rnrnmammmmmmmm
75. številka.
Maribor, dne 19. septembra 1919.
Letnik XI.
Predlog wolilnega sakcina za ustinovotfornii
skupščin
Beograd, 14. septembra.
Na svetu Je mnogo bahačev. Usta so jim polna samohvale, roke pa prazne dobrih in za druge ko -Xistiiih^del^'"Taki bahači so naši jugoslovanski demokrat^ Po vsm\ ozemlju naše države se že od njenega početka širokoustijo, češ: mi, edino mi smo državotvorni. Kaj pa so dejansko storili? V koalicijskem ministrstvu pod Protičevem predsedstvom in Koroščevem podpredsedstvom so imeli skoraj dvetretinsko ve-šino. Ta vlada je kljub svoji demokraški večini vsaj nekaj storila. Potem so demokrati v zvezi s svojimi istovrednimi pobratimci, socijalističnimi oportunisti , sklopili in zverižili svojo vlado, kateri pa je že med tem — v veliko srečo za našo mlado jugoslovansko državo — odklenkal smrtni zvonček. In kaj je ta li-toeralno-socijalistična vlada dobrega storila? Nič.
Res ničesar? Saj je Narodnemu predstavništvu predložila načrt zakona o volitvah za ustavotvorno skupštino. Da, da, baš ta zakon!
Za botra mu je bil slovenski demokrat dr. Kramer, do zadnjega časa minister priprave za konstitu-anto. Ta „kumek naš dragi“ je svojo nalogo izvršil feko, da mu bo naš narod in zlasti naše ženstvo ob »godni priliki, če ne prej, pri volitvah zapelo:
„Kumek naš dragi, izgini takoj!“
Ta jugoslovanski kumek je hotel naše jugoslovansko ženstvo po veliki večini oropati volilne pravi-«e. V prvotnem načrtu za zakon o volilni pravici — predloženem ministrskemu svetu — je ta kumek naš dragi ženskam samo za poskušnjo dovolil volilno pravico in sicer samo tistim, ki samostojno vodijo kmečko posest, industrijo, trgovino, obrt ali so v industriji* trgovini, obrti zaposlene kot strokovne delavke ali j^a ki so dovršile nižjo srednjo, meščansko, učiteljsko
ali enakovredno strokovno šolo. Naša stranka, zlasti njeni štajerski glasili „Straža“ in „Slov. Gospodar“, sta se odločno zavzeli za pravice vseh slovenskih žena in mladenk. Tega mogočnega gibanja se je ustrašil naš dragi demokratični kumek ter se je celo tako daleč spozabil, da je postal dostopen za demokratične zahteve sedanjega demokratičnega časa. Novi načrt zakona o volitvah za ustavotvorno skupščino zdaj določa v 11. članku: „Tudi ženske imajo volilno pravico.“ To je gotovo lep vspeh naše stranke in njenih poetičnih glasih Kajpada igra demokratični Kramer v tem vprašanju ulogo napol-demokrata, zakaj novi volilni zakon ne da spoznati, da bi ženske imele tudi pasivno volilno pravico, t. j. da bi imele pravico biti izvoljene za poslanike. Demokratska doslednost!
O demokratičnosti naših „demokratov“ sploh je novi volilni zakon glasen in jasen svedok. Demokratska misel ne prenaša tajnosti, zlasti političnih ne. — Ljudstvo naj sodi o vsem in vsakem. Načrt novega volilnega zakona pa noče vsega in vsakega predložiti ljudski sodbi. V 8. članu tega zakona se določa: „V svrho volitev se država razdeli v volilna okrožja in ta v volilne okraje. Omejitev volilnih okrožij in okrajev se vidi iz dodatka, ki je sestavni del tega zako -na.“ Dozdaj pa ta dodatek, ki je sestavni del volilnega zakona, nedemokratom še ni prišel pred oči, in zato je še velika demokratiška tajnost, v koliko in katera volilna okrožja in okraje je razdeljena naša idržava in kakšen je tisti „v dodatku pokazani broj“ poslancev, ki jih voli vsako volilno okrožje. Ta skrivnost nevarno diši — boljše rečeno: smrdi — po pro-sluli volilni geometriji nekdanje Avstrije in Ogrske.
S tajnostno kopreno so še torej pokriti tisti volilni okraji in tista okrožja, kjer bodo volili volilci našega kraljestva: vsak državljan našega kraljestva, kateri je dovršil 21. leto; da pa more biti izbran za poslanika, mora že biti star 25 let.
Brez tajnostne koprene pa govori zakonski načrt o volilnih oblastih, katere so: 1. krajevni volilni odbor v vsakem volilnem kraju, 2. okrajni volilni odbor, 3. glavni volilni odbor na sedišču vsakega volilnega okrožja, 4. državni volilni odbor v Beogradu
za vso državo. Brez vse tajnosti razkriva docela nedemokratično, popolnoma birokratično sestavo teh vo+ lilnih oblasti. Državni odbor sestoji iz ministra no -tranjih-del, ministra priprave za konstituanto, po U člana državnega sveta in kasacijskega sodišča v Be-ogradu, stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu in vrhovne sodnijske instance za Slo* venijo in Dalmacijo in predsednika ter obeh podpred-sednikov Narodnega predstavništva. Glavni — okrožni — volilni odbor sestoji iz treh članov in ti so: načelnik politične okrožne uprave, predsednik okrožnega sodišča, predsednik občinske uprave (župan). O -krožni volilni odbor imenuje okrajne volilne odbore * Okrajni odbori so sestavljeni iz člana državne upravne oblasti na sedišču odbora in dveh prisednikov „ izmed katerih mora eden biti po svojem poklicu sodnik. Krajevni volilni odbor pa je sestavljen iz dveh! občinskih odbornikov in enega upravnega in enega sodnijskega uradnika, ki jih imenuje okrajni volilni odbor. Vsi ti volilni odbori so torej sestavljeni v duhu in smislh sv. birokracije. Ljudstvo in njegovi zastopniki nimajo pri tem nič govoriti. Kaj takega je v vseh demokratičnih deželah nemogoče. Povsod imajo v vseh volilnih odborih od državnega do zadnjega krajevnega glavno in najmočnejšo besedo zastopniki ljudstva in njegovih političnih strank. V tem oziru jo novi volilni zakon slabši nego volilni zakon nekdanjo kraljevine Srbije. Zakaj po določilih srbskega zakona je bil v vsakem krajevnem volilnem odboru po L predstavnik vsake kandidatske liste (član 90 ustavo za kraljevino Srbijo) in v vsakem glavnem — okrožnem — volilnem odboru po dva predstavnika vsako kandidatske liste (član 82 srbskega zakona o volitvali narodnih poslancev). Tako demokrati pojmujejo de -mokratičnega duha srbskega zakona o volitvah narodnih poslancev, ki jim je baje služil za podlago.
Pripomniti je tudi treba, da se novi načrt volilnega zakona trudi, zastarelo večinsko načelo pri volitvah združiti z demokratičnim in povsem modernim proporcionalnim načelom. Iz tega mešanja ne nastane pravi, legitimni in osrečujoči zakon, ampak pravcata ffiessalianca: ponesrečen zakon. Kar se pravi
ÜSTEK.
Isarer Meško:
Pismi«
(Xcn«e.)
A dajte ljudem živil, obleke, obuval; znižajte £avke, poštne pristojbine, voznino na železnicah, carino. S tem jih bodemo pridobili, ne z veselicami, koder. se v eni noči zapije in zairlička za vse mogoče in nemogoče reči 40.000 K, konec pa je: nekaj bornih tisočakov za „neke narodne namene“, proti jutru pretep in velik telesen in moraličen maček.
Lep dan je, kakor v nebesih. Kaj se naj uda-jam bridkim mislim. Prisluškujem rajši mirnemu in «nakomernemu dihanju gozda, ki sanja za menoj in ves duhti od smole.
Drag znanec mi je izza časov, ko sem kaplanova! v sosednem Skocijanu ob Klopinjskem jezeru in sem zahajal sem v posete k častitljivemu, vedno navdušenemu proštu Lovru Serajniku in k vedno vedremu njegovemu nečaku kaplanu Volbenku Serajniku. Dd onstran Drave pozdravlja škocijanski zvonik. G. Poljančev Cencek pase zdaj tam duše, velik veščak v gospodarskih vprašanjih. Rad ga imam. Pove mi, kadarkoli se snideva, kaj lepega. Ne vsiljivih, kričečih šal, ki bi pričakoval zanje glasnega smeha — take hrani za druge vrste ljudi — ampak kaj tako srčno lepega, da se mi zabliskajo oči in se mi nasmehlja srce. Tako tiho, obzirno lepoto ljubim. Zato imam. tudi g. Cencka rad.
Sredi misli mi roka kar sama od sebe seže po knjigi. Razen brevirja sem si prinesel s seboj zvezek (Turgenjeva. Med potjo sem mi je dal znan gospod Horst Schöttlerjeve „Finessen“, dva zvezka „Da ti ne bo dolgčas.“ Bogu čast, če sem poskusil že vse hudo
na svetu, dolgega časa še nisem. Se ko sem sedel pod rajno Avstrijo v ječi in mi niso marali dati ne časnikov, ne knjig, ne. Na srečo sem imel v denar -niči košček drobnega svinčnika, ki ga niso videli in mi ga ne odvzeli, ravno toliko, da sem ga mogel za silo držati. Pa sem prepisoval iz brevirja psalme in življenje svetnikov in se jih učil na pamet. Tudi „Fines“ ne berem iz dolgega časa. Berem zdaj odlomek iz njih z enim edinim namenom, da vidim, kaj vse pri Nemcih tiskajo, kupujejo in berejo. Ce bi prišel pri nas pisatelj s takim rokopisom k založnikom, bi se mu vsi, ne izvzemšh najpodjetnejšega in najpožrt-vovalnejšega med njimi g. Lavoslava Schwentnerja, v obraz smejali: „Ljubi gospod, pa se vam ne zdi škoda dragega papirja?“
A tu v knjigi je tvoje pismo.
Da ti naj pišem, kako sem hodil semkaj, mi naročaš. Prijatelj, tudi to je čudna štorija. Gogoljevega peresa bi bila vredna ta pot in vsi lepi, naravnost krasni dogodki na nji. A kje naj vzememo mi Slo -venci Gogolja? In kaj z njim? Kvečjemu ubili bi ga! Zato lepo skromno in ponižno, da ne bo spet kdo „nedotakljivih“ razžaljen!
Iz Borovelj do sem sem šel seveda peš. Pač so pisali o avtomobilski zvezi med Borovljem in Rikarjo vasjo, tukajšnjo železniško postajo. Pa vprašam zadnjič na Brezjah mladega kaplana, ki je tudi moral iti to pot: „Ali že vozi avtomobil iz Borovelj ?“ Gos -pod: „Ne, a železnico so začeli graditi.“ „Bogu slava“, sem si rekel, „ni še izumrl med vojno zadnji humorist. In ta g. kaplan je humorist humoristov. Začeli so graditi železnico! Ce bo šel prvi vlak 20 let po njegovi smrti, kaj to njemu?“
Tako sem si mislil in sem bil vesel gospoda , bolj vesel nego poti iz Borovelj semkaj. Stopi pa ti, prijatelj, v Ljubljano in si oglej tam avtomobilski I park! In poprešaj, kdo da se danes po Sloveniji kaj vozi v avtomobilih — nekoč so dr. Šušteršiču (moj prijatelj ni bil, a bil je deželni glavar kranjski) —
njegov avtomobil hudo zamerili. Kaj boš slišal? Vsaki boljši pisar! Se naj li človek jezi ali žalosti? Pa je vredno ob dnevu, lepem kot deviško oko? Ali se je vredno jeziti v Jugoslaviji? Saj bi tedaj vsi, ki nismo slučajno koritarji, zboleli. Pa bi nas bilo vendar malce škoda, ne?
A kaj avtomobili! Ni vredno, da govorimo tu a njih, dokler še imamo zdrave noge. Zanimivejše so te-le dogodbice :
Kakor veš, delujem na Koroškem edenindvajset let. In deloval sem čestokrat v razmerah, da bi se razjokal nad njimi, ko bi si ne bil govoril v najbrid-kejših trenutkih: „Saj vse skupaj ni vredno!“ Zdaj so spet klicali delavcev na Koroško, cerkvena oblast pa me je vprašala, ali bi šel duše past in slovenstvo reševat na Slov. Koroško, v tinjsko nadžupnijo. Odločil sem se, dasi sem živel, kakor veš, v najgos-toljubnejši hiši, pri sinovih sv. Frančiška na Brez-j ah. Pa mi veruješ, da skoro na Koroško ne bi mo -gel? Veruj ali ne, resnica pa vendar je!
Stal sem v mali družbi na jeseniški postaji, da vstopim v vlak. Nedaleč od nas sta stala dva mlada pobiča v uniformi. Nisem opazil, da bi vprašala le e-nega potnika, po kaj da gre na Koroško in ali ima legitimacijo ali ne. Kar malo pred odhodom vlaka pa stopi eden k meni in zahteva legitimacijo. Okoli stoječi so pogledali začudeno.
