država prizadeva, da bi si znotraj svojih mej ustvarila lastno vojno industrijo, da bi bila tako čim manj navezana na inozemstvo. Rusija je še leta 1928 dobavila 58 odstotkov svojih vojnih potrebščin iz inozemstva, lansko leto pa je že vse svoje vojne potrebe krila doma iz lastne industrije. Nadalje navaja poročilo, da je svet lansko leto izdal za oboroževanje 500 milijard dinarjev. Toliko države same priznavajo, da so izdale. Kje so pa še izdatki tajnega -oboroževanja, ki ga prakticirajo skoraj vse države? Po podatkih Društva narodov je svet od leta 1925, to je v 10 letih, izdal za ob-orože- Ali pa rogovilijo po vaseh, zgrabijo tu dvoje, tam troje ljudi itd. Povsod igrajo najgrše komedije z ljudsko voljo. Najtežje pridejo do besede, najmanj se slišijo ravno tisti, ki bi bili najbolj poklicani, da bi pri tem delu sodelovali. Oni se navadno povlečejo, čudijo se in križajo nad tem prerivanjem, kjer rinejo zadnji pred prve, kjer se vrši najnesram-nejša trgovina s tjstim kar naj določi usodo ljudstva za eno celo dobo štirih let. Eden z denarjem, drugi z oblastjo, tretji z goljufijo, četrti z neverjetnimi sredstvi, peti vsiljeno in na razne druge načine — tako si pomagajo do kandidatskih mest pozvani in nepozvani. Vrstijo se.kot v kinu, na platnu. Toda na stvarne koristi naroda nihče ne misli. Zato pa smo mi proti takim načinom kandidiranja, ker so slabši, kot so bili za časa starih strank, ki pa tudi niso bili pravi. Tudi tedaj so se mogli preriniti v ospredje mnogoštevilni lovci mandatov in še bolje tisti, ki so preko mandatov izvrševali svoje posle. Zato zahtevamo, da predlaga kandidature samo organizirano ljudstvo. Samo na ta način bodo mogli priti do izraza ljudje, ki so in ki bodo resnično- delali za ljudske potrebe in za narodove koristi. Samo tako bo dano ljudstvu, da s splošnim glasovanjem izbere izmed kandidatov tiste, katere pozna po njihovih delih in kateri bodo zanj tudi kaj storili, (Iz »Otadžbine«, Beograd.) MARIBORSKA »BORBA« NI GLASILO JUGOSLOVANSKE AKCIJE. Generalno tajništvo Jugoslovanske akcije je mariborskemu tedniku »Borba« odvzelo pravico, da nosi naziv »organ socialno-nacio-nalnega pokreta Jugoslovanske akcije«. TOMBOLA. Dne 5. maja bo velika dobrodelna fombola po vsej državi. Dobitki bodo več ali manj dobičkanosni mandati. Če dobiš, si vesel; če zgubiš, pač zgubiš — 1 upanje si pa le imel... Čisti dobiček se razdeli med brezposelne kandidate. VELIK LOV. V naši mili zemlji je pričel velik lov — pa ne na zajce — temveč na poslanske stolčke. Višek lova bo pričetkom maja z brakado in številnimi priganjači. Obeta se bogat plen — da bi le ne bilo preveč po nesreči obstreljenih lovcev! RAZNE VESTI. Gospod kmetijski minister je govoril v radiu. Dejal je: »Kmet je steber države. Kmetu se mora v prvi vrsti pomagati ...« V hrvatskem Zagorju prodajajo kmetje po 10 jajc za en dinar, v Bosni celo po 15 komadov. Torej petnajst jajc za eno škatljo užigalic! Res je: Kmet je steber države! AVIJATIKA. Petletna Ivanka: »Sandi, pojdi no gledat, aeroplan leti!« Sandi odgovarja: »Prava figa! Ata pravijo, da jih bo 5. maja osem tisoč frčalo!...« POGOVOR. Gospod Trebušnik nagovarja kmeta, ki se piše Janez Oskubljen: »Slušaj Janez, volili bomo gospoda Zgubo, ker je sicer neumen, ampak velik revež. Svoj čas je bil premožen, sedaj pa je ob vse.« Janez se popraska za ušesi: »če pa je tako, pa bomo morali kandidirati vsi kmetje in delavci. Izvzeti bi bili v celi občini edinole vi, gospod Trebušnik...« TISKARSKI ŠKRAT. Neki »nacionalni« list je nekoč napisal: »Gospod poslanec je končal svoj izčrpni volilni govor tako-le: »Vidite, cenjeni zborovalci, da sem vso poslansko dobo delal v korist kmeta. Moje poslanske dnevnice in drugi dohodki so bili za mene vedno le nadrejenega pomena...« (Burno odobravanje.) ŽIVIJO GOVORNIK! Poslanec Lojze Butec je skozi vso poslansko dobo trdovratno molčal. Malo pred razpustom parlamenta pa se je med sejo naenkrat dvignil. Vsi so ostrmeli» misleč, da prosi za besedo — češ, kaj bo pa zdaj povedal? Lojze Butec pa reče: »Sluga, zaprite okno, ker je prepih!...« AUF BIKS! Nedeljsko »jutro« je posvetilo bojevnikom cel uvodnik. Pravi, da so bojevniki v popolnem razsulu, da pa bi bilo 1® dobro napraviti oficijelni konec (to pravi razpustiti bojevniško vojsko), češ» če smo mi »nacionalisti« na tleli, za k M pa bi bojevniki stali? To je kakor s tistim kmečkim fantoU1’ katerega je njegov tekmec vrgel na tlfc le-ta pa je kričal za zmagovalcem: »če misliš, da ti ja z kaj imponiram, se pr°' kleto motiš!« POLITIČNO BORZNO POROČILO-. Škapina bivših »degradiranih« sirov je sklenila ustanoviti posebno tvor' nico za izdelovanje hlačnih pasov, »vitko« linija uradniških trebuhov. B*>J. se danes vrši med posameznimi le še malenkosten spor, kdo je izuin^6^ te prekoristne in vsenarodne iznajdb*’; Kakor se čaje, nameravajo ta predvide11 delokrog po volitvah raztegniti tudi še » vse ostale državljane. Kdor seje klevete, nezaupanje in razdor v naše vrste, je pokvarjenec, špekulant, špijon ali Judež Iškarijot. Ne nasedajte slepo hujskačem, obračunajte z njimi kot zaslužijo! Bodite vesničfii bojernihi! Naš Valjar vozi! Naš Valjar vozi! Že drugo leto premetava svoje ogromno jekleno telo po mili slovenski zemlji. Ne moti ga cvilež in lajež me vaških, ne mestnih psov. Vozi svojo pot, korajžno tlači blato pred seboj. In blata je dovolj. Pozna ga že vsa država. Najbolje ga poznajo