Spomnil sem se sličnega dogodka v nekdanji militaristični in birokratični Avstriji, ki sta jo pahnila v neslavni grob baš militarizem in birokratizem. Leta 1915 je menda bilo, ob tistem celonočnem češče-nju na Brezjah. Da sem prišel vsaj za kak dan od doma, sem si dobil na glavarstvu v Beljaku legitimacijo: priznam, da so mi jo dali z največjo uslužnost-jo. Ko se peljemo iz Jesenic, pride skozi voz neki na-i rednik. Nikogar ni vprašal za legitimacijo, od meno jo je zahteval. Izstopili smo na Otočah. Ob postaji je stal že sivolas poročnik in se pogovarjal z nekim go--spodom in z neko damo; kakor sem dobro slišal: sIok
združiti ne da, naj se ne združuje. Aut — aut! Ali J čista večinska volitev ali pa proporčna volitev. Zdru- jj žitpv ni ne eno ne drugo. Aut Caesar aut nihil!
Tak je v glavnih potezah predstavljen uidemo- j fcratični predlog takozvanih demokratov. Upamo, da j bo prava demokracija v Jugoslaviji ustvarila volilni J zakon, ki bo prešinjen s pravim duhom ljudskega j irladstva ter bo pospeševal zgraditev in ureditev v g pravi demokraciji srečne Jugoslavije.
lfolltire na| poidejo!
Najsigurnejši in najbolj parlamentaren način rešitve ministrske krize so volitve. Pri nas so volitve toliko bolj potrebne, ker sploh nimamo izvoljenih poslancev, ampak v Beogradu zborujejo samo zastopniki posameznih strank. Tak državni zbor. nima pravega ugleda med prebivalstvom, a kar je še huje, nima ga tudi v tujini. Skoda, katero smo trpeli na u -gledu v tujini radi našega neparlamentarnega par -lamenta, je neprecenljiva. Sedanja kriza bo imela pa menda vsaj to dobro, da bo pospešila volitve.
Pravijo, da so volitve za sedaj nemogoče in navajajo razne razloge. Ljudstvo še ni nanje priprav -ljeno, je še preveč razburjeno vsled vojske. Vojaki še niso demobilizirani. Meje države še niso določene . Volilne postave še nimamo. Prvi razlogi ne veljajo nič.- Ljudje bodo toliko bolj razburjeni, kolikor bolj se bodo odlašale volitve. Slednjič pa tudi, čemu bi pač ne smeli z volitvami dati duška svojemu razburjenju? Volitve so se vršile že skoraj po vseh sosednih državah. čemu bi se ne mogle pri nas? V Nemčiji in v Avstriji so jih izvedli že davno in ob večjih težavah. Sploh se Nemčija in Avstrija reorganizirate v mnogem oziru hitreje in solidneje, kakor pri nas, kar pač dela med našim prebivalstvom slabo razpoloženje. Pri vojakih ni toliko moških in slednjič ni razvidno, zakaj bi morali radi vojakov biti prikrajšani na svojih državljanskih pravicah tudi vsi drugi. Tudi radi postave, ki bi bila samo provizorična, se tudi lahko izvedejo v prepornih krajih volitve samo provizorično in tudi provizorični poslanci so boljši, kakor nobeni.
Edina resna težava je pomanjkanje volilne postave in pravi škandal je, da državni zbor ni izdelal te tako nujne zadeve. Sedaj je mogoče dvojno:	Ali
raztegne, vlada potom odredbe srbski volilni zakon na celo Jugoslavijo, razpusti sedanji beogradski shod in razpiše na podlagi srbskega volilnega zakona volit -ve v ustavodajno skupščino. Ali pa se sestavi začasno koncentracijsko ministrstvo, čegar prva in najvažnejša naloga bi bila, da parlamentarnim potom uveljavi volilno postavo za ustavodajno skupščino. Taka postava, ki vi bila samo provizorična, se sklene lahko hitro. Trajne volilne postave naša sedanja samo-zvanska skupština niti skleniti ne more, ker ni za to pristojna. To spada v oblast ustavodajne skupštine . Sedanji gospodje, ki posedajo v Beogradu, smejo sklepati samo najnujnejše reči, delati začasne postave in pripravljati ustavotvorno skupščino. Naj se to-
BTT! IHMWMBPWWBWWW—BMBM—BMW——
vensko. Ko je mene zagledal, se je poslovil in je hitel urno naprej. „S tem se bova danes še srečala“ , sem pomislil. Res, spodaj pri mostu me je čakal.' — Kajpada je med tem slovenščino že pozabil in me je — edinega izmed nekaj stotine romarjev — nagovoril v avstrijski nemščini: „Bitte, Hochwürden, Ihre Legitimation!“ — Ce ni postal gospod med vojno vojni dobičkar ali si ni napravil tisočakov ob smrti Avstrii-je, rešuje zdaj domovino pod jugoslovansko kokarao.
Sel sem te dni po mašno vino k sosedu Cencku, v Škocjan. Seveda nad Velikovec, ker je leseni most pod Kamenom in Rikarjovasjo porušen. Tako sem za pol litra vina naredil pot štirih ur, dasi sta cerkvi v zračni liniji oddaljeni kake 4 km. Ko sem šel proti velikovškemu mostu in videl tam stražo, sem si re -kel: „Stavim sto proti eni, da bodo od mene zahtevali legitimacijo.“ In tudi so! Ali tudi od vseh drugih, ki so tisto sredo, ob tržnem dnevu, šli čez most, ne vem, dvomim.
Toda brez šale to-le: Red mora biti in bodi!! Vojaki so delali po povelju in jim ne morem ničesar očitati. A to treba povdariti: Stara mačeha Avstrija nam je vsaj povedala, kaj hoče od nas. Zdaj pišejo naši listi o vsaki veselici, ne pa o rečeh, ki so za ljudi vendar precejšnje važnosti. Zakaj kar prepla -vati Drave ni mogoče, če bi človek slučajno legitimacije ne imel in bi ne smel čez most. Tudi iti z Jesenic čez Golico ni kak sprehod tako za po kosilu. In to: Ali so res edino kokarde druge, srca pa ista kakor v Avstriji, kjer so sovražili vsakega slovenskega duhovnika? Vedeli so pač, da je prijatelj ljudstva. A zdaj pri nas, v Jugoslaviji?
Kako živim, vprašaš?
Tako-le: Stanujem v mežnariji, v prizemni^sobi, da je bila ječa, ki me je leta 1916 vtaknila v"njo Avstrija — da me je sovražila, ji niti ne zamerim, prehudo, saj sem tudi jaz njo — še pravi salon proti nji. Tla vsa razjedena od vlage in trohnobe, zrak zatohel, da me vsako jutro bole glava in prsi. Ne spim
rej ali uveljavi srbski volilni zakon, ali pa sklene nov provizoričen. Samo bolj demokratičen mora biti, kakor je oni, ki ga je Narodnemu predstavništvu predložila ravnokar padla demokratSko-socijalistična i vlada!
Naj pridejo torej najhitreje volitve, slabši, kot I sedanji, novi zbor ne bo, na vsak način bo imel ve- ! liko prednost, da bo bolj parlamentaren. Mi pojdemo j v volilni boj z mirno vestjo, ker zastopamo parlamen- j tarna načela, katera so podlaga vsake ustavne dr - jj žave.
Naše bfdsie@ delo.
Skušnje prestanih neparlamentarnih' tednov bi morale odpreti oči vsem, ki so mislili, da se zamore-mo vdati razkošju domačih partizanskih bojev. Naš gospodarski in zunanjepolitični položaj je tako teža -ven, da mu bo kos le močna vlada, v kateri bi bili zastopani najboljši talenti naroda in ki bi se opirala na vse močnejše stranke in na najširše plasti ljudstva. Ako bi bili takoj v začetku poslušali dr. Koroš - ; ca, bi si bili prihranili nekaj tednov sramotne krize, s blamaže pred tujino in nepovračljive škode na vseh * straneh'.
Prva in najbolj pereča naloga, katero imamo tu jj pred seboj, je valuta, agrarna in socijalna reforma , jj in ureditev gospodarskega vprašanja! sploh. O tem se je že mnogo govorilo in pisarilo, — f zmedenega več kot pametnega. Za enkrat bi pomogla f s samo globoka zasega velikih premoženj in velik da - j vek na velika bogastva. Država mora imeti toliko do-J hodkov, kolikor ima izdatkov, to je jasno kakor beli i dan. Poleg tega mora odplačati toliko dolgov in toli- | ko zboljšati gospodarske razmere, da zamore živeti . 1 Tega pa ne bo mogla doseči drugače, kakor da v iz- ? I datni meri pritegne velika premoženja državljanov in | izvede temeljito agrarno in socijalno retormo.
Toda to je samo pomoček v sili in še ni trajna f rešitev onega, kar imenujemo z navadno besedo „re- I forma valute.“ Agrarna in socijalna reforma, znatno f obdačenje velikih premoženj in celo zasega dela teh | premoženj v svrho valutne reforme samo na sebi še jj ne bo rešilo našega gospodarskega položaja. S takimi ukrepi se narodno premoženje ne pomnoži, ampak ! pride samo iz enih rok v druge, iz rok zasebnikov v ' roke države, iz rok bogatašev med široke ljudske množice, a ga ni radi tega nič več. Bistvo krize pa I tiči v tem, da se je tekom vojske ogromno premoženja uničilo — en topovski strel predstavlja vrednost čed- ; ne kmečke hišice — proizvajalo pa se je čisto malo , in večinoma zopet stvari, katere je nadalje uničila vojska. Sedaj imamo silno veliko papirnatega denarja, a ta denar ni pravzaprav nič drugega, kakor izkaznica, koliko premoženja je uničila vojska. Zena je dobivala vojno podporo — ta denar je izkaznica, koliko delavnih sil je zapravil mož pri vojakih. Lesni trgovec je dobil denar, a z njegovim lesom se niso gradile hiše in ladje, ampak se je uničil v strelskih jarkih. Kmet je dobil denarja za vola, a tega vola g
niso snedli rudarji, ki kopljejo premog in tako množe bogastvo, ampak oficirji in vojaki, ki so samo uničevali premoženje. Pred vojsko je bil denar takore -koč izkaznica, da se je ustvarilo toliko in toliko novega bogastva, sedaj je izkaznica, da se je toliko in toliko uničilo.
Valuta bo urejena, kadar bo denar zopet dobil prvotni pomen, t. j., kadar bo denar izkaz onega, kar se je proizvedlo, ne pa onega, kar se je uničilo. Edina rešitev gospodarskega položaja obstoji torej v tem, da proizvajamo kolikor mogoče veliko, in kar imamo čez svojo rabo, prodamo v tujino za dober denar. — Praktični Francozi so to strnili v jasno in jedrnato geslo: „Delo in varčnost!“ ter so se začeli tudi odločno po njem ravnati.
Treba je dela in sicer plodonosnega dela. Vsako plodonosno delo ustvari novo gospodarsko vrednoto in vsaka taka vrednota daje veljavo papirnatemu denarju, ki kroži med ljudstvom. Žalostno je pa, da je vsled vojske padla tudi proizvajalna moč dela. Delavec hoče sedaj večjo plačo, kar je opravičeno, ker je življenje dražje, on hoče pa tudi manj delati in dela slabše, kar je neopravičeno, ker ravno sedaj bi morali delati z vso mogočo marljivostjo. Ako pade proizvajanje, občutijo to v prvi vrsti ravno delavci. Delati je treba veliko in delati je treba plodonosno . Prejenjati je treba z vsakim delom, ki je brezkorist -no. Uradniki in drugi neproduktivni poklici naj se o-meje na najneobhodnejše število. Težko vprašanje je z vojaštvom, kajti na eni strani je vojaški stan v resnici neproduktiven, . z druge strani imamo pa pred sabo še zelo velike državne naloge, katerih ne bode mogoče izvršiti brez znatne vojaške sile. Delati je treba na vseh poljih, vsaka brezdelnost je pri današnjih razmerah zločin zoper državo, narod in samega sebe. Dalje je treba varčnosti. Omejiti je treba vse neproduktivne izdatke, odreči se vsem nepotrebnim navadam. Naš alkohol in tobak naj gre v tujino za zboljšanje valute, pariške mode ne potrebujemo, — nemške galanterije tudi ne. Vse, kar zamoremo doma pogrešati, naj se proda v tujino, ne kupujmo iz tujine ničesar, kar ni neobhodno potrebno, zavedajmo se, da smo globoko bankeroten narod, da nam je Avst -rija poleg drugih škod zapustila čez 25 milijard dolga. Pred vojsko je imela cela Avstrija dolga menda okrog 5 milijard, pa smo tarnali, da ga imamo več kot dovolj.
Druga velika naloga, ki se razgrinja pred nami, je zunanje politično vprašanje. — Imamo tretjino slovenskega plemena pod tujo sužno-stjo in njihov položaj je brezupen. Gez nekaj let bo ostalo od primorskih Slovencev samo še najnižje ljudstvo po deželi in cerkev. Vse drugo je uničeno * Po mestih se naše obrtništvo in trgovstvo ne more držati in beži trumoma, tudi po deželi se trumoma naseljujejo laški trgovci in podjetniki. Celo kranjska Vipavska dolina je že dvojezična. Italijan je naš strupen in neizprosen sovražnik in naša država ne bode stala na trdni podlagi, dokler ne pride ž njim do ob-jračuna. Pripravljati se moramo odločno in razumno
itak skoro vso noč in zjutraj me ščeme oči, da jih komaj odprem. „Pa zrači!“ me karaš. Saj zračim. Pa ne pomaga. Zakaj solnčni žarki navzlic svoji iznajdljivosti in prožnosti ne najdejo poti med drevjem in trto — ne dozori grozdje itak ne — ki senčijo in zastirajo okna. Pač pa najdejo pot v sobo razna druga nepoklicana bitja. Narezali so mi, ko sem romal sem čez Apače, kjer sem tudi preživel devet mesecev v konfinaciji, v prijateljski hiši krasne gnjati. Pridem nekaj dni pozneje iz gozda. Ko zasučem v durih ključ — slišim v sobi ropot. „Čudo prečudno, ali straši celo v ti luknji? Pa ni strahov strah pred njo?“ Odprem. Se vidim rep mačke, ki je baš švignila skozi okno. Izginili pa so tudi tisti lepi kosi gnjati, ki sem jih hranil, če bi prišel kak sosedni gospod v obiske.
Hrana?
Kak je že živel tisti nam vsem dragi in ljubi Frančišek Asiški, ko je dal slovo svetu in je.začel z vsem srcem služiti Gospodu Bogu? Pa ni hodil z lončkom' od hiše do hiše ter je sprejemal, kar so mu dala dobra srca. Tako nekako se godi meni.
A nikar ne misli, da le meni tako. Ne. Te dni mi je pravil — ne tožil — mlad, idealen provižor na najbolj izpostavljeni fari, pet minut od demarkacijske črte, da še letos ni dobil nič plače. Od česa naj živi? In koliko bi pač znesla njegova plača ? Kakih 100 ali 150 K mesečno!
O drugem — o fantu, idealnem, da bi ga tre -balo postaviti v izložbeno okno za vzgled vsem Jugoslovanom — so mi pravili, da je bil povabljen na „medstrankarski shod“ — kakšna čudna imena rabi naš razorani čas! — v Ljubljano, da se posvetujejo o plebiscitu. Povabljen, lepo! A kako se naj pri sedanjih' železniških tarifih pelje v Ljubljano, če je bilo vse njegovo premično premoženje — 20 K!
. In to v Času, ko dobiva podučitelj in podučite-Ijica — na Koroškem vsaj — mesečnih 1000 do 1200 K! Iz srca jim privoščimo! Ponosen sem, da sem že svoječasno t „Jugoslovanski ženi“ javno povzdignil
svoj glas proti ti javni sramoti in ti moderni sužno-sti v najogabnejši obliki in z najžalostnejšimi telesnimi, zlasti pa moralnimi posledicami. In še danes ne morem odpustiti dr. Kreku — od vseh drugih, ki so sedeli v kranjskem deželnem zboru, v tem oziru itak ni bilo ničesar pričakovati — ki je bil vendar mož širokega obzorja in, sodim, tudi mož veliko socijalne pravičnosti, da ni nastopil za pravično ureditev učiteljskih plač. Mlada gospodična naj živi in se naj o-blači s 60 K na mesec! Celo med vojno! Ta sramota bo Kranjski ostala za dolga desetletja! A 'da'doti na Koroškem duhovništvo, ki je edino branilo in držalo narodnost v razmerah, o kakšnih večina gospodov, ki se štejejo zdaj edine rešitelje in zveličarje Koroške, še ne sanja ne, edino stalo in se borilo zoper ves sistem in vse šikane od zgoraj in spodaj z naravnost čudovitim idealizmom, če ne heroizmom, v letu Gos -podovem 1919 približno iste plače kakor v preteklih letih učiteljstvo na Kranjskem, in mu še teh vinarjev ne izplačujejo, to pa je vendar le krivično.
Štirinajst let je služil očak Jakob za lepo La-bonovo hčerko Rahelo. Pogodila sta se, kakor znano, z očetom za sedem let, A Laban je bil Žid in je ogoljufal Jakoba čez sedem let s starejšo hčerko Lio, brljavo in krmežljavo žensko. A prosim te, kako naj ljubi moški žensko, ki nima lepih oči? Pa je služil Jakob za Rahelo še sedem let — „kakor kratki dnevi so se mu zdela ob velikosti njegove ljubezni“, pravi knjiga božja. Tako nekako služim jaz za tinjsko nad-duhovnijo. A kratki se mi resnično ne zde dnevi mojega službovanja. Prislužil pa bom naposled — Lio.
Takšno, glej, prijatelj, je življenje narodnega pionirja na Koroškem, življenje, delovanje in trpljenje koroškega duhovnika v letu Gospodovem 1919, ko je baje dih in duh demokratstva in prostosti prestva-ril in pretvoril obličje zemlje. Ako mi gre bridkost čez misli, kakor mračen oblak čez tiho, lepo pokrajino, in me bolno zapeče v srcu, mi izbriše bridkost iz misli, srd iz Srca misel: Moja mati je želela, da po *
na to veliko delo in ustvarjati ugodno zunanjepolitično podlago. Toda v tem oziru ne samo da nismo storili ničesar, ampak smo vedno bolj potisnjeni v ozadje. Italijani obvladujejo popolnoma mirovno konfe -renco, a naši delegatje so potisnjeni popolnoma na stran. Italija nas obkroža od vseh strani, dela zveze z vsemi našimi sosedi, na naši strani je menda samo še Grčija, a niti za njo ne vemo, kako dolgo. Obdani smo od sovražnikov od vseh strani, nesrečna ministrska kriza nam je požrla velik del našega ugleda pri tujih narodih. V tujini živimo izključno od onega političnega kapitala, katerega so si prislužili Srbi s svojim bojnim junaštvom in naši legijonarji ter od o-nega, kar so nam dali takorekoč na kredit. Ta u -gled, katerega smo dobili na kredit, je vsled političnih neumnosti zadnjih tednov zapravljen in narejen še dolg. V zunanji politiki nismo storili drugega, kakor trgovsko .pogodbo z Avstrijo. Treba bo tudi na tem polju odločnega dela. Odpraviti treba vsa diplo-matična zastopstva pri tujih dvorih, ki nimajo prak -tične koristi, n. pr. Špansko, Portugalsko, Dansko , ustanoviti je treba zastopstva po novih državah — oziroma izpopolniti in urediti — s katerimi moramo imeti dobre odnošaje, kakor: 'Avstrija, Češka, Poljska, tudi Prusija, Nemčija, Ogrska.
Gospodarsko vprašanje in zunanjepolitični po -ložaj je naša velika naloga prihodnosti, kateri moramo posvetiti vse sile in vse talente. Naš položaj je tako težaven, da je neobhodno potrebna koncentracija vseh strank in talentov in je naravnost narodni zločin, ako hoče ena stranka zavladati nad drugo in temu strankarskemu vladohlepju žrtvuje državne ko -risti.
Resolucije zbora ®dp#siaü©ew w ©e-Jia.
Na zboru odposlancev spodnještajerskih okrajnih in občinskih zastopov v Celju dne 11. in 12. sepse sklenile soglasno sledeče resolu -
3.	Sanacija linanc avtonomnih korporacij. Avtonomno deželno premoženje, ki se nahaja v spodnještajerskem okrožju, četudi je prešlo v državno, oziroma deželno upravo, naj se v naravi ali po vrednostnem ekvivalentu rezervira temu okrožju v svrho sanacije linanc avtonomnih korporacij tega okrožja.
4.	Avtonomna mesta. Vlada se opozarja na obupno finančno stanje takozvanih avtonomnih mest na. Spodnjem Štajerskem. Da se jih razbremeni | in jim da boljša možnost razvoja, naj se jim odvza -me prenešeni delokrog in eimprej pouči spojitev s predmestji enakega gospodarskega značaja.
Nadalje so se sprejeli sledeči predlogi zastop -nikov okrajnega zastopa, občin in hranilnic gornje-radgonskega okraja: 1. Vojna posojila se naj mladoletnikom, ubogim in posojilnicam deloma vrnejo. 2. Likvidacija skupnega deželnega premoženja se naj v smislu mirovnih pogojev izvede previdno, da ne bo -demo vsaj popolnoma vsega zgubili. Deželna zdravilišča Rogaška Slatina in Dobrna naj ostaneta tudi v naprej last spodnještajerskega okrožja dežele Slovenije. „
Isti zastopniki so stavili še sledeče predloge:
Naj se takoj uvede pravilna in poštena oddaja pre -moženja pri kmetu samo od odvišnega denarja. Vse tiste, kateri so pri zadrugah, okrajnih zastopih in občinah s svojim nemškutarstvom povzročili velika
vojna posojila, se naj sekvestrira. Uravnava in zlaganje občin, ureditev okrajnih zastopov se naj. izvede po volitvah v državni in deželni zbor, da se na tej podlagi uredijo najprej okrožja in še le potem občine in čp treba tudi zastopi. Ti predlogi so se odstopili likvidacijskemu odboru v uvaževanje.
Sprejel se je tudi predlog predsednika likvidacijske komisije, da se izvoli sosvet sedmih članov, ki ima_ 1. sodelovati pri likvidaciji deželnega premoženja in bivših, za vso Štajersko namenjenih naprav; dajati nasvete glede javnega premoženja na Spodn.-Stajerskem in glede uredbe prehodne uprave na tem ozemlju. Sosvet se pridene predsedniku" likvidacijske komisije dr. Kukovcu, ki mn, predseduje. Ob enem so se izvolili v ta sosvet gg. Brenčič, Drofenik, Roškar, Petovaip dr. Leskovar in dr. Verstovšek. Eno mesto ostane prosto za člana, ki se imenuje iz socijaldemo-kratične stranke.
tembra 1919 so čije:	1
1.	L i k v i d a c i j a a v to n o m n ega pre- j moženja in posojila. Maj. se nemudoma izve- g de likvidacija vsega deželnega premoženja, kakor tu- ] di oriega, ki je bilo od dežele upravljeno, dalje vseh j javnih naprav' in zavodov ter društev, ustanovljenih, • vzdrževanih ali vsaj podpiranih iz javnih sredstev i in namenjenih poprej za vso deželo Štajersko. Glede j načina likvidacije povdarjajo odposlanci, da nepre - j mično deželno premoženje, ki leži na našem ozemlju, I ni v nobenem razmerju z mnogo Večjim iz skupnih } bremen nakupljenim premoženjem, v nemškem delu . f Ker so se od dežele najeta posojila v ogromni večini J porabila za investicije v nemški Štajerski, moramo f odkloniti stališče, da bi ta posojila plačali tudi mi . | Vojna posojila je deželni odbor štajerski najel neu - I stavnim potom, prav tako je vsa naprava komunalne- j nega kreditnega zavoda neustavno ustanovljena. Za- j to teh posojil dežel, kakor tudi fiktivnih transakcij ko- j munalnega kreditnega zavoda glede javnih' korpora - j cij ne smatramo za nas obveznim in naj jih uredijo J ali deželni svet v Gradcu ali tisti, ki so jih zakrivili. j
2.	Sanacija okrajnih zastopov i n J občin ter hranilnic. Deželna in državna o- | srednja vlada se prosita, da posvetita sanaciji okraj- j n ih in občinskih hranilnic in okrajnih zastopov in ob- | čin, ki so pod avstrijskim pritiskom z vojnimi poso - j jili daleč čez svoje finančne moči obremenjene, vso l svojo pozornost, iz razlogov socijalne pravičnosti se J naj, v kolikor se škode ne da izterjati od onih, ki so protizakonito ali protipravilno postopali z njim zau -panim premoženjem, varuje zlasti tudi mladoletnike , dobrodelne ustanove in male štedilce zgube pri voj -nem posojilu.
• =•- •	•»»atS^BMaietamir-aiAUR	MtHHMBW. ZrQ M» TO ga—
stanem duhovnik. Zamislil sem se, a se je zvečerilo.
Mrači se komaj vidim črke pred seboj. Hladno postaja: jesen prihaja.
A jesen me vabi s svojo otožnostjo na pot, kakor pomlad s svojim hrepenečim nemirom.
Kam naj grem? Na Gorenjsko? Krasni ljudje, pretopla pitna voda! Na Dolenjsko, Novo mesto, v Kandijo? Krasni ljudje, preveč vina! Med gore? Na Jezersko morda, polno sladkih in bridkih' spominov? Izvrstni ljudje, krasna voda, vina malo. Pa bi še šlo morda kakokrat čez Jezerski vrh na pol litra cvička v Belo, najbolj idilične toplice na Slovenskem, kakor sva storila zadnjič s tovarišem pisateljem Petrom Bohincem. Gospa kučegazdarica, vrla Kranjioa-Dolenj-ka, nama je dala celo krasne razglednice po 10 vin. komad, češ: Predvojna zaloga so — čudo božje, v letu navijalcev cen in verižnikov, v letu Gospodovem 1919! Seveda, enkrat gre človek čez vrh, večkrat je malo pretežavna pot. A spal bi morda tam med go -rami, spal mirno, brez skrbi, brez težkih sanj vsaj eno noč. Vredno bi bilo za to iti tja! A vem, kaj da storim: doli v domovino, na Štajersko, pogledam prihodnje tedne, na materin grob . . .
Tiho! Cuj, kaj je to? Ali šumenje Drave doli v strugi? Ali sope le zemlja v prvem spanju, ali je tajen sen noči? Nisem še slišal šumenja reke sem gori nobeno noč, nocoj ga brž slišim, bolj čutim ga z mislimi in s srcem. Kakor voda v. strugi odteka naše življenje, brzo, neslišno, komaj slišno — kam kam?
Svröodomiseln&st w besotli m delanju«
Svobodomiselnost povzdigujejo demokrati, bolje liberalci, kot višek modrosti. Svobodomiselnost znajo okinčati z. lepozvenečimi besedami. lepše kot okinčajo kraje za sprejem Sokolov. To je. svobodomiselnost v besedi. A svobodomiselnost v'ideja n ju? Ta pa je tatvina, goljufija, prešestvo, oderuštvo. veriženje, ropi itd. Svobodomiselnost v besedi je mati, ki rodi v de -j an ju strašne otroke.