tisti, katerim je ušla po nepre-vidnosti nožica pod njegov težki jekleni podplat... O Valjarju govorijo od Triglava do Ohrida, pa tudi izven mej naše Jugoslavije — celo onstran neizmernega oceana. Vsi domači in tuji sleparji in izkoriščevalci ga preklinjajo, vsi slovenski, srbski in hrvatski poštenjaki ga blagoslavljajo. Saj je bil edini, ki je tri neznosni obroč pritiska, kateri je uničeval v našem ljudstvu vso odpornost, vso vero v delo in pravico in vse upanje v boljšo bodočnost. In to je bilo še tedaj, ko se drugi niti premakniti niso upali. Bil je edini, ki mu v usodnih oktobrskih dne-lanskega leta ni bilo treba spremeniti programa niti za la*. Valjar vozi! Kljub temu, da so ga že tisočkrat »prepovedali« in »razpustili«. On ni luksuzni avto, čeprav vozi često z isto brzino, včasih malo bolj nerodno, a z neugnano silo. Za seboj pa pušča široko, urejeno lepo izravnano cesto, vso belo in čisto... Od časa do časa zavriska njegova sirena, da odmeva od sivih gorenjskih vršacov do bajnih Gorjancev, od zameglenega Krima in tistih žalostnih kraških in koroških mejnikov do zasa-njainega Pohorja — tja do prekmurskih ravnin. Ta krik se širi in širi, z veseljem in zaupanjem ga posluša hrvatski belo-srajčni seljak, veseli Sremac in Vojvodi-nac, neupogljivi Bosanac, vrli sin dalmatinskega morja in junaški Šumadinac ... Tako gre že eno leto in bo šlo naprej — ce je komu prav ali ne. Za Valjarjem pa maršira ogromna kolona. Sami bojevniki, stari, mladi — vse pomešano. Sami korajžni možje in fantje, ki se ne bojijo živega vraga, ker nosijo v sebi živo vero v pravilnost svojih ttačel in sladko zavest, da so na pravi Poti. Kakor grom odmeva korak bojevni-fke armade v strah in trepet vsem, ki imajo slabo vest. Vedra so lica, pogum Je v prsih, ogromna moč je v mišicah, odločna volja je v srcih. Kolona maršira, maršira... Pa se pojavi v koloni nemir. Nekdo prične stokati: »Stojte tovariši! Prehitro gremo! Preveč bijemo z nogami! Jaz sem Nervozen! Jaz sem užaljen, ker me ne vprašujete za svet, kako in kam naj Oiarširamo. Mene stresa volilna mrzlica! ‘ločem, da se ustavimo!« Zopet drugi kriči, ohrabren od prve-»Stojte bojevniki! Zakaj greste v evo, če hočem jaz v desno? Zakaj me ne ^Piašate, kam naj gremo? Saj bi morda 11 di jaz dejal, da pojdimo v levo! Sem ^zadovoljen, ker igram premajhno vlo-^°! Hočem biti general! Sem častihlepen, (1°mi.šljav, skratka negativen element !Jl6d vami; imam kurja očesa na nogah 111 možganih. Ustavimo se! Da se najprej Pogovorimo, zakaj sploh marširamo! Po-Oftkajlmo in debatirajmo o Strahu in Per-Su'“U, mlatimo prazno slamo!« Tretji se razburi: »Stojte borci! Vse iOeurno, vse preveč naravnost gremo, razbijmo Valjar, hodimo brez njega. O Prehudo tlači — mi pa bi raje samo odkrivali spomenike, hodili za pogrebi — . Požarna hramba z zbiksanimi čelada-y z gasilskimi vajami, toda brez pra-ega ognja. Temu maršu pa ni ne konca 6 «raja. Mene je strah!« trn' f eden se °g,asi: »Tovariši! Ne Pwn sloge med vami! Kregajmo se, pre- Dii-3]01? se- Ne morem živeti brez pre-' 11 drugi: »Jaz ne zaupam tovari- ’ SUraim neprestano in iščem dlake v jajcu. Sem umazan, zato mislim umazano o vsakem in o vseh.« Peti se razburi in se izkriči še bolj odkritosrčno: »Tovariši, razidimo se! Preveč nas je, premočni smo! Jaz sem vendar Judež-Iškarijot! Jaz vendar nisem prišel med vas, da bi uresničil vaš program do kraja! Požvižgam se na vaša načela! Saj sem vendar prodal gibanje temu in temu za trideset srebrnikov! Obljubil sem ga pripeljati v te in te vode! Obljubo moram izpolniti! Jaz sem špijon od prvega dne — ali ne vidite, s kom se dnuižim, s kom paktiram, od koga sem naročen in plačan? Ubogajte me, razkropite se! Jaz sem starostrankar, špeci-jalist samo za rušenje. Vi pa hočete zidati! jaz protestiram!« Zadnji pa je že čisto ponorel: »Sramota, tovariši! Ogoljufali ste m e za poslanski mandat! Zakaj si mi prevrnil korito — prokleti Valjar?!« Tedaj je bilo Valjarju dovolj. V sicer tako demokratičnem, celo preveč potrpežljivem in popustljivem, širokosrčnem železnem telesu je zavrelo in zagrmelo kakor grom! Jezno je stresel svojo težko gmoto, da se je skoro vdrl v cesto. Srdito je puhnil ogromen oblak dima visoko pod nebo, njegova rezka sirena pa je zasekala, da je odmevalo od hribov in dolin: »Molčite pritlikavci! Ali naj se vsa kolona ustavi radi par nezadovoljnežev, prepirljivcev in kričačev? Mi smo vest vsega trpečega ljudstva, ki je naše, kot smo mi njegovi. Mi smo mjegovo upanje, njegova vera. Mi smo odgovorni pred ljudstvom, državo in zgodovino. Kolona za menoj! Kamor gre Valjar — tam je prava pot! Valjar ne vara, se ne prodaja, on misli pošteno, tudi če kaj pogreši. Ker se pa vsi naši zakleti sovražniki veselijo vašega prepira — je le-ta za nas gotovo škodljiv! Tiste, nervozne, nemirne in presite — toda sicer poštene prepirljivce prisilite z železno voljo k slogi, disciplini in spoštovanju bojevniškega tovarištva. Tisti, ki ne zmorejo težkega, dolgega marša, naj izstopijo iz vrste in gredo spat za peč, kot so spali pred nami. Na kurja očesa se ne morem ozirati. Tiste špijone, Judeže Iškarijote, sta-rostrankarje in prodane zaslepljence — pa vrzite z naše čiste, bele ceste v jarek, kjer naj kričijo po mili volji! Mi pa gremo svojo pot inaprej! Pot je še dolga in trnjeva... Mi gremo, ker smo pravi bojevniki, vojaki, ker smo značajni in pošteni fantje in možje, ki ne poznajo