Zakaj se pečajo duhovniki s politiko? — Tako so naučili demokrati in rudečkarji popraševati nezavedne ljudi. Temu vprašanju se, mora proti postaviti vprašanje: zakaj se peča politika z vero, s Cerkvijo, z duhovniki ? Pri vladi je poverjeništvo za bogočastje, je ministrstvo za verstvo, torej politika se mora I pečati v sila velikem obsegu z vero, s Cerkvijo in z I duhovniki. Stvar pa je tudi jasna kakor beli dan . I Predmet politike je javni, splošni, ljudski blagor, a ! nobenega, ne javnega, ne zasebnega blagra ni brez I pravičnosti in, poštenosti, ki mora biti za vse enaka, I za vse kraje 4n čase ista, ki mora biti nespremenlji-I va. Take pravičnosti in poštenosti pa ni brez vere in I Cerkve, a vere in Cerkve ni brez duhovnikov. Poli-j tika se ne da ločiti od vere in Cerkve, tudi ne od du-I hovnikov.
j Samostojna Kmetijska Stranka praviš, da nisi I ne liberalna in ne klerikalna, potem pa povej, kaj si, I na čem stojiš, saj v zraku vendar ne plavaš. Ako ne stojiš- na krščanski poštenosti in pravičnosti, potem moraš stati na liberalni svobodomiselnosti.
Pniitičjrai pregled«
Za sestavo novega kabineta določeni dr. Pavlovič, ki se pogaja in proučuje mnenja raznih parlamentarnih strank glede nove vlade, je dognal, da so vse stranke, razven socijalistov, za koncentracijski kabinet. Vse stranke edinijo tudi v zahtevi volitev , brž ko bodo izgotovljene priprave za konstituanto . Glede dr. Pavloviča kot od regenta označenega ses -tavitelja nove vlade pa vladajo med strankami različna mnenja in nasprotne zahteve. Radikalci in Nar. klub so proti Pavloviču, zahtevajo Protiča, da naj bo on kot vodja najmočnejše opozicijske skupine bodoči ministrski predsednik. Tej zahtevi se pa protivijo demokrati, ki valijo padec njihove vlade na kritično zunanjo politiko in se zavzemajo za Pavloviča. Ako bi pa Pavlovič le mogel ostaviti svoio nalogo kot nerešeno, bi naj bil njegov naslednik demokrat Milorad Draškovič. Dr. Korošec, Triikovič in Ribarac, s katerimi se je pogajal Pavlovič, pa stoje le na stališču koncentracije pri sestavi nove vlade in so glede vodja te naloge za Pavloviča. Tudi pri Protiču se je mudil Pavlovič. Vendar Protič odklanja v imenu radikalov vsake posvete glede sestave nove vlade, dokler se ne vrne naša iz Pariza že odpoklicana delegacija.
Poverjeništvo Pavlovičevo, da on sestavi novo vlado, je pozidano na pošnata tla, ker je cela opozi-
cija prepričana, da nameravajo, demokrati s Pavlo*
vičom samo enak manever kot z Davidovičem. Demokrati bi bili le v tem slučaju za koncentracijski kabinet, ako bi ga sestavil Pavlovič ali kak drog pristaš iz njih ožje sredine. Dr.(Pavlovič je le nekako preveč slepo orodje demokratov.. Pavlovič je zadnje dni konferiral edino le z demokrati in ostentativ-no preziral pogajanja z drugimi strankami.
Dr. Korošec se je izrekel napram Pavloviču, da treba, počakati pred sestavo vlade povratka Pasica, Trumbiča m Zoigerja iz Pariza. Komaj odsio-pla vlada baje nalašč ni informirala Narodnega predstavništva o neugodnem poteku naše zunanje politike na mirovni konferenci glede mirovne pogodbe,- z avstrijsko .republiko.
V	Beogradu prevladuje mnenje, da bo Pavlovič pustil od regenta mu poverjen nalog sestave vlade nerešen in odstopil od tega poverjeništva. Počakal bo še samo vrnitve naše delegacije iz Pariza.
Narodni klub vstraja na zahtevi koncentracije vseh strank za bodoči kabinet, zahteva pa tudi od bodoče vlade ozdravljenje notranjih zadev v Hrvatski in Bosni.
Nas slovenski demokrat, minister dr. Kramer,
je dokazal svojo nezmožnost že kot minister za konstituanto, kjer ni nič storil, niti pripravil. Pa tudi na njegovem sedanjem odkazanem mu polju trgovine in industrije sta mu delo in preosnova tujca.
Iz Pariza javljajo, da bo jugoslovanska vlada pristala na podpis mirovne pogodbe z Avstrijo.
Češki katoličani so priredili pretečeno nedeljo 1000 protestnih shodov proti razkristjanjenju šole, ki jo hoče izvesti sedanja češka vlada. Protestiralo se je na teh shodih tudi proti terorizmu, katerega se poslužujejo socijalisti proti krščanskim delavcem.
Mirovni posvet bi še naj deloval 10 dni, potem ga pa bodo odgodili za 14 dni.
Predpriprave za zvezo narodov se ne bodo tako dolgo nadaljevale, dokler ne podpiše, ne sprejme ali odkloni mirovne pogodbe ameriški senat.
Vrhovni zavezniški svet je sklenil,, pridružiti se angleškemu naziranju glede Rusije. Odpokličejo se naj iz Rusije vse zavezniške čete, Rusija si naj uredi sama svoje zmedene in zamotane razmere.
Na Keki še vedno gospodari Gabriele D’An -nunzio. Posebno ostra preganjanja je- odredil napram reškim Slovanom. Večina Slovanov so na, Reki internirali v gledišču, kjer so izpostavljeni šikanam itali-janašev. One od naših pa, ki so še prosti, jih silijo, da nosijo italijanske zastave in kličejo: Živijo Italija! D.’Annunzijeve. čete so napadle tudi Sušak, kjer je še vladi zvesta brigada Regina. Gabriela so pozvale italijanske oblasti, naj zapusti Reko, a on se ne zmeni za te grožnje in povelja, ampak lastno vlado le smeši in blati po listih.
V	Milanu so se vršile močne demonstracije radi reških. dogodkov. Nastopilo je proti demonstrantom vojaštvo sicer ne z orožjem, ampak z — vodo!
Kadi reških izgredov so ententine oblasti izročile Italijanom ultimat, da morejo zapustiti Reko.
Zavezniški svet je poveril. Angliji nalogo, da stopi proti D’Annunziju. Večje število angleških ladij je odplulo proti Reki, da odstavi predrznega gospoda Gabriela.
Po pravilniku, katerega je sestavil svet četvorice v Parizu, bi naj postala izhodna Galicija z Lvovom samostojna država, ki bi posedala lasten deželni zbor. Poljska bi dobila začasen mandat zveze nar ! rodov. Deželo bi opravljalo ljudstvo: Poljaki, Ukra-l jinci, nemška in judovska manjšina. Končno pripadli nost vzhokne Galicije bi pa, naj odločilo ljudsko glasovanje.
Frainasoni imajo besedo. Začudeno povprašuje marsikateri, kako je mogoče, da smo pri pariški kon-I ferenei tako potisnjeni na stran in slišijo se tudi razni odgovori in razlogi. Enega, menda ni povedal še nikdo: Pri konferenci imajo veliko besedo iramasonL Clemancau je vodja francoskih framasonov in njegovi sotrudniki bodo pač od iste vrste. V ozadju laške delegacije sloji kot režišer veliki italijanski framason žid Luzzatti. Da so iste stroke tudi vsi' laški voditelji I od Sonnina do Bisolattija, je razumljivo. O Wilsonu I je pater Gruber mnenja, da ni framason, a drugi I poznavalci trde drugače vsaj to, da je voljen in od-I visen od framasonov. Sicer so Amerikanci splošno S včlanjeni pri ložah. Z Angleži je isto Pa ni treba I misliti, da je pri centralnih državah drugače. Bivši S nemški cesarj Viljem in vsi člani njegove rodbine so I vpisani pri ložah, v Avstriji so bili gospodje kakor i Stiirgli, Körber in drugi zelo dobro zapisani, kot državniki, ker je stala za njimi loža. Tisza, VVockerle, Khuen-Hedervary, Lukacs, taki vodilni madžarski politiki so bili poglavarji madžarskega Ra masonstva.; Na Madžarskem je sploh celo politiko imela v rokah loža. Rumunski kralj je framason, kakor tudi švedski. Mladoturški voditelji so vsi framasoni in vsled tega bi ne bilo čudno, ako bi se konferenca ozirala nanje bolj nego na Slovence. Zgodovina masonstva I bo nam odkrila marsikatero skrivnost mirovne konference.
Narodni svet za Korrko
priredi dne 28, septembra v Dohrli v asi. v središču lepe Podjunske doline na Koroškem velik tabor, ki se vrši na obširnem dvorišču tamkaj-
I’ šnjega benediktinskega samostana. Govorili bodo g. predsednik pokrajinske deželne v’ade za Slovenijo iu Istro dr. J. Brejc, general Maister, po-
verjenik za «k in bogočastje dr. Verstovšek, dr. Angela Piskernik, koroška nar. predstavnika Fr. Grafenauer in Fr. Smodej, podpredsednik slov. dijaške zveze Mir. Krek, ter podpredsednik Orlovske zveze revident Jože Pirc. Sijaj te narodne manifestacije bo znatno povzdignil tudi izlet celokupne Orlovske zveze, ki pride v soboto zvečer dne 27. septembra s posebnim vlakom iz Ljubljane. Tabor se začne ob 10. uri dopoldan s slovesno sv. mašo v proštijski cerkvi v Do-brlivasi. Med sv. mašo in telovadbo igra godba generala Maistra. Korošci, pridite vsi na to narodno manifestacijo. Vabimo tudi brate iz Kranjske in Štajerske. Natančnejši spored se objavi v prihodnjih številkah našega lista. Prireditev je seveda nadstrankarska.
Koroška deželna vlada
zbira vse v koroški glasovalni pas pristojne ljudi, da jim zagotovi glasovanje v prid Nemške Av- I strije. Zato je naša dolžnost, da se tudi naši j moški in ženske, ki imajo glasovalno pravico na : Koroškem (t. j. da so 20. leto prekoračili in bi- j vali od 1. jan. 1919 stalno na Koroškem) nemudoma priglasijo, ter v dopisu na Narodni svet v i Velikovcu naznanijo svoje krstno in rodbinsko ime, rojstno leto, kje so rojeni, kam pristojni, poklic in natančen sedanji naslov. Vso našo javnost prosimo, da pri tem delu pomaga.
Narodni svet za Koroško.
■MlllMinWIlTOJIM» MH»	M I ■'HTT1IIH
Kmečka Zveza..
Shodi Kmečke Zveze. Dne 21. septem. po rani službi božji v S e 1 n i c i ob Dravi v Kroisovi hiši (Goleč, Žebot), na P t u j s k i gori pred cerkvijo (Krajnc, Hlebič), pri Sv. Mark u niže Ptuja (Brenčič), po pozni sv. maši pri Sv. Marjeti (M. Brenčič), po drugem opravilu v M a j š p e r g u (Krajnc, Hlebič), v Domovi (Brenčič).
Dne 28. septembra: po rani božji službi v Zavrču v šoli (Goleč, Žebot), v Zibiki (Pušenjak), v P o d-četrt k u (Pušenjak), pri Sv. Lovrencu v Slovenskih	goricah	v šoli	(govornik	iz
Maribora).	— Dne	5.	oktobra	po rani	sv.
maši pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. v šoli (govornik iz Maribora). — Dne 5. oktobra* po rani sv« maši gospodarsko politično zborovanje pri S v. A n -t o n u v Slov. gor., po pozni božji službi pri S v .-Trojici (govorniki se še določijo). Prosimo zaupnike, da agitirajo povsod za številno udeležbo.
Za ljutomerski okraj, Prekmurje in Medžimurje se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra popoldne ob 14. uri (2.) velik shod kmetskega prebivalstva in sicer na Cvenu v gostilni „pri veselem Kmetu“. Govorijo poslanci: dekan Ozmec, nadrevizor Pušenjak, Jakob Rajh in Novak. Po shodu tombola gasilnega društva. Vabimo na shod vse! naše somišljenike iz ljutomerskega okraja, Prekmurja in Medžimurja.
Odposlanstvo Slov. Kmečke Zveze bo prihodnjo sredo, dne 24. septembra v Ljubljani osebno izročilo pritožbe našega ljudstva proti krivicam, ki se godijo mnogim našem ljudem pri odmeri dohodnine in vojnega davka.
Govornike na naših shodih prosimo, da zberejo po končanih shodih pritožbe glede postopanja davčnih oblasti. Pritožbe naj takoj pošljejo Tajništvu KZ v Mariboru.	1
V krajih, kjer se širi kuga slinovka ne kaže prirejati velikih shodov, da posamezniki iz kmetskih gospodarstev, kjer je razširjena ta nevarna bolezen, ne zanesejo trosov še' dalje.,
S v, Lovrenc na Drav. polju. Shod KZ sklican za 28. septembra se preloži na nedeljo dne
5.	oktobra po rani službi božji.
spisal slavni slovenski pisatelj Jurčič. Ta žalo-igra je ena naših najlepših slovstvenih del, pod avstrijsko vlado je bila prepovedana, ko se je pa ustanovila Jugoslavija, so jo takoj igrali v Ljubljani z velikanskim uspehom in večkrat ponavljali. V glavni vlogi je nastopil g. Hinko Nučič, sedanji ravnatelj mariborskega gledališča. Za predmet ima boje med Slovani in Nemci v j sedanjem Braniboru v okolici Beroliaa v dva- \ najetem stoletju po Kristu.
Dramatična šola se je ustanovila in se jako j dobro razvija. Prijavilo se je nad trideset go- i spodov in gospodičen.
Objavljen je načrt za igranje za celo sezono. : Iz tega načrta je razvidno, da mislijo uprizoriti ; najboljše slovenske igre raznih pisateljev: Cankar „Kralj na Betajnovi“ in „Hlapci“, Detela: „U- j čenjak“, Gangl:	„Sin“, Kraigher:	„Školjka“,
Finžgar: „Veriga“, Majcen: „Kašija“, Kristan: „Samosvoj“, Robida:	„Kljubovale!“, Fantek:
Tekma“, Milčinski:	„Kjer ljubezen tam tudi
Bog“ in „Volkašin“, Jurčič: „Tugomer“ itd. itd. Lahko rečemo, da so bili pri izbiri slovenskih del srečni. Nekaj jako lepih reči obetajo iz jugoslovanske književnosti: Dve drami Vojnoviča, dve Ogrizoviča (prekrasno „Hasanaginico“). Tudi iz ruščine obetajo lepe reči.
Naj bi občinstvo hitelo z nauočevanjem lož in sedežev. Pozneje bo marsikomu žal, ako bo prišel prepozno. Nučičevo ime nam je porok, da se bodo igrale res dobre reči in da bo igranje dobro,
Cenjene naročnike
opozarjamo na moder križ na ovitku in priloženo položnico. To je znamenje, da je naročnina na list potekla in vljudno vabilo, da se ista naj ponovi. Ako se to v preteku enega tedna ne zgodi, se list po 2, ali 3. številki ustavi, pri čemer še omenimo, da potrebuje pošiljatev 4 do 7 dni, prej kakor dojde na upravništvo. Od 1, maja 1.1. naprej stane „Straža“ celoletno K 18—, polletno K 9’—, četrtletno K 5’—; manj kakor K 5'— se zaračuni: K 2'— za en mesec, 30 vin. za eno števiko.
5
Tedenske novice»
V i dj pri Grobelnem. Dne 21. t. m. popoi-
S v.
dne ob 3. uri se vrši shod somišljenikov Kmečke Zveze. Kot govornika nastopita g. dr. Anton Ogrizek iz Celja in g. Jakob Vrečko iz Ponikve. Somišljeniki, vsi ta dan k Sv. Vidu v prostore g. kjer se vrši shodi
Podčetrtek. V nedelju, 28. septembra t. 1. po večernicah se vrši pri Matevžu Pajk-u političen shod SKZ. Govori več govornikov. Kmetje, na shod, da se pogovorimo o vseh perečih stanovskih zadevah. Ob tej priliki se ustanovi župnijski krajevni odbor SKZ.
P o n i k v a ob juž. žel. Prihodnjo nedeljo dne 21. t. m. bo tukaj po rani sv. maši shod somišljenikov KZ, in. sicer/v novi šoli. Govori g. dr. Anton Ogrizek iz Celja. Popoldan po večernicah pa bo isto-tak shod v St. Vidu; pri Grobelnem.
Si&w. mestne gledališče v Mapiboru.
Dne 27. septembra t. 1. se otvori v Mariboru prva slovenska gledališka sezona. Za otvoritev bodo igrali žaloigro „Tugomer“, katero je
Duhovniške sprememba, č. g. dr, Josip Jeraj
je poklican iz Žalca na mariborsko bogoslovje za profesorja moralke. Na njegovo mesto je dekre-tirau c. g. Miroslav Ratej.
Slovensko-nemški interniranci na Koroškem so izpuščeni in se vrnejo dne 19. septembra v domovino, tako, da dospejo najbrž že 19. sept. v Špilje.
Porotne obravnavi na mariborski okrožni sodniji se začnejo dne 23. septembra.
Prof- SruZOViČeva pevska šola za otroke začne svojo drugo šolsko leto s 1. oktobrom. Šola ima namen, pripravljati naraščaj za godbeni pouk, kakor tudi za zborevo petje. Vpisovanje vsak dan v stanovanju šol. voditelja (Kaiserstr. 14/11) ter dne 1. oktobra od 3.—4. ure v šoli (drž. učiteljišče). Prospekti v trgovini gosp. V. Weixla na Glavnem trgu
Podružnica Slovenske kmetijske družbe za Maribor in okoliš naznanja svojim članom, da okrajno glavarstvo letos ne bo oddajalo sladkorja za slajenje vinskega mošta in napravijanja petijota, ker ga nima. Apneni dušik pa si vsak naj naroči pri kmetijski zadrugi v Račah, ki ga ä oddaja na drobno. Pri podružnici se ga je nam-Bevc, j reg uročilo tako malo, da naročitev pri tovarni i ni mogoča.
Otvoritev Društvenega doma v Slivnici pri
I Mariboru se vrši v nedeljo, dne 21. septembra I po večernicah. Na vspoređu: Slavnostni govor (č. j g. Mihalič), petje, igri „Pogodba“ in „Oh ta Po-j lonca“! Sodeluje dijaška godba iz Maribora, i Vstopnina: Sedeži 1.—2. vrsta 4 K, 3., 4. in 5. j vrsta 3 K, 6,, 7, in 8. vrsta 2 K, stojišča 1 K. ] Slovenci in Slovenke iz Dravskega polja, pohi-I tite ta dan vsi v Slivnico !
j Mladeniški tabor v Brinjevi gori. Dne 14. t.
I m. smo mladeniči konjiškega okraja imeli veličastni I mladeniški tabor. Bile so; zastopane; vse župnije kon-f jiške dekanije, prihiteli so tudi Turš.čani in' vrii Orli I iz Slivnice pri Mariboru v kroju. Izvajanjem števil-i nih govornikov je vstrajno! sledila večtisočglava množica mož in žen, fantov in deklet od blizu in da-l leč. Nastopilo je veliko število govornikov, naj našte-' jem njihova imena: g. župan iz Zreč Winter, pred-
sednik Mladeniške Zveze konjiške 'Matija Napotnik» ki je spretno, vodil celo zborovanje. G. vikar konjiški Jožef Mirt (o organizaciji in pomenu mladeniških društev), mladenič Bečan iz Prihove, Matija Petelinšek iz Cadrama, odposlanec) Orlovske( Zveze v Ljubljani Jožef Stabej (o orlovski organizaciji), g. ka’ plan konjiški Franc Tovornik, kot časten član slivniškega Orla, mladenič Martin Kračun iz Zreč, Ladovih Vidmar iz Zreč, Ludovik Ulčnik iz Zič, Anton Mernik ocl Sv. Kunigunde, predsednik političnega društva v Zrečah, Mihael Lamut, g. župnik Viktor Preglej iz Stranic (opoJitičnem položaju).Vmes je prepeval pevski zbor Mladeniške Zveze konjiške domoljubne in narodne pesmi pod spretnim vodstvom g. Antona Smogavca, Vsi zborovalci so odnesli iz zborovanja trdno voljo, vsestransko delovati na polju naših mladinskih organizacij. Sklenilo se je sedem resolucij, ki so se odposlale na Jugoslovansko Kmetsko Zvezo v Ljubljani. %
Kožni red. Z 18. kimovcem je vpeljan na progi Maribor gl. kol. Gradec namesto dosedanjega osebnega vlaka 34/38 (odhod iz Maribora gl. kol. ob 5. uri 23 min., prihod v Gradec ob
9.	uri 13 min.), nov osebni vlak štev. 824/830/ 34. Odhod iz Maribora gl. kol. ob 12. uri 58 m. prihod v Gradec ob 7. uri 30 min.
Pricenšl z 21. kimovcem sta vpeljana med Dunajem in Ljubljano brzo vlak a 6a/6 in 5/5 a. Brzovlak 6a/6. odhod iz Ljubljane 23 40 min., prihod v Maribor 2'31 min., odhod iz Maribora 3'24 min., prihod v Gradec 4'35 min. Brzovlak 5/5 a odhod iz Graca 1*12 min., prihod v Mari bor 2’50 min., odhod iz Maribora 3'01 min., pri-hod v Ljubljano 5'57 min.
la drž, realni gimnaziji v Celju se prične novo šolsko leto 1919/20 s 1. oktobrom, V novem poslopju, kamor se preseli zavod, je še toliko popravil, da bodo komaj do konca septembra končana. Staršem in dijakom se radi tega na znanja sledeče:	Vpisovanje na novo vstopivših
učencev v I. razred se vrši 1. oktobra od 8—9. Kar nato je sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, iz veronanka pa le pri zadostnem ali nezadostnem redu. Zadnje šolsko izpričevalo in krstni list je na vsak način predložiti. Vpisovanje od III.—VIII. razreda je 1. oktobra od 8. do 10. ure. Učenci s ponavljalnim izpitom se o-glasijo pri svojem strokovnem učitelju 2. oktobra ob 8. uri, 3. oktobra je slovesna služba božja,
4.	oktobra se prične redni pouk.
Dr. Gorišek „prijatelj“ kmeta. V St. Lenarta je advokat dr. Gorišek, ki je ob enem vodja liberalne stranke. Do nedavno je, bil ta mož plačan poveljnik — kapetan vojaškega oddelka pri St. Lenartu, advokat, sekvester raznih podjetij itd. Dr. Gorišek je pri neki sodni obravnavi proti malemu kmetu iz Biša zahteval kot zastopnik neke stranke za odškodnino za svinjo, ki. bi jo toženec moral dati kot prevžilek toži-teljlči,. 25 K za 1 kg, dasiravno je tedaj znašata najvišja cena za Špeli, ki so ga oddajali kmetje, samo 7 K 60 v do 9 K in temu primerno tudi opna celim prašičem. Ubogi mož ni mogel k obravnavi in tako sta ga sodnik in advokat obsodila, da mora plačati prašiča po 25 K 1 kg. Mož, namreč ni mogel dati I preužifkaroi izgovorjenega prašiča, ker jb tul ob vse j večje svinje. Čudimo se, kako more advoi.M, ki ven-I dar pozna težave, ki tarejo malega kmeta, zahtevati,
I da mora plačati prašiča 1 kg. po 25 K! Se boli öu~ j dno pa je. da je sodnik soglašal z dr. Gonšekom.
ZdfiUHlŠki Služba V Ljubnem. Razpisana je služba okrožnega zdravnika za zdravstveno o-krožje Ljubno, ki mu pripadajo občine Ljubno,» Luče in Solčava. Razven sistemiziranih prejemkov in 100% draginjske doklade dobiva zdravnik od občine Ljubno še stanovanjski pavšal 600 K na leto. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
Zdravstveni ßdSßff za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveni okrožji Železna Kaplja in Grebinje. Za okrožne zdravniške službe na Koroškem določila se je du definitivne ureditve ista plača, kakor jo imajo okrožni zdravniki na Štajerskem. V obeh razpisanih okrožjih je zdravnik nujno potreben in se mu nudijo najugodnejše razmere, Interesente o-* pozarjamo na razpis v Uradnem listu.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstvenu okrožje Guštanj s sedežem v Prevaljah. Služba je posebno dobro dotirana. Razven stalnih službenih prejemkov, enakih onim okrožnih zdravnikov na Štajerskem, dobiva zdravnik v Prevaljah izdatne mesečne prispevke od premogovnika v Lešah in od jeklarne Ravna v Guštanju. Inte resente opozarjamo na razpis v Uradnem listu.
Izprememba pristojbin za telefonske pogovore. Vsled odloka poštnega ministrstva stopijo 15. t. m. sledeče telefonske pristojbine za jednoto navadnega pogovora v veljavo: v krajevnem prometu iz telefonskih govorilnic 20 par, 60 v,; v medkrajevnem prometu: prvi pas, oddaljenost da
50 km, 50 par, K 1 50; drugi pas, oddaljenost od 50 do 100 km, 1 dinar, 3 K; tretji pas, od-daljenost od 100 do 200 km, 3 din., 9 K; pristojbina za službeno obvestilo, poziv na odgovor ali odpoved 1 din., 3 K. Pristojbina na Dunaj o-stane do nadaljnega ukrepa dosedanja.
Pri poštnem uradu Zavrće se je otvorila dne
2.	avgusta v telefonskem vodu Koskanje-Zavrće telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in nadkrajevni telef. promet. Obenem se je urad Zavrće kot brzojavna postaja izvrstil iz brzojavnega voda 1336 in namesto njega se je u-vrstila v vod 1336 brzojavna postaja Moškanjci.
Razpisana tobačna trafika. Glavna tobačna trafika v Zidanem mostu štev. 39 je razpisana do 30. septembra t. 1. Natančneji pogoji so razvidni na okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru ter na okrajnem vodstvu finančne straže v Celju.