strahu. Ne glejte ne na levo, ne na desno, ne nazaj — marveč samo naprej! Na tisoče je sovražnikov pred nami, ti so nevarni. Še nevarnejši pa so tisti med nami, ki rušijo dobronamerno ali največkrat zlonamerno tisto, kar drugi s trudom zgradijo. Za ene kot za druge nimamo časa, nam se mudi naprej. Važno je, da sta pravi bojevniški duh, prava bojevniška volja v nas — vse drugo je postranskega pomena. Vsa država gleda na nas, vsi lačni, ponižani in preganjani čakajo na odrešenje! Pa bi nas zmedle ene volitve?? To je samo majhen kamen na naši dolgi poti. Tudi ta kamen bom povaljal jaz — Valjar! Zatorej za menoj, trpini svetovne vojne, za menoj mladina kot vreden sodelavec in bodoči dedič naših naporov! Za menoj vsi poštenjaki, neustrašeni borci, navdušeni graditelji novega časa, novega duha, nove srečne Jugoslavije! Le v slogi je moč! Živela složna fronta poštenih slovenskih, srbskih, in hrvatskih bojevnikov za sveto stvar! Živijo »Boj«!« * Zgodi se, kot je ukazal Valjar. On vozi naprej, kolona maršira za njim, kot da se ni nič zgodilo... In tako je prav! Največje upanje polagamo na mladino. Ona je neokužena od strahovitih borb in predsodkov preteklosti. Vso mladino hočemo privesti na pot naših načel. Ona naj bo naš sodelavec in srečen dedič zdravih sadov naših velikih naporov! wimrnniTrniTnnniMjniimnimtTnnnm^^ Korot anec: Nemška kolonizacija na Koroškem Že leta 1918, še med svetovno vojno, so ustanovili na Koroškem tzv. »Kärntner Bodenvermittlung« (zemljiško posredovalnico, d. z o. z.), ki naj bi skrbela, da bi posestva, ki bi bila na prodaj, ostala oz. prišla v nemške oz. nemškutarske roke. L. 1925 je bila ta Posredovalnica pridružena koroškemu Heimatsbundu. Ta Heimatbund, naslednik Heimatdiensta, ki je vodil boj; proti Slovencem in proti Jugoslovanom ob plebiscitnem času, se je z vso energijo' lotil zemljiškega posredovanja v nemško korist. Heimatsbund je poizvedoval, kje je kako posestvo naprodaj, je skrbel za nemške kupce in je istim šel na roko tudi, ko je posestvo prišlo v njihove roke. Šlo jim je za to, da čim več slovenskih posestev spravijo v nemške roke. Ta načrt, ki ga izvajajo zdaj že deset let in ga mislijo še dalje izvajati, je za Slovence prav nevaren: pokupiti slovensko zemljo! Najprej so nam s pomočjo šole-ponemčevalnice izneverili naše ljudstvo, potem so na podlagi tega polstoletnega nasilja in krivice zmagali pri plebiscitu in zdaj si še prizadevajo, da na slovenskih posestvih naselijo Nemce! Vinebovpijoča krivica se godi nad našim rodom na Koroškem! Pred Nemci so bili Slovenci na Koroškem, cela Koroška je bila nekoč slovenska in zdaj hočejo slovenstvo na Koroškem popolnoma iztrebiti! Vočigled tem dejstvom noben Slovenec ne more biti brezbrižen. Eno narodno telo, en živ organizem tvorimo vsi Slovenci. Če bijejo naš rod na Koroškem, to boli nas vse. Kot udje enega živega narodnega telesa ne moremo biti brezbrižni do drugih, trpečih, zatiranih, ločenih udov našega narodnega telesa. In vsak kos slovenske zemlje je pri sren vsem Slovencem. Naša zemlja je to. Upravičen je klic: Slovanska zemlja Slovanom! Kako malo zemlje imamo baš mi Slovenci! Naša zemlja naših ljudi ne more preživiti. Premalo zemlje imamo. A kaj vidimo? Sovražnik pokupuje našo zemljo in nanjo naseljuje tujce! — Slovenska zemlja je last vseh Slovencev. Nemci vpijejo: »Premalo zemlje imamo! Zahtevamo, da nam odstopijo nekaj zemlje narodi, ki je imajo dovolj!« Znanstveno dokazujejo, da so upravičeni polastiti se tuje zemlje! — Nam pa hočejo vzeti še to zemljo, kar je še imamo! In namesto, da bi se Slovenec naseljeval na Koroško, mesto da bi slovenska zemlja ostala v slovenskih rokah, pa prehaja ta lepa naša zemlja v nemške roke! Heimatsbund se je najprej prizadeval, da inaseli nemške Korošce iz Zg. Koroške v slovenski Sp. Koroški. Toda nemškega Korošca tako preseljevanje ni mikalo. Potem so skušali naseliti na Koroškem »Nemce v inozemstvu« (Ausländsdeutsche), tako: banaške Švabe, sedmo-graške Sakse, brezdvomno tudi nemške Kočevarje itd. Ta akcija se je razbila vsled slabe valute v poštev prihajajočih držav. Potem so šli iskat koloniste v Nemčijo. Pri tem so rekli: Nemčija ima preveč ljudi, namesto bi se selili v tuje, nenem-ške dežele, naj pridejo na Koroško! Nemška marka je stala visoko, torej se bo dalo ž njo zemljo lahko pokupiti! In prišli so kolonisti iz Nemčije. Mnogo posestev v slovenskem delu dežele so pokupili. V čisto slovenskih krajih so se naselili Nemci, po večini luterani. Priselilo se je iz Nemčije 136 družin, ki so pokupile 3864 hektarov zemlje, od tega pretežno večino v Slovenski Koroški. Vprašati se moramo: Ali nam more biti kot Slovencem in Slovanom vseeno, da slovenska zemlja prehaja v nemške roke? Kako dolgo nam bodo še ropali našo zemljo? GOSPODARSTVO Pasivnost naših železnic Vedno in povsod čujemo kritiko, da so naše železnice pasivne. Biti pasiven je precej razsežen pojem in prepričani smo, da večina ljudi, ki to slišijo, živi v veri, da so naše železnice res pasivne. Smelo trdimo, da to dejansko ni res, res je le, da železnice iz svojih sredstev in pod obstoječimi razmerami ne morejo doseči takega finančnega efekta kot bi si ga marsikdo želel, oziroma, da železnice ne morejo iz svojih obratnih dohodkov doseči tega finančnega efekta, da bi se mogle tako izpolniti, kakor bi bilo potrebno za naše razmere. Brez ozira na levo ali desno moramo priznati, da naše železnice nudijo mnogo več, kot marsikatera druga železnica, ki je finančno bolje situirana, kakor so pa naše. Pomislimo samo to, kaj naše železnice prevozijo zastonj, pri čemur morajo svoje efektivne izdatke kriti, za kar nimajo na razpolago niti te možnosti, da bi to računsko obračunavale. Vsaka akcija v dobrodelne namene tangira naše železnice in te morajo doprinesti svoj obolus, pri čemur se nikdo ne vpraša, kje in kako se bodo vrnili efektivni stroški za opravljeno delo. Gradba novih železnic se je v mnogih slučajih vršila iz tekočih obratnih dohodkov, dasi je to povsem nenaravno, ker bi se moralo to vršiti na način dolgoročne amortizacije. Naše proge brez izjeme, naš strojni park in naš vozovni park je izšel iz svetovne vojne brez izjeme popolnoma opustošen in kar je nenormalna izraba in zanemarjeno vzdrževanje zakrivilo skozi dolga leta pustošenja, so morale železnice pokriti iz svojih tekočih obratnih dohodkov in niti danes po tolikih letih še niso ta dela dokončana, stori se le toliko, kolikor se more pri najhujšem stiskanju in obračanju vsake pare, ki se jo potroši. Zanimivo bi bilo ogledati si vse te obra- Kemično snaženje oblek — Higijenična pralnica in svetlolikalnica Kolodvorska ulica štev. 8 ^irnCliC sprejemališče: Knafljeva 2 Ljubljana čune in ako bi jih kdo pravilno analiziral, bi moral priznati, da so tekom časa od ujedinjenja doprinesle železnice ogromno delo in to povečini iz lastnih sredstev. Koliko so železnice izdale subvencij, ki bi po našem mnenju nikakor ne spadale v breme železnic in njenega proračuna, bi bilo ravnotako zanimivo ugotoviti. Ako bi se postavili striktno na stališče, da morajo železnice obračunati vse svoje doprinose v časih obnove našega gospodarstva, bi se prav gotovo ne moglo govoriti o kakem nepovoljnem stanju v njenih financah. Ako se more govoriti o kaki pasivnosti naših železnic, se more govoriti le o pasivnosti ta-korekoč računski, nikakor pa ne gospodarski. Nikdar se ni še do danes krilo železnici primanjkljajev iz drugih sredstev in svoj obrat so vzdrževale iz svojih dohodkov. S tem so dosegle svoj efekt, ki ga niso pokazale niti one železnice, ki obratujejo pod najugodnejšimi pogoji, kakor pa naše. Radi znižanja potniških tarif se v gotovih krogih pojavljajo pomisleki, češ, da se ne bo doseglo pravilnega zadovoljivega finančnega efekta, dasi je vsakomur, kdor se je količkaj zanimal za taka vprašanja, znano, da je aktivnost potniškega prometa na železnicah težko dosegljiva. Tudi je popolnoma napačno naziranje, da bi morale biti železnice brezpogojno aktivne, ker ta aktivnost gre naravno na breme poslovnega sveta in nastane vprašanje, ali je ta efekt za splošnost tolike vrednosti, da bi ga bilo potrebno iskati in brezpogojno doseči. Smo brezkompromisnega mnenja, da je dosežen velik efekt s tem, da železnice krijejo stroške svojega obrata, je pa odveč, celo škodljivo, ako se od te gospodarske ustanove zahteva, da bi prinašala celo dobiček odnosno, da bi morala kriti razne subvencije in vsemogoče dajatve, ki se na njo stavijo ravno iz občekoristnih vidikov, ki jih ne moremo nikjer številčno niti zaračunati niti obračunati. Res je, da bi se dalo na naših železnicah mnogo zboljšati v svrho dosege boljšega ekonomskega efekta in ako to dosedaj ni bilo Našemu poštenemu ljudstvu bo dobro le tedaj, če bo vse tesno združeno v enem taboru, vse na eni strani tehtnice, ne pa razcepljeno v tisoč strank in strančic. To združenje pa je mogoče samo v »Boju« in nikjer drugod. izvedeno, ni krivda ustanove same kot take, ampak naše udobnosti, ker se za to nismo brigali, dokler nas razmere do tega niso prisilile. Danes je videti, da je prišlo tako daleč, in stojimo pred neizbežnim vprašanjem, ali poseči temeljito in z energično gesto v nezdrave razmere, ki duše to ustanovo ali pa iti na dosedanji način po stari poti in mirno gledati, kako hira naše gospodarsko življenje in kako železnice pri tem hiranju pomagajo bolniku v gotovo smrt. Reforme, ki so bile izvedene in katere pričakujemo v bližnji bodočnosti nas potrjujejo v veri, da imamo v osebi g. ministra Vujiča človeka, ki to uvidi in ima krepko voljo izvesti, kar naše gospodarsko življenje v današnjih prilikah zahteva. Za cesto Loški potok - Prezid Ker se »Prelom« zanima tudi za gospodarske članke, sporočamo podpisani, da je že stoletna želja, da se med Loškim potom in Prezidom napravi krajevnim potrebam dobra cesta, ki bi spojila ta dva kraja, ki sta danes drug od drugega oddaljena kakih 8 kilometrov, pa imata za zvezo kolovozno gozdno pot. Veliko se je že o tej zvezi govorilo, toda ker je to potreba le bolj kmečkega prebivalstva in ker kmet nima nikjer v našem kraju besede, se tudi tako važna kmečka potreba ne uvažuje. Danes imajo občine bednostni fond in vsepovsod se kaj naredi, v Loškem potoku in Prezidu pa ne pride merodajnim faktorjem na misel ta tako potrebna cestna zveza! Kdor pozna teren in ves položaj, mora uvideti, da bi se ta cesta lahko naredila z brezposelnimi delavci v teku par mesecev. Naši tesači in drugi delavci so brez dela. Če bi se pa ta cesta delati začela, bi prišli vsaj do kakega pičlega zaslužka. Ena etapa naj bi začela z delom od Loškega potoka in druga od Prezida. Možje, ki stojite na čelu gospodarskih odborov in vaških zastopstev, odprite oči in izposlujte pri banski upravi, da pošlje strokovnjaka, ki bo to prepotrebno cesto trasira!, saj ne bo niti ene ovire ali težkoče. Za odškodnino sveta pa tudi ne bo nobene zahteve, ker z napravo ceste bodo vse ob cesti ležeče parcele zadobile večjo vrednost, ki je danes ravno radi otežkočene vožnje nimajo. Naj bi te vrstice zdramile oba gg. župana iz Loškega potoka in Prezida, da to akcijo brez odloga započneta. Če pa ta dva nočeta, naj pa vsaj povesta razloge, zakaj tega nočeta. Bojevniki iz Sodražice. VAŽNA GOSPODARSKA KONFERENCA V LJUBLJANI. V nedeljo so se sestali v Ljubljani zastopniki trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic iz vse države. Na dnevnem redu so bile tri točke: davčno vprašanje, reforma železniške tarife in vprašanje samoupravnih financ. Na konferenci je bilo večje število referatov, nakar je bila v ponedeljek izdelana resolucija, ki bo predložena merodajnim. Resolucija ni bila objavljena javnosti. Stevo: Opij (Konec.) Iz surovega opija se pridobivajo zdravila, ki so obenem tudi mamila (sredstva za omam-Ijevanje). In ravno radi tega, ker mamila vlečejo in jih smatrajo kot opojne strupe, so velesile vsilile državam-proizvajalkam haško in ženevsko konvencijo o proizvodnji in trgovini z mamili. Morfij in posebno še heroin uporabljajo degenerirani prenapet-neži v mamilne (opojevalne) svrhe. Temu strupu se pa vdajajo samo oni ljudje, ki nimajo nič več samostojne volje in so že suha veja na narodnem drevesu. Mamila so draga in tudi prepovedana — pa jih morejo dobiti samo oni, ki so dovolj bogati. Velesile so hotele menda svojo aristokracijo obvarovati pred že itak neizbežnim rasnim propadanjem in so menda tudi radi tega, ker ga pridelujejo samo male odvisne države na Balkanu in v Orijentu, iz navideznih človekoljubnih nagibov omejile trgovino z opijem in njegovimi produkti. Drugače pa delajo v kolonijah, kjer jim opij za kajenje kot monopolski artikel donaša lepe denarce. Kakor ni zabranjen alkohol in nikotin, ravno tako naj bi bil dovoljen tudi opij. Kupovali bi ga samo degenerirani bogati sloji. Siromak nima denarja še za najpotrebnejše vsakdanje predmete. Naš kmet je radi obeh konvencij izgubil letno okrog 100 milijonov dinarjev. Pred ženevsko konvencijo je stal 1 kg surovega opija nad 1000 Din, a danes dobi težko Din 200 zanj. Trgovina je vezana na koncesijo, a izvoz je v rokah birokratičnega Pri-zada, ki ovira produkcijo surovega opija in dela veliko škodo seljaku v vardarski banovini, državi pa v svojem poslovanju čisto izgubo. Naša opijska politika mora stremeti za tem, da naš pridelovalec svoje proizvode čim-bolje vnovči in da čim bolj izkoristi klimo in tla, kjer se more pridelovati tako dragoceni in visoko rentabilni surovi opij. Država naj bi kmeta celo poučevala, da bi prideloval visoko vreden opij, ne pa mu vezala z raznimi konvencijami njegovo delo in trud. Ko bi bila država pri podpisu teh konvencij vsaj dobila kak ekvivalent za našega kmeta! Lahko bi bila dobila dovoljenje za izvoz in prodajo večje količine našega prvovrstnega tobaka. Čeprav tobak ni tako rentabilen za vardarskega kmeta, bi bil vseeno zelo zadovoljen, da bi mesto maka lahko posadil tobak. Seveda delegacija ne pozna revščine, ki tare našega kmeta v južnih krajih države. Naš surovi opij kot surovina uživa najboljši sloves v Evropi in v Ameriki. Ali žali-bog — radi neorientacije merodajnih faktorjev so imeli največji dobiček od opija le posredovalci in kemične tvornice. Mesto, Iz tajništva »Boja« Seja Osrednjega izvršnega odbora »Boja«, ki je bila v soboto 23. marca, je soglasno izrekla zaupnico vsem tistim tovarišem, ki so vodili razne razgovore zadnje čase s činitelji javnega življenja. Glasovali niso kot udeleženi tov. Küster, Vidmar in Fabjančič. * Osrednji izvršilni odbor »Boja« je na svoji seji dne 23. marca 1935 v smislu čl. 16 pravil Združenja borcev Jugoslavije »Boja« ukinil krajevno organizacijo »Boja« na Ježici pri Ljubljani. Občni zbori in sestanki VELIKE LAŠČE. Dne 17. marca 1935 se je vršil ob 8. uri dop. v dvorani Zadružnega doma v Vel. Laščah redni občni zbor Združenja borcev Jugoslavije »Boj« skupina bojevnikov v Vel. Laščah. Občni zbor je otvoril tov. predsedmik Mirko Brejc, ki je v uvodnih besedah pozdravil odposlanca O. I. O. tov. Šturma. V nadaljnih besedah se je tov. predsednik spomnil blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra, v katerega spomin so vsi navzoči vstali in zaklicali trikrat »Slava«. Dalje je tov. predsednik zagotavljal vdanost in zvestobo našemu mlademu vladarju in pozval navzoče, naj mu obljubijo bojevniško zvestobo in vdanost in zakličejo trikratni »Živel«. Dalje se je tov. predsednik spomnil tudi bojevniškega prvoboritelja, pred kratkim umrlega tov. Fr. Bonača, nakar so mu navzoči zaklicali trikratni »Slava«. Nato so sledila poročila ostalih funkcionarjev, ki so bila vsa soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor, ki se je dopolnil še z nekaj novimi člani. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Mirko Brejc, učitelj. Velike Lašče, za predsednika; Hanžič Ivan, javni notar, Velike Lašče, za I. podpredsednika; Rigler Ivan, posestnik, Prapreče, za II. podpredsednika; Jelenc Ivan, posestnik Velike Lašče, za tajnika; Paternost Ivan, posestnik, Rašica, za blagajnika; Levstik Jože, posest, sin, Male Lašče, za gospodarja; za odbornike: Kraševec Andrej, gostilničar, Podstrmec; Jaklič Alojzij, posestnik, Andol; Petrič Franc, posestnik. Velike Lašče; Petrlin Feliks, posestnik, Dol-ščaki; Praznik Ivan, posestnik, Velika Slevica; Petrič Ivan, posestnik, Dvorska vas; Marolt Ivan, posestn. sin. Dolnje Podpoljane; Gorjup Franc, posestnik, Kaplanovo; Bavdek Josip, posestnik, Ulaka; namestniki: Andolj-šek Ivan, posestnik, Srobotnik; Tomšič Alojzij, posestnik, Adamovo; Tešar Peter, ključavničar, Mala Slevica; Zakrajšek Franc, posest. sin. Dvorska vas. V nadzorni odbor so bili izvoljeni sledeči: Stritar Josip, posestnik. da bi se v državi forsirala predelava surovine v končni produkt, je država držala roke križem in dopuščala, da so nemške in francoske tvornice bogatele; jugoslovanski bolniki pa so morali uživati opij, ki je prihajal iz tujih držav in ga tudi drago plačevati, ko bi lahko vendar domači farmacevti proizvajali zdravila. Šele pred dvema letoma je dobila hrastniška kemična tvornica koncesijo za predelavo opija. Gospodarski krogi iz južne Srbije so že večkrat zahtevali za dovoljenje zgraditve kemične tvornice, ki bi pridelovala surovi opij in proizvode izvažala. Ali bi se morda na ljubo velikemu akcio-nerju Narodne banke in lastniku jeseniških železaren in hrastniške kemične tvornice g. Westenu iz Celja res ne smelo dovoliti nobenega konkurenčnega podjetja? Država naj čimprej revidira svoje stališče napram konvencijam o opojnih drogah, naj ukine privilegij Prizadu, dovoli svobodno trgovino — seveda pod kontrolo — s suro- Velike Lašče; Hočevar Franc, posestnik, Male Lašče; Levstik Jože, posestnik Črnec; Praznik Alojzij, posestnik, Marinčki; Levstik Anton, posestnik. Vel. Osolnik. Za delegate so bili izvoljeni: Mirko Brejc, Jelenc Ivan, Paternost Ivan, Stritar Ivan, Rigler Ivan, Tešar Peter. Potem se je oglasil k besedi delegat O. I. O. tov. Šturm, ki je v daljšem govoru obrazložil navzočim pomen bojevništva. Njegova izvajanja so navzoči burno odobravali. Tov. predsednik se je zahvalil tov. Šturmu za njegova izvajanja in nato zaključil občni zbor. BREZOVICA. Naš občni zbor se je vršil dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v Gasilnem domu na Brezovici. Predsednik tov. Kušar je otvoril občni zbor ter pozdravil vse navzoče, katerih število je bilo prav lepo. Pozdravil je tudi tov. Marinkota, ki je zastopal O. I. O. Nato podasta tajnik in blagajnik svoja poročila. Tov. Marinko, ki je bil poslan od O. I. O., poroča, da so pravila deloma izpremenjena, nakar so bila ta pravila soglasno sprejeta. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik Kušar Jakob, I. podpredsednik Kermavnar Alojzij, II. podpredsednik Marinko Ferdinand, tajnik Rožnik Franc, blagajnik Mravlje Anton, odborniki: Slane Ludovik, Čuden Jernej, Franc Novak, Anton Marinko, Artač Ivan, Čot Jakob, Šebenik Ivan, Pleško Martin. Namestniki: Slana Anton, Trček Franc, Burgar Ivan, Stanovnik Anton, Založnik Matija, Buh Ivan. Delegati: Marinko Ivo, Kermavnar Alojzij, Kušar Jakob. RADOVLJICA. Občni zbor skupine bojevnikov se je vršil dne 10. marca 1935 ob 15. uri v restavraciji Kunstelj v Radovljici. Navzočih je bilo okrog 100 članov, poleg tega so se vabilu odzvale skupine Begunje, Brezje, Breznica. Prisostvovale so tudi pripravljalni odbori skupin iz Ovšiš, Krope, Kamne gorice ter Mošenj. Predsednik tov. Resman pozdravi vse prisotne, zlasti pa tovariše iz sosednih skupin in pripravljalnih odborov. Predvsem se spomni v kratkih besedah umrlega kurata Bonača Franceta, v katerega spomin prisotni izreko »slava«. Istočasno javi, da bo sv. maša zadušnica za pokojnim darovana 26. maja t. 1. na Brezjah in vabi k čim obilnejši udeležbi. Prečita se na splošni pristanek navzočih zapisnik zadnjega občnega zbora, tičoč se volitev. Članarina za to in lansko leto se določi na Din 6.50. Tov. Resman poroča v svojem predsedniškem poro- vim opijem in naj dovoli konkurenčna podjetja za predelavo opija in naj podpira na vse načine eksport končnih produktov surovega opija. Še več, ona naj osnuje poseben zavod, ki naj bi se pečal samo z izboljšanjem produkcije surovine in predelave te nad vse dragocene kulture, ki uspeva na naših tleh. Na ta način bo najlažje pomagano kmetu na jugu, ki bo postal tudi dober odjemalec obrtniških in industrijskih proizvodov. S tem bo kmetu več pomagano, nego z desetimi kmetskimi zaščitami. Kmetu dajmo svobodne roke, da lahko prideluje ono kulturo, ki mu je najbolj rentabilna. Lahko je tudi najti pota in načine, da se obvaruje ljudi pred vplivom mamil. Za to je šola in smotrena vzgoja. Ako pa se hočejo Japonci uničiti s heroinom, kakor v Evropi degenerirani aristokrati in povojni dobičkarji — svobodna jim pot. do mamil! Nam pa naj bo prva zapoved: pomagati našemu kmetu, ščititi naše interese! Kakor drugim državam ni do človečanstva, kadar črpajo dobiček iz dobav vojnega orožja, tako naj tudi naša Jugoslavija odvrže krinko humanosti in naj vrže na trg ne samo nekaj kilogramov heroina, temveč na tone naj gre v promet in naj prinaša zlato. Kakor ga je že nekdaj donašal surovi opij kmetu v južni Srbiji. čilu o ustanovitvi bojevniškega pokreta, katerega je terjala splošna potreba, zlasti, ker so nas delili v dvoje vrste državljanov. Bojevniški pokret hoče doseči legalnim potom one pravice, ki vsakemu človeku še po naravnem pravu pripadajo. Da bi se naše ideje bolj uveljavile, naj bi pomogli k temu javni tabori, katere pa so nasprotniki v svojih temnih načrtih prepovedali.. Zdi se pa kljub temu, da se položaj boljša. Dnevno časopisje prinaša čudne in včasih vznemirljive vesti. Ne dajmo se motiti, ker bojevnika ne sme spraviti s tira nobena stvar. Zadnja banovinska konferenca je ugotovila, da je »Boj« nadstrankarski. Kadar pa se bodo v javnem življenju začela izvajati bojevniška načela in bo bojevnik izvoljen v poslanstvo, bosta narod in država zdrava. Nastajajo tudi govorice, da Osrednji izvršni odbor ne dela v našem duhu, kar ni res. — Poročilo delegata O. I. O. mora odpasti, ker je zaprošeni tov. Vidmar odsoten. Nato prečita predsednik spremembo v pravilih in da predlog, naj se izpremenjena društvena pravila dado na glasovanje. Sprememba pravil je bila sprejeta in odbor pooblaščen, da izposluje odobritev teh izprememb od pristojnih oblasti. Sledile so volitve in šo bili izvoljeni v odbor: iz Radovljice: Resman Franc, Lerh Franc, Bogataj Vinko, Mencinger Janez ter Vurnik Lojze. Iz Lancovega: Zupanc Franc, Vovk Jakob, Eržen Janez. Iz Predtrga: Fajfar Janez, Žerovc Lojze. Iz Lesc: Prešeren Jože ter Kejžar Miha. Namestniki: Radovljica: Grmši- čar Jakob, Wagner Tone, Predtrg: Golmajer Jože; Lancovo: Dežman Franc, Brda: Fister Franc, Lesce: Žark Janez. Nadzorstvo: Ing. Jernej Zupanc, Lancovo, Humerca Janko, Lesce, Pogačar Jakoh, Radovljca. Razsodišče: Janc Florijan, Radovljica, Kunčič Franc, Seča, Žerovc Tine, Predtrg, Resman Janko, Radovljica, dr. Šmajd Albin, Radovljica. Delegati: Resman Franc, Radovljica, Janc Florijan, Radovljica, Zupanc Franc Lancovo, Lerh Franc, Radovljica. — Soglasno se sklene, naj se ustanovi redni socijalno-gospodar-ski odsek. K slučajnostim pripomni tov. Vogelnik, naj; se v ta odsek izvolijo taki možje, ki bodo imeli vpliv pri oblasteh za dosego pravic, zlasti tistih, ki so najbolj zapostavljeni. Ob pol peti uri je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. MURSKA SOBOTA - OKOLICA. Na občnem zboru krajevne organizacije »Boja« v. Murski Soboti - okolici, ki se je vršil 20. marca 1935 je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Celec Ferdo, obč. predsednik Rakičan, podpredsednik Lukač Franc, mlinar, Bakovci; tajnik Titan Franc, pos., Krog; blagajnik Ratnik Štefan, pos.. Krog; gospodar Bencak Franc, pos., Satahovci; arhivar Fürst Kolo-man, gostilničar, M. Črnci. Odborniki: Durič-Ferdo, pos., Rakičan, Kovač Alojz, kovač, Kemično čiščenje oblek, pranje >n svetlolikanje ŠdVS Stane, Ljubljana Tyrševa c. 36, Cerkvena ul-1 Elitna konfekcija za pomlad za dame: krasni moderni damski plašči že od Din 220'— naprej do prekrasnih dunajskih in pariških modelov. za gospode: elegantne obleke modernih vzorcev, najfinejši izdelek že od Din 290>— naprej, trenchcoati od Din 490'— do najfinejših, hubertus plašči in pumparice v veliki izberi po brezkon-kurenčnih cenah. I\U1C1IV.II1I1 tCNdii. Wl • LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ulica GIBANJE »BOJA« Kdor širi vesti, da je ta ali oni tovariš podkupljen, je skoro vedno sam podkupljen. Kdor blati in ruši našo organizacijo, hoče ljudstvu zlo. Bojevnik z dežele govori NOVOSTI za fine in športne oblekel — Največja Izbiral Manufakturna trgovina A. ŽLENDER Ljubljana, Mestni trg 22 Gg. članom bojevnikom popust. POSTNI POMENKI. Ko so po svetovni vojni sklenili mir, so dejali, da je trajen, na večne čase amen. Nobeni stari ženski niti na um ni več padlo, da bi morala še kdaj jokati za svojim sinom. Vdove, ki so se vnovič pomožile, niti mislile niso na to, da se bo treba še kdaj ločiti. Angel miru, ki so ga vlačili po vseh mogočih konferencah, je počasi postal tako klaverno bitje, da je bil naposled že čisto podoben pehtri ali čarovnici. Ni čuda tedaj, da državniki, ki so dobrega okusa, tudi, kar se žensk tiče, niso imeli posebnega nagnenja do njega, posebno še, ker se je radi babilonske zmešnjave raznih jezikov začel spor, ali je angel ženskega ali moškega spola. Radi tega se je bilo resno bati, da bodo počasi to bitje zavrgli, posebno odkar imajo takšna vojna letala, ki se lahko merijo z angelom miru.' Toda diplomatje so tiči, in že znajo stvar zasukati tako, da je zanje prav. Jeli so sklepati medsebojno tzv. »mednarodne pogodbe«. Eni trdijo, da se te besede pravilno izgovori: roparske pogodbe. Nisem ravno jezikoslovec, In zato tudi ne vem, kako se to pravilno bere, toda učeni možje morajo že imeti prav. Da je pa stvar docela poštena, o tem seveda ne more biti niti najmanjšega dvoma, zakaj sklepajo se te pogodbe med čisto poštenimi ljudmi v cilindru, fraku in belih rokavicah, ne oziraje se na druhal, ki mu pravimo Ijud-stro, med katerim so celo posamezniki, ki imajo uši in raztrgano obleko. Pri sporu radi koščka zemlje ne gre v prvi vrsti radi ljudi, ki na njej prebivajo, včasih so ti ljudje z ozirom na kakšne pogodbene točke celo na poti, ampak gre v prvi vrsti za mejo, za solidno mejo, in kvečjemu še za kakšen gozd ali rudnik. Ljudi pa je Bog ustvaril samo diplomatom v nadlego in človeški zgodovini v Pohujšanje. Tuintam pride radi kake meje, §°zdov ali rudnikov med ljudmi v fraku in cHindru do sporov. Tedaj si manejo belo orokavičene roke, se smehljajo in pristavljajo neprestano: »Visoko cenjeni tovariš...« Toda za tem »visoko cenjenim tovarišem« se skriva toliko divizij vojakov, ki ne vedo za prijaznosti gospodov, kolikor je črk. Končno pa se ponavadi sprijaznijo gospodje, in s tem je mir besedi! Taka je namreč tajnost diplomacije, in za takšno tajnostjo se zopet skriva vojaška sila tistih sinov, ki so se jedva Bakovci; Horvat Anton, pos.. Krog. Namestniki: Serec Franc, pos., Satabovci; Ferenčič Antoli, pos., M. Črnci, Ščavničar Emerih, pos., Rakičan. Nadzorni odbor: Cipot Alojz, pos.. Krog; Erjavec Anton, pos., Satahovci; Prelec Alojz, pos., M. Črnci. Razsodišče: Horvat Ignacij, pos. Rakičan, Rajner Emerih, pos., Bakovci, Novak Franc, pos.. Krog; Ružič Jožef, pos., Satahovci, Ferjan Jauoš, pos., M. Črnci. rodili. Izberejo si gospodje v fraku in cilindru ponavadi lep kraj za svoj pomenek. In pravijo, da je tudi Ženeva raj na zemlji. Pripeljejo si ženske, natočijo si južnega penečega vina, da ob tako krasnem razpoloženju pozabijjo na vse zemske revščine, in mislijo, da so na nebeški gostiji v raju. Predse tišče palmo miru, za hrbti se jim pa blišče — ostro brušeni bajoneti... Njih celotne filozofija je pač v tem: Če je mravljišče sosedovo, naj so pa tudi mravlje... Ni čuda, ako je radi tega znan in pameten državnik pred nedavno izrekel svoj odločni: »Piš me ....« Sicer pa pravijo, da človeštvo, (pardon) »druhal« že komaj čaka, kdaj bo zopet napisan nov bojno plesni spored. To namreč prerokujejo tisti, ki bodo samo godli, plesali pa ne. Trdijo namreč, da je vojna najboljši pripomoček proti zakonski razdružitvi, proti kugi, lakoti, podivjanosti, bedi, solzam, posebno pa še proti padanju števila porodov in sifilidi. Glavno je pa to, da so pri zelo neenaki valuti, pri gospodarski propasti Evrope prišli vojni dobičkarji ob lepo premoženje, zato jih docela upravičeno skrbi, kaj bo še z njimi, ako bo ta oboroženi mir še nadalje trajal... Kranj skogorec. * ODGOVOR »JUTRU« IZ SENOVEGA. Nimam dosti časa, a vendar mi srce ne da miru, da ne bi odgovoril »Jutrovemu« dopisniku iz Rajhenburga z dne 17. marca 1935 št. 64. Dopisnik pravi, da so se, ko je pomožr ni odbor pokrenil nabiralno akcijo za brezposelne, tudi bojevniki spomnili ter pričeli nabiralno akcijo. Res je socijalni odsek »Boja« pokrenil nabiralno akcijo za brezposelne, a ne zato, ker je to opazil pri J. N. S., pač pa zato, ker so brezposelni rudarji prosili socijalni odsek kakor tudi predsednika »Boja« v Rajhenburgu, da bi se zanje pobiralo. Dopisnik pravi, da jih skrbi, če smo dobili tudi nabrani denar ali smo kupili za njega živila. »Jutrov« dopisnik ni vreden, da mu' to povemo, ali vseeno naj izvem, da smo za ves denar kupili moko, pri čemer je trgovec Žmavc sam daroval Din 102.^— in še 20 kg fižola in brezplačno vse papirnate vrečice; Dopisnik si namreč razlaga, da je tovariš Žmavc pri tem zaslužil, pa se moti; ima morda sam kosmato vest, zato pa tudi druge sla--bo sodi. Nadalje pravi dopisnik, da se bojevniki niso udeležili prireditve v šolski dvorani na Senovem. K tem pripomnim, da bi bila dvorana napol prazna, če bi no bilo navzočih bojevnikov. Glede reorganizacije rudniškega konzuma pripomnim, da bi bila zelo potrebna in se mi zdi, da jo bom prej ko slej izvedel. Ne mislite, da nas je postalo strah. Mnenja sem, da je najbrž tudi »Jutrov« dopisnik opazil, da se cene vsak dan dvigajo in da se mnogo šihtov praznuje, ter bi bilo lepo, če bi se vsakemu rudarju mesečno prihranilo 30 do 40 Din pri nakupu. Zdi se mi, da bi »Jutrov« dopisec rad sodeloval pri tej reorganizaciji. Menda bi tudi rad kandidiral za »konzumlajterja«, ker meni ne privošči, kakor izgleda. Najbolj se mi pa dobro zdi, ko pravi, da ne vedo, iz katerih razlogov sem prišel proti koncu predstave v dvorano in vpraševal za tovariše bojevnike. Ravno zato, ker ga drži tak firbec, mu tega nočem povedati; naj še vnaprej skrbi njega in vse senovške JNS-arje, da bodo imeli težke sanje ponoči. Bojevnik-rudar iz delavske kolonije Senovo pri Rajhenburgu. Dopisi V nedeljo 31. marca bo ob 9. uri dopoldne v hotelu »Stara pošta« v Kranju sestanek bojevnikov iz vse Gorenjske. Na dnevnem redu bo razgovor o postavitvi spomenika pokoj, kuratu tov. Franu Bonaču. — Tovariši, vdeležite se sestanka polnoštevilno! IZ KRŠKEGA. Tudi pri nas smo v nadi na boljše čase. Brezposelnost je kar na lepem pričela pojenjaVati. Vse se živahno giblje. Dela je dovolj, pa menda samo za dva meseca, potem bo pa že toplo in bomo šli itak koruzo okopavat in gobe nabirat. Začeli so popravljati struge na Savi, dela se v kamnolomih, graditi se je začela nova banska cesta Prška gora—Sv. Lovrenc—Golek (7 km). Zaposlenih je precejšnje število občanov. . Drugi ljudje iz okolice ne' pridejo v poštev, ker banske doklade in prispevke sreskemu cestnemu odboru plačujemo samo krški občani. Čemu bi drugi služili denar v naši občini, saj pravijo, da v sosednjih občinah ni tako siromašnih ljudi kot so ravno pri nas v Krškem. Tovariši, ali je to prav? Videl sem pred par dnevi 25 letnega brezposelnega fanta iz našega sreza krškega, ko je prišel na-_ pol bos prosit miloščine k nekemu trgovcu v Krškem. Kaj je dobil v odgovor? »Danes ni petek.« Torej, kako naj živi v torek, sredo, ako bo 1 prosjačil samo v petek. Ali ne bi bilo. prav, da se take ljudi iz sreza zaposli, da si prislužijo potre- ben kruh in obutev. — Začel se je tudi dovažati les za savski most, ker bo menda zopet nov; saj delamo novega skoraj zal vsake volitve, kakor tudi električno razsvetljavo dobivamo k vsakim volitvam, kopališče že itak imamo, samo javnega stra-njšča še nimamo, pa tudi to bomo dobili do volitev. Treba ga pa tudi ni, saj je Sava blizu in njena bregova sta poraščena z grmovjem, letoviščarjev pa tudi še ni tu. In tako dalje. Borec Franci. MOŠKA OBLAČILA PO MERI in IZ-GOTOVLJEMA, v veliki izbiri, — naj cenejše pri