Dobrodelna efektna loterija. Društvo „Dobrodelnost“ v Ljubljani si je stavilo vzvišeno nalogo, da pomaga celiti rane, ki jih je našemu ljudstvu zadala svetovna vojska. 2e doslej društvo lahko kaže na lepe uspehe svojega delovanja, da bo pa v' bodoče moglo še uspešnejše delovati, je sklenilo prirediti dobrodelno efektno loterijo v korist sirotam, slepcem, invalidom itd. Poverjeništvo za finance je loterijo dovolilo, končane so že tudi vse priprave in se bodo srečke začetkom tega tedna pričele prodajati. Efektna loterija obsega 1317 dobitkov v skupni vrednosti
80.000	K in sicer glavni dobitek v vrednosti 20.000 K (par konj z opremo), en dobitek 5000 K (sobna opra-vaali lepa krava mlekarica), en dobitek 3000 K (ena zlata damska verižica in en par,zlatih bisernih uhanov ali. ena mlatilnica na gepeljni'pogon za dve konjski sili s siti in tresali), en dobitek) 1500 K (slamoreznica s stopalom in izsnuvačem ali en’ pitan prašič), nadalje 13 dobitkov v vrednosti po 500 K, 40 dobitkov v vrednosti po 200 K, 60 dobitkov v vrednosti po 100 K in 1200 dobitkov v vrednosti po 25,11. Žrebanje se vrši 18. decembra leta 1919.) Srečke so po dve kroni in se naročajo v pisarni društva „Dobrodelnosti“ v Ljubljani, Poljanska cesta 4. I. nadstr. (A-Jojzijevišče). Srečke so bodo prodajale tudi pri trgovcih in po trafikah. Z ozirom na blagi ^namen te efektne loterije, prosimo vse dobrosrčne, Slovence in Slovenke,? da pridno- segajo po srečkah.) Saj bode s tem poleg možnosti, da zadenejo lepe dobitke, pomagati tistim, ki so najbolje potrebni. Posebno prosimo naše Orle in Orlice, Marijine družbe in izobraževalna društva, ki nam s svojim odličnim sodelovanjem pomagajo pri našem delu. Prva dobrodelna efektna loterija v svobodni domovini mora doseči časten uspeh. Vsi na delo za dobro stvari
Poštni in brzojavni urad v Framu se v kratkem preseli v znano, narodno hišo trgovca Janeza Kodrič-a. Le tako naprej, zavedni Fram-čani!
Pramemba posesti. Trgovsko hišo v Št. liju v Slov. gor., ki je bila last tamošnje hranilnice in posojilnice sta kupila trgovec g. Josip Bračko in trgovka g. Dorica Plevnik za 34.000 K.
Nove kmetijske podružnice. Pridno se ustanavljajo kmet. podružnice. Dne 14. t. m. se je ustanovila taka podružnica pri Sv. Rupertu v Sl. gor. Govoril je inž. Petkovšek z vinarske šole v Mariboru. Predsednik podružnice je zaveden mož gerent g. Vogrin. Pristopilo je že okoli 100 članov, Dne 21. t. m. se ustanovi kmet. podružnica pri Sv. Bolfenku v Slov. gor.
Šaleški roparji pred sodniki. V najbližjem času se pričnejo v Celju porotne obravnave in na obtožni klopi bodo sedeli oni junaki, ki so meseca maja s strahom in z grozo napolnjevali Šaleško dolino! Voditelji te ’ strahovlade so pod ključem, zato si more sedaj ljudstvo, nekoliko oddahniti od roparskih napadov. Glavarja zlobne bande — morilec Mihelec ter zviti slepar Celinšek — čakata, s svojimi pomočniki na zasluženo .plačilo, ki naj bo primerno njihovemu težavnemu, nevarnemu, delu. Prvi je s svojimi soclru-gi umoril vzornega kmeta Janeza Koren ter smrtno ranil njegovo hčer, bočim mu je utekla gospodinja. Drugi, t. j. Celinšek, "pa ima na vesti celi roman u-morov, ropov, nenravnosti, zapeljivosti. Njemu n. pr. ni neznano, kdo da je dne 6. maja streljal, na praporščaka na Velenjskem rudniku. Dobro je informiran o usmrtitvi rudarja Jeršeta. Spominja se še menda zahrbtnega napada na posestnika Breceljna v Topolšemi, s čegar ženo je živel nepohvalno. Napa’ de na Skalskega dekana in na Plešivskega učitelja je vodil lastnoročno ter bil poveljnik vseh ponočnih napadov ter drznih, ropov v Skalah in okolici. Hiša, v kateri so se zbirali nevarni lopovi, kjer so obhajali svoje vlačugarske veselice ter se gostili z nezmernim pivom in z nakradenimi junci, je dom Celinšeko-ve izvoljenke, katera, mu še v ječi tolaži glad in katera je poskrbela, da ne izmerje ta roparska svojat Nestrpno čakajo prebivalci Šaleške doline pravične obsodbe teh nečloveških divjakov, katerim se naj za vselej prepreči vrnitev v domovino. Glas ljudstva ji.li je že obsodil in sicer: mladostne roparje v večletno prisilno delavnico, morilca Miheleca kot najgodnega za vislice v dosmrtno ječo, poglavarja rdeče tolpe, glumača Celinšeka pa se naj izroči ljudski volji, da si samo poskrbi varno prihodnost, ako bi zato ne poskrbel rabelj iz Dunaja.
Kako obupne so gospodarske razmere v Avstriji, spričuje pismo, ki ga je poslalo društvo avstrijskih državnih vpokojencev društvu državnih u-službencev. V tem pismu se najprej pritožujejo čez vlado, ki za gladajoče vpokojence, njihove vdove in sirote ni storila ničesar. Vpokojenci so morali prodati svojo poslednjo obleko, perilo in obutev, svoje pohištvo in dragocenosti, cla se rešijo gotove lakote.
Tisti pa, ki niso imeli ničesar več, kar bi mogli prodati ali zastaviti, so na stotine glada pomrli. Tovariši in tovarišice! Naša beda vpije do neba! Zopet in zopet smo se dali z, lepimi besedami in obljubami potolažiti in smo s svojimi ženami in otroki gladovali naprej. Vse naše nade so splavale po vodi. Gladu nam niso utešfii, sobe so nam ostale po zi- | g0 padle proti državi ia proti Srbom ostre beim mrzle, tisočeri iz naših vrst umirajo! gladu. Mora j	L ...	. .	* ,	. T ,	«
je polna, tako ne gre več dalje, ne damo se več to- j sede, ker so liberalci vendar „sol Jugoslav je
lažiti, ker svoje bede ne moremo dalje prenašati. Po- | in dižavotvorna stranka. Nerazumljivo nam je, slušajte naš klic, udeležite se polnoštevilno demon- \ zakaj predsednik zborovanja shoda ni takoj za-stracije gladu in obupa državnih upokojencev, njiho- 1 ključil, ko se je govorilo tako protidržavno.
imenovan Jak. Magdič. Občinski gerent v Spod. Porčiču je Vinko Dvoršak,
Iz Slov. gor. v nedeljo, dne 14. t. m. so nas ; prvokrat osrečili socijalni demokrati, ko so ta I dan v gostilni „narodnjaka“ Zamolo priredili ] svoj ljudski shod. Pa nam niso znali povedati \ nič novega, samo stare reči so pogrevali. Zmer-: jati znajo prav dobro in se jezijo na „klerikal-I ce“. Govornika sta se širokoustila o nekih vo-I litvah in pri tej priliki žalila verski čut zboro-I valcev. Zelo se čudimo nekaterim udeležencem I liberalne stranke, da niso shoda onemogočili, ko
vi h vdov in sirot, in pokažite ljudstvu, kako dopušča država, da njeni lastni služabniki v starosti lakote
umirajo! Ta demonstracija bi se naj vršila 14. sep
Drža\na oblast pa naj na shode rudečkarjev ^ j pošlje svojega zastopnika! Gostilničar Zamolo
tembra na Dunaju pred mestno hišo in po vseh več- j Pa J*0 navajen spreminjati svojo barvo, zato
;;!. ni-riiL,	i--. M * —	Irt mn n d r»n rK nr» n olrn rl a	r/o folro G Vi n
jih avstrijskih mestih, tudi v Gradcu., Naj pridejo te daj v cunje zaviti in vsled gladu shujšani državni vpokojenci, vdove in sirote, da tudi, oni državni u-siužbenci, ki so še v službi,1 vidijo, kaj čaka v bodoče nje in njihove domače. —.. Take so gospodarske razmere v Nemški Avstriji. Naj si to poročilo preberejo dvakrat tisti nezadovoljneži, ki še vedno zmerjajo čez Jugoslavijo.
Jugoslovanski vefapük. V naši književnosti se ustvarja, glavno s sodelovanjen časnikarjev, jugoslovanski volapiik, ki dela preglavico ljudstvu
se
mu ne čudimo, ako da prostore za take shode. Pač pa naj ne pozabi, da živi od kmetskih žuljev in ne od rudečkarjev. Si ga bomo z.pomnili. Shod je bil klavern nad vse, ker s1 niso mogli izvoliti niti odbora. Je pač grozdje letos še prekislo
Mala Nedelja. Preteklo nedeljo je priredila tu I JSZ zborovanje. Govoril jo g. Kumlec iz Ljubljane
I in prav poljudno dokazoval potrebo organizacije za t delavske sloje. Sprejele so se te-le resolucije:	1. V
! zakonu, tičočem se agrarne reforme, naj se določi ,
a jo bo delal, ako mu pustimo svobodni razvoj j da imajo domačini pri oddaji .posestev prednost. 2. tudi učiteljem in jezikoslovcem. Včerajšnji „Slo- | Naj se pospeši izdaja zakona starostnega zavarova-
venski Narod“ na primer omenja „postepeno fu- j D4a tameekeira: ljudstva, 3. Naj, se dohodninski davek zijo plemen, ki tvorijo našo mlado državo“. Tvori j pravdno ureiu^^^ Se(Ja.
se pa tudi „postepeno fuzija jezika“ ki ni plod ) «.uitatorji postali vsiljivi ta razvoja, nego „postepene konfuzije“
so pa sociialđemokrašfci tako, da jih bo treba metati i iz ms. Zaceli so celo že groziti. Neki gostilničarki I so grozili, da bo imela od gostilne večje davke, če ne I bo pristopila h konzumu. Ljudje tem agitatorjem I ne morejo	ne verjeti, ne	zaupati. Dobra
s reč se sama hvali in ker ta konzum ni dobra reč, 1 zato jo morajo hvaliti drugi, ki so zato najeti in pod-! kupljeni. Dosedaj je na deželi še vsak konzum pro-jj padel in potegnil v propad marsikaterega našega I človeka in to konzumi, ki so bili v rokah krščanskih 1 ljudi, kolikor bolj mora propasti reč,1 za( katero dclu-jl jejo in jo vodijo ljudje, ki se ne bojijo ne Boga in ne I cerkve. Konzum pri nas nima drugega pomena, ka-1 kor loviti ljudi za časa voli ev. In naš kmečki, človek, naš delavec bi naj volil ljudi, ki odkrilo priznavajo, da so največji sovražniki vsega kaiv živi in deluje na deželi? Zato posestniki viničarji in kmečki delavci, čuvajte- se, pazite in vedite, da ta reč ne more biti nam v korist, ampak le v pogubo. Kako bedasti so ti agitatorji, je znamenje še to, da pravijo. v konzumu bo vse na pol zastonj, kakor da bi v konzumu blago izviralo in ga ne bi bilo treba kupiti in voziti na Goro. Zato pa ne poslušajte teh ljudi, ki bi boljše naredili, ce bi se poprijeli kakega oe-la, kakor da hodijo, okoli in skrbijo za svoj žep. Ali mislite, da je bilo tisto drago vino v Stoprcah zastonj, ki ga je kupoval in plačeval agitator za kon-zum, pa je pridobil v celi fari dva ali tri kaline na svoje limanice?
Pri Sv. Križu nad Dravogradom za 28. t. m. nameravan veliki ljudski shod se radi prireditev velikih narodnih slavnostij v Dobrlivasi končno* veljavno preloži na nedeljo dne 5. oktobra.
Pameče pri Slovenjgradcu. v sredo 10. t. m.
je bila tukaj poroka Antona Pernat, gostilničarja na Meži, z Marijo Pečoler- Jesenkovo. Narodnemu
zdravega glav.
lOinesečnl gospodinjski tečaj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se začne dne 4. nov. 1919.
Gojenke bodo začasno stanovale ter imele vso oskrbo in del pouka v samostanu ec. šolskih sester v Mariboru. Pouk je brezplačen in obsega: verouk, slovenščino in spisje, vzgojeslovje, nauk o živilih, gospo -dinjstvo in gospodinjsko knjigovodstvo, živinorejo in mlekarstvo, vrtnarstvo, vporabo sadja, zdravstvo in ravnanje z bolniki. Teoretičen in praktičen pouk v živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu in uporabi sadja vrši se na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Gojenke morajo dovršiti najmanj 16. leto ter plačajo za stanovanje in oskrbo za celi tečaj v denarju 1200 K, in v živilih 200 kg krompirja, 80 kg zrnja, 20 kg fižola, 5 kg svinjske masti, 2 litra bučnega olja in 50 jajc. Vsaka gojenka mora prinesti s seboj: -vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para črev-Ijev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, 3 barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, 4 srajce ,
6 parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, 4 kuhinjske,
2 navadna predpasnika, 2 para rjuh, 2 prevleki za Ldazino, vzglavnik in 2 prevleki za vzglavnik, 4 brisače, 3 servijete in 1 lavoir. Prošnje za sprejem se morajo vložiti vsaj do dne 10. oktobra t. 1. pri pidpi-sanem vodstvu. Prošnji se naj priloži zadnje šolsko spričevalo (odpustnico), zdravniško spričevalo, domovnico,. krstni list in izjavo starišev, oziroma varuha, da plačajo stroške šolanja. — Vodstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Oobava ovsa — sploh zoba v količini 270 tisoč kg za dobo 5, okt. do 31. dec. t. I. za garnizijo Maribor, se bede oddala potom offertaine licitacije. Ofertalna licitacija se vrši dne 6. okt.
ob 10. uri pri komandi mesta. Vsi interesenti se paru obilo sreče na pot življenja! Na gostiji se vabijo, da vložijo svoje pismene oferte zapečatene najpozneje do 4. okt. komandi mesta. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa v „Službenih Novinah“, ki izhajajo v Beogradu. Tudi komanda mesta daje potrebne informacije.
Lesno oglje in naša industrija. Vsa industrijska in obrtna podjetja, ki rabijo lesno oglje, naj takoj javijo svojo polletno potrebo Centralni U-pravi za trgovački promet sa inostranstvom, podružnica, Ljubljana.
Dopisi.
Sv* Trojica V Slov. gor. Tu je 29. avgusta umrla trgoma Julijana Babošek. Pokojna je bila v obče spoštovana radi svoje radodarnosti. Z ve seljem je vedno sodelovala z raznimi prispevki pri mladinski organizaciji. Marsikteri novomašnik iz Slov. gor. jo ima v blagem spominu. Ugledni družini naše sožalje, vsem znancem jo pa pri-
je nabralo 317 kron za dijaško kuhinjo v Mariboru.
Gor. SaV. dolina* Kakor povsod, tako se tu-j di pri nas v Gor. Sav. dolini najdejo ljudje, ki I na vse načine blatijo in lažejo čez naše voditelje, I posebno čez dr. Korošca. Poseben patent zato I si je tudi dobil Irmanov oče iz Juvanega pri j Ljubnem. Kar je on zadnje čase čez dr. Koroš-I ca govoril, presega že res vse meje. Res je, da I liberalci se poslužujejo vseh, tndi najpodlejših I sredstev za svoje liberalne nakane. O vas Irma-I nov oče si tega nismo mislili, to smo vedeli, da jj ste naš politični nasprotnik in da ste steber in j opora gornjesavinjskega liberalizma, a da bi taji ko nizko padli v blatenju naših voditeljev, tega j pa nismo verjeli. Z vami Irmanov oče, bomo pa jj zanaprej kaj več govorili, mogoče še pridemo f s kako takšno na dan, da vam bo prav nepri-1 jetna ia da vam bode še dolgo po glavi šumelo. I Za enkrat vam pač povemo samo to, da kdor I seje prepir, žanje potem plačilo.
Topilce Dobrna pri Celju, Vsled krasnega S vremena prihajajo vedno novi gostje iz najraz-
poročamo v blag spomin. — Dne 3. sept. je v Sp. Senarski umrla Marija Drvanjšek stara 97 ličnejših krajev Jugoslavije v Zdravilišče Dobrna let. Bila je najstarejša oseba v župniji. Do zad- j pri Celju. Veliko privlačno silo tvarjajo za pa-I njega čvrsta in dobrega spomina je nenadoma j cijente dobro učinkajoči, na radiju, oglikovi kis* 1 podlegla visoki starosti. — Odstopil je župan v : lini, dušiki in drugih zdravilnih plinov izredno I Verjanah g. Fr. Zemljič. Občinskim gerentom je ‘ bogati vrelci z visoko naravno gorkoto, ki čudo*
vito pomagajo pri ženskih in živčnih boleznih, ledic, pri revmatizmu in protinu. Frivabil je tudi diven kraj s krasnimi parki, razširjenimi iistoiki in iglovinastimi gozdovi, lepo okolico in zdravim podnebjem brez vse megle in prahu nebroj miru in počitka potrebnih gostov v to kopališče. Sezona morala se bode pri lepem vremenu podaljšati najbrž do konca oktobra. Cene sobam so znižane zdaj znatno, vsled česar morejo te zdravilne ia blagonosne toplice posečati tudi manj premožni sloji.
\l Celje. V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršil pri Belem volu shod državnih cestarjev, ki so organizirani v JSZ. Po pozdravnem govoru načelnika Ivana Deršeka sta govorila med drugimi g. Moskere iz Ljubljane in dr. Ogrizek iz Celja. Povdarjala sta oba, potrebo organizacije in vstraj-nega dela, da bodo prišli tudi cestarji do svojih pravic. Opozarjala sta posebno na to, da hujskači iz socijaidemokraških vrst in iz vrst samostojne Kmetijske Stranke sami največ škodujejo upravičenim zahtevam cestarjev, ker hujskajo ljudi k razrednem boju, ki ne pozna ljubezni do bližnjega, ampak le samega sebe in otežkočujejo delo somišljenikov Ljudske Stranke, ki hočejo zvesti Krekovemu programu, braniti vsak stan pred krivicami. Soglasno se je sklenilo zastaviti vse moči, da bodo državni cestarji sprejeti v kategorijo državnih slug in da se bodo zadevne določbe državne službene pragmatike uporabljale smisloma tudi na cestarje državnih cest.
IZ- Sl/. Jurjja ob luž. le!. Šentjurskim služkinjam je pripravila v nedeljo 12. t. m. Zveza služkinj lep popoldan. Okoli 60 celjskih služkinj se je pripeljalo na ustanovni shod šentjurske Zveze služkinj. V daljšem govora je v polno nabiti dvorani katoliškega doma pojasnil dr. Ant. Ogrizek iz Celja pomen in namen Zveze služkinj in razkropil vse pomisleke proti taki organizaciji. Značilno za pripadnike Samostojne Kmetijske Stranke je bilo, da so takoj sklicali protestni shod proti ustanovitvi Zveze služkinj v Sv. Jarju in s tem pokazali, da nočejo imeti za služkinje nikakega smisla in srca. Seveda, služkinje se takih papirnatih protestov ne bodo vstrašile, ampak da bodo nevstrašeno delale za dosego lepih ciljev. Zapomnile si bodo pa dobro kako ljubezen do vsih imajo ravno gospodje od Samostojne. Med petjem in govori večjih deklet se je ta lepa slavnost za. nas zaključila. Sedaj pa le pridno na delo v naš lastni in naših poštenih gospodinj in gospodarjev v blagor!
Sv. Rok ob Sotli. Lani dne 10. novembra so našli na cesti nedaleč od Cesarjeve krčme ubitega J. Pavloviča, kmeta v Dobovcu. Takrat se ni moglo zločincem priti na sled. Sele letos zadnje dni se je posrečilo orožnikom izslediti povzročitelje uboja in so že vsi krivci pod ključem. Po številu jih je pet in vsi so doma ne daleč odtod na Hrvatskem. Ali so tudi isti rajnemu vzeli 6000 K, katere je pri sebi imel, ali kdo drugi, to še dozdaj ni dognano. — Nas pri Sv. Roku ob Sotli hočejo osrečiti vsiljivi socijalni demokrati s svojim konzumnim društvom. Zato njihovi zaupniki z Rogatca pridno prihajajo nabirat ude. In čudno, da celo kmetje in krščansko-misleči možje pristopajo k društvu! Ali ne vejo, da so vsi ti ustanovniki kon -zuma zakleti sovražniki kmeta in vsega, kar je krščanskega? Pa tudi drugače je treba previdnosti, ker večina konozumnih društev dosedaj ni dolgo života -rila,, ampak vsa so še končala z žalostnim polomom, seveda v nemalo škodo udov. Ker boste pri konzumu v začetku parkrat za vabo to ali ono stvar dobili nekaj bolj vredno, kakor v navadni trgovini, zato pa še ni treba podpirati naprave, ki je last veri in cerkvi sovražne organizacije. Vi Rokovčani ste še vsi dobri kristjani, zato proč od socijalnih demokratov in obrnite se raje do Jugoslovanske Strokovne Zveze, ki druži krščansko misleče delavce. Ta organizacija vam nudi iste ugodnosti, kakor socijaldemokraška , le samo s tem razločkom, da je Jugoslov. Strokovna Zveza za Kristusa, socijalna demokracija pa proti Kristusu. Podtajništvo JSZ se nahaja v Celju, hotel „Beli vol.“
Sv. Peter pod Sv. gorami. Dekliški shod na Svetih gorah v nedeljo, dne 14. septembra t. 1. je bil krasen izraz dekliškega mišljenja kozjanske dekanije in sosednih župnij. Shoda se je udeležilo nad tisoč mladenk. Manjkale so vsled odclaljnosti le zastopnice gornjih štirih župnij. Častno so bile zastopane Hrvatice. Cerkveni in zborövalni govor je prevzet župnik Bosina, ki je tudi vodil zborovanje. Nastopilo je 17 mladenk, nekatere prav z izbornimi govori skoro o vseh točkah ženskega poklica. Vsakemu govoru in deklamaciji je sledilo pojasnilo s primerno naobracbo. Z večernicami se je shod zaključil. Naj svetogorska Mati božja obilno blagoslovi vaše stremljenje, mladenke, vaše delo in napor za Boga in domovino jugoslovansko, za katero ste se tako ognje vito navduševafe.
Vestnik S. Si S. Z.
Okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze priredi v nedeljo, dne 21. t. m., na Pobrežju v gostilni g. Reibenschuh veliko delavsko veselico z godbo, petjem in srečolovom. Začetek popoldne ob treh. Vabimo vse skupine, naša društva, somišljenike in vse prijatelje našega delavstva!
SKSZ ima SfaneS Ob pol 7. uri . zvečer predavanje v Flosarjevi ulici. Predava g. dr. Lenard. Občinstvo opozarjamo na to poučno predavanje, naj se ga udeleži kolikor mogoče polnoštevilno.
ISZ. okrožje Maribor priredi v nedeljo, dne
21.	t. m. v Gambrinovi dvorani veliko delavsko veselico z godbo, petjem, srečolovom in raznimi drugimi zabavami. Prijatelji slov. kat delavstva iskreno vabljeni.
Mariborsko okrožje JSZ naznanja, da se naj vsi dopisi, prošnje ali želje glede shodov, ustanovitev novih skupin ali radi kakšnih drugih pojasnil pošljejo na sledeči naslov: Jagoslovanska Stro'sovna Zveza, okrožje Maribor.
OSLOVSKE ZYEZE
Si@we?!@i širite naše liste!
Orlovski tečaj y Mariboru.
Da se obnovi delo telovadnih, odsekov v Mariborskem okrožju, je Orlovska Zveza v Ljubljani v prisotnosti dveh elanov okrožnega odbora sklenila prirediti vaditeljski tečaj dne 14., 15. in 16. septembra v Mariboru. Objavil se je v spored v. „Straži“ in nekoliko se je tudi sicer opozorilo našo javnost na to prireditev. Dasi se torej ni razvila nobena posebna agitacija, ker je za to tudi bilo premalo čassp se je vendar odzvalo toliko' mladih fantov, da so napolnili gimnazijsko telovadnico in se člani Mariborskega Orla niso mogli aktivno udeleževati tečaja. Prišlo namreč je 34 zunanjih udeležencev..-,Zastopani, so bili razen dveh odsekov, katerih eden je svojo neudeležbo opravičil (zaposlenost fantov pri. delu na polju), vsi odseki okrožja. Posebno lepo udeležbo je kazalo naše JMurSko polje s Prekmurjem. Udeleženci so bili po večini začetniki. Zato je moral vaditelj, brat Franc Pavlin iz Ljubljane, pričeti prav od spodaj pri te -meljnih pojmih o telovadbi. Dosegel je', da 'so si vsi udeleženci po; olnoma osvojili redovne vaje in povelje za te. ter članske proste vaje za leto 1920 s povelji. Mogoče je_torej, da vsi odseki sedaj prično z delom in se v zimskem času v glavnem vsposobijo za veliki nastop pri prostih vajah na mednarodni mla dinski prireditvi leta 1920 v Mariboru.
Organizatorično se je udeležence opozorilo najprej na tozadevno literaturo. Zlata knjiga in druge. V načelnem oziru je bilo važno nazorno predavanje o. Bernarda na izletu v nedeljo. O. Bernard je posebno lepo razložil, kako se naše mladinske organiza cije (Marijine družbe, Mladeniške zveze in Orel) lepo izpopolnjujejo, tako da lahko pri nas najde mladenič vse, kar rabi za svoj duševni, nravstveni in te lesni razvoj. Predavanja bratov Stabeja, Pavlina, dr. Capudra so pokazala udeležencem razvoj orlovske organizacije, njene temeljne misli, njene mednarodne zveze in njene posebne naloge v sedanjem času. Po-vdaril se je posebno boj pijančevanju, nečistosti in vsaki nezmernosti. Pokazalo se je na razvoj Cehoslo-vaškega Orla, našo bratsko organizacijo. Naš narodni položaj zahteva od Orla temeljite izobrazbe in sa-movzgoje, da izženemo hlapčevski duh in postanemo v resnici samostojni. Udeleženci so si ogledali v ponedeljek Tajništvo Slovenske Kmečke Zveze in se letam seznanili z načinom uradovanja. Razkazalo se jim je uredništvo časopisov in Cirilovo tiskarno.
Da so mogli udeleženci ves čas (od 8. do 12. in in od 542. do 6. ure popoldne in še zvečer) posvetiti resnemu delu, je omogočil g. knezoškof, ki je dovolil, da so smeli vsi oddaljeni udeleženoi prebivati v Malem semenišču, za kar je orlovska organizacija dolžna zahvalo g. knezoškolu in vodstvu zavoda. Stroški za oskrbo (hrana.) so znašali po 10 K na dan. Prehrano so imeli udeleženci v gostilni Narodnega doma. S tem tečajem je položen temelj delu v bližnjih mesecih. Po zimi bo v svrho poglobitve treba daljšega tečaja, na kar naj bi odseki že zdaj mislili. Na to bodočo prireditev opozarjamo že sedaj tudi tiste organizacije, ki žele ustanoviti v svojem kraju Orla.
Na shodu zaupnikov Slovenske Kmečke Zveze in Vseslovenske Ljudske Stranke v Mariboru dne 11. septembra so se kmečki možje pritoževali o krivicah; ki se gode mnogim posestnikom in obrtnikom pri predpisovanju dohodnine in vojnega davka. Sedanji slovenski uradniki tega navadno niso krivi, pač pa je kriv tega še star sistem, dohodnina seje odmerila na podlagi materijala, ki so ga zbrali nemški in nem-čurski uradniki in na podlagi krivih in netočnih informacij, ki so jih za plačilo dajali avstrijskim davčnim oblastim nemškutarski špiceljni. Krivica, storjena našemu slovenskemu ljudstvu, se mora popraviti. Prosimo zaupnike Slovenske Kmečke Zveze in Slov. Ljudske Stranke, da nemudoma zberejo podatke, na podlagi katerih se lahko ugotovi, da se godi posameznikom krivica. Zanesljive podatke z vsemi dokazi pošljite ekspresno takoj na Tajništvo Slovenske Kmečke Zvezev
Mariboru jCirilova tiskarna). Kmečka Zveza bes storila odločne korake, da se krivica popravi.
Konjice. Dne 28. t. m. se ustanovi Orlovski od-* sek v Konjicah; vrši se po večernicah v telovadnici deške šole. Govori g. prof. dr. Karel Capuder iz Ma* ribora. Fantje, pristopite v obilnem številu,.
Razgled po svetu.
Kogar je preganjala Avstrija, tega preganjajo sedaj tudi Italijani. Mladinski pesnik Fran Žgur iz Podrage na Vipavskem je bil celo vojna deloma zaprt, deloma pa interniran; sedaj pa s»' ga zaprli tudi Italijani. V Postojni je bila med vojno zaprta gospa Paternostova, žena občeziia« nega hotelirja Paternosta; Lahi pa so sedaj internirali njega. Takih slučajev pa je še veliko po našem tužnem Primorja. Kedaj bo konec teh mučeništev.
Pred avstrijskega držav, tajnika dr. Sehum-
petra se je podalo odposlanstvo državnih penzi-onistov iz Avstrije. Slikala mu je v živih barvah neskončno žalostno stanje, pomanjkanje, lakoto in če se ne odpomore, tragičen pogin penzijoni-stov. Med na Dunaj odposlanimi penzijonisti so bili c slo taki, katerim se izplačuje na mesec po 88 K in vdove, ki dobivajo le 18 K. Pa tudi pri pogledu na te do onemoglosti izgladane penzio-niste je izjavil državni tajnik, da pri sedanjem od entente Avstriji naloženem denarnem bremenu v doglednem času niti misliti ni na kak izbolj-šek penzijona. Od naših zaslepljencev še vedno blagrovana Avstrija je torej prisiljena prodati ia pahniti nebroj penzijom s tov v prežalosten nogm pomanjkanja. Čudno, pri nas se še upajo rovariti proti Jugoslaviji nekateri avstrijski podaniki. Kaj, če bi se jih izgnalo v avstrijski — zasluženi penzijon?
II nedeljo» dne 21. septembra;
Fantje in dekleta iz St. Ruperta in T ? «=■ o o v e prirede veliko narodno igro s petjem v patiMr dejanjih ter vrtno veselico v St. Rupertu pri ÖomtV-skem. — Slovensko katoliško izobraževalno društva Rajhenburg priredi dve igri: „Tri sestre“ m „Dva gluha“, burko v enem dejanju. Kdor se hoče ts popoldne pošteno razveseliti, naj pride to popoldne W našo kaplanijsko dvorano! — Prostovoljno gasilni društvo na Polzeli priredi veliko vrtno veselico z ja* ko bogvtim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor«
—	Katoliško bralno društvo pri Sv Juriju ob i< ž. vprizori v dvorani Katoliškega doma igri „Cveti* na Borograjska“ in „Oh, ta Spelca.“ Po igri prostat zabava s srečolovom. Začetek ob treh popoldne. Nastopi tudi tamburaški zbor. — Bralno društvo pri. Kapeli ponovi igre „Tri sestre“, „Planšarica“ in „Za letovišče“ v prostorih g. Voglerja (Rosenberger)« Vabijo se vsi prijatelji poštene zabave in še posebno-naši prekmurski Slovenci. Istega dne predpoldne po rani službi božji se vabijo vsi možje in fantje, ki so zanimajo za Orla, da pridejo na sestanek v šolo. — Izobraževalno društvo v Rečici ob Savinji priredi ob treh popoldne v gospodarskih poslopjih g. Franc® Štiglica (Prislana) igro „Moč uniforme“ in srečelov«
—	Po rani maši gospodarski shod v Oplotnici« Govori nadrevizor Vladimir Pušenjak o ustanovitvi nakupovalne in prodajalne zadruge. Posestniki in posestnice iz župnije Oplotnica in sosednih župnij s® vabijo. —- Čitalnica v Guštanju priredi velite ljudsko veselico. Vspored: Ob pol štirih Finžgarjev® igra „Divji lovec.“ Po igri prosta zabava v prostorih gostilne Lečnik, šaljiva pošta, srečolov itd. Ker je t® prireditev velikega pomena za naš Korotan, se prosi mnogobrojne udeležbe! Dobrodošli! — Katoliško slo-r vensko izobraževalno društvo Sv. Bolfenk v SL gor. priredi, po večernicah v spomin svoje desetletnice narodno veselico z gledališko predstavo, slavnostnim govorom in srečolovom. Prijatelji dobrodošli E
—	Bralno društvo v Cirkovcah ponavlja due 21« .. m. ob 3. uri popoldne burko „Trde tč ki“. Pridite»
V nedeljo, dna 28. sepfatn1 a:
Prostovoljna požarna hramba v O o m i 1 s k e m priredi ob treh popoldne gledališke predstavo in vrt* no veselico z zanimivim vsporedom.; Sosedna društva se prosijo, da se naj na to ozirajo. — Pri S v. B o 1-f e n k u v Slov. gor. se vrši ob 10. uri dopoldne v? šoli ustanovni shod nove podružnice Kmetijske družbe zaj domačo župnijo in bližjo okolico; govori druž-b*n tajnik, g. inž. Tavčar iz Ljubljane. Opozarjam® na to predavanje tudi ude sosednih podružnic. — Kmetijska podružnica Mestin je-Sv. Peter n® Medvedovem selu priredi ob treh popoldne v prostorih farovža pri Sv. Petru občni zbor. Govornik bodo en strokovnjak iz Ljubljane. Udje podružnice morajo priti vsi! — Gasilno društvo v Letušu v Savinjski dolini priredi ob pol treh popoldne v gostilni g., Švajgerja dve igri „Vse naše“ in „Bratranec" terr veliko veselico. K obilni udeležbi vabi odbor. — Prostovoljno gasilno društvo v D o r n o v i priredi po -poldne po večernicah veselico v gostilni g. Herga Vsa bratska okoliška društva in prijatelji gasilstva se uljudno vabijo. Cisti dobiček je namenjen za nabavo orodja.
Mala naznanila.
Proda sei	Motorne Solo s pnevmatiko, dobro idoče, se po ceni proda pri g. ! Jureš, avtokolona, Maribor. 1632
Proda se dvoudsüopna liša 17 let stara, Lessingova ulica 29. kakor tudi 11 stavbišč, ležečih okrog te hiše med Tržaško, Lessing-ovo in Državno cesto. Vpraša se pri upravništvn lista. 1611	Kupi ses
	Konjsko in govejo žimo, grivo, kozjo dlako in vsakovrstne ščetine kupi tovarna za žime za žimnice 5. MASTERL, Stražišče pri Kranja. V zalogi «ima za žimnice od navadne do nsjfiaejše vrste po zmernih ee^ah. 1619
Proda 86 hrastove stebre, stopnje (stafle,) letve ali late, zvezane in navadna strešna opeka, tudi opeka za zidavo Nokrep Jožef v Mozartovi ulici št. 69, Maribor. 1477	
	KUPIM več vagonov raznega sortiranega SADJA
Hiše na prodaj; Dvonadstropna hiša, solnčna stran, hišnega in občinskega davka pro--Bta se proda za 120.000 K še ena taka se proda za 100.000 K. Vila na vogalu dvonadstropna, primerna za gostilno se proda za 'K 140.000 K. Dvonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem primerna za pekarijo, imeniten prostor s prodajalnico se proda za 150.000 K. Josip Nekrep, Mozartova ulica 59, Maribor. 1570	
	Ponudbe na vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi FR v ŠIRC, Hrani* Prosim tudi za ponudbo suhih gsb in vseh drugih deželnih pridelkov. 1647
	Službei
Srssna slika našega priljubljenega .generala Maistra je ravnokar izšla. Ljudstvo naj mu izkaže hvaležnost s tem, da si okrasi vsak svojo sobo z njegovo sliko. Ista ■Btane 20 kron, po poštnem pov-setju 24 kron pri založniku Vilko W eixl, knjigarna v Mariboru. 1606	Krznarskega nčenca sprejme takoj Blaž Rogina, Gosposka ulica št. 26, Maribor. 1508
	Vinščai* z močnimi delavnimi močmi se sprejme pri oskibništvu grofa Pachte pri Zg. Sv. Kungoti. 1629
VOZ skoro nov, srednje težek, za doma o porabo je na prodaj pri g. Kokot, kovaški mojster v Račjem pri Mariboru. 1631	
	Učenca sprejmo Franc Tomažič, izdelovatelj kirurgičnega orodja in nožev. Maribor, Grajska ulica št. 1. 1659
TäHHMHHHgA	
SUKANEC (cvirn) 1 klopčič = 366 m črn št. 24, 30, 36 bel št. 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6 — I ducat .... K 69'— lom. skladišča ALOJZIJ GIIIUŠEK, Maribor Glavni trg št. 6	Čevljarskega učenca sprejme takoj <&. Novak, Maribor, Koroška cesta 7. 1663
	Viničarja treznega značaja, izkušenega, o" ženjen ega. ki je prost vojaščine) ter ima dve ali tri za delo sposobne odrasle delavske moči. Sprejme se v službo od 1. novembra 1919 za vinograd, ki meri 6 oralov. Viničar ima prosto uživanje od 5 oralov njiv, travnika in pašnika, dobi, gotovo plačo za posel in druga'užitke. Več se izve na graščini Šanlovec, pošta Varaždin, Hrvatsko. Ponudniki se naj osebno oglase. 1652
	Raznai
21 e Vaj tisoč grosov, lepih sadik-jagod 100 komadov 10—12 K gjroda grajska «rtnarija Hausam-gpaher, Hoče. 896	Dijak» ali dljr.&lnj® 2—4 se sprejmejo na stanovanje event, na hrano, ako se dostavi nekaj živil. Na razpol* go v uporabo nov pianino, tudi ponk ako se zahteva. F. S. H. Celje-Gaberje 75. 1635
$jgC* Ok»i@lxe «m od preproste do vsakovrstne naj- flnejše, domače, dobro in vestno -delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica št. 15, (prt »tarem mostu). 719 Gostilna	
	Dijakinja se sprejme na stanovanje in hrano. Gosposka ulica 25, II. ndstr. Maribor. 1640
	8tanovaaje iz 3 sob in ena iz 1 sobe in drugimi prostori, tudi cela vila se odda takoj v najem pri koloovoru v Račjem. 1643
	Izgubila se je v soboto 13. sept. 1919, 25 letna na pol mutasta Alojzija Pešl iz Vukovskega vrha Jarenina. Kdor bi kaj vedel za njo, naj naznani na občino Vukovski vrh Jarenina. 1851
Proda se 4 kvačkane nove zavese jočns dslo, ženski paleto in drugo. Tegetthoffova cesta 44, vrata Sil, Vanjbor. 1644	
Priložnostni nakup! 3' pare dvojnih vrat za sobo 246 cm visokost, 78 širokost, 2 vrat iz jekla 280 cm vis. ■455 široka, 1 lesena omrežna '• vrata za šupo 270 cm vis. 130 cm Širokost, brez pogreška se proda zelo po ceni. Vpraša se pri gosp. trgovcu ferdlnMnd Kaufmann, Maribor, Glavni trg št. 2. 1668	Učitelj za geslanje se išče Rose-gerjeva ulica 16. Sijanec. 1645
	V glaoovirjn izborno poučuje po lahko umljivi metodi neka gospodična. Za uro 3 K Maribor, Tegetthoffova ulica 11, vrata 12, Maribor. 1658
	Solides, stabilen gospod išče čisto, čedno meblirano sobo,s strogo separiranim vhodom in celo oskrbo najraje ob parku. Ponudbe pod „Doktor V“. na upravo lista Straže. 1662
Jabolk* 1 Ravnateljstvo kneza Alfred Windischgraetzovega veleposestva v Rogatcu, Sp. Štajersko ima tudi letos za »takoj« po dnevnih cenah plemenita prvovrstna kakor tudi namizna jabol ka na razpolago. 1646 Mlinska sita (pajtiji) za moko vseh vrst ee dobe v trgovini, A. ČADEŽ, Ljubljana, Kolodvorska allea 38, nasproti Tiilerjevi gostilni. 1653	
	Išče se za takoj ali vsaj do 15. okt. mešane trgovske stroke zmožen oženjen trgovec z nekaj premoženjem, kateri bi prevzel dobro vpeljano trgovino na deželi v najem ali pa se sprejme istega kot družabnika. Sami resa- re-flektanti se oglasijo pri uredništvu katero da pojasnila. 1654
	0 Govorite povsod □ slovensko!
	
	
m
GRIZA
se pojavlja se v celi Sloveniji. — Občinstvo se opozarja, da ne oživa serovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. Največja nevarnost za oboljenje na griži pa je slaba pit na voda, zato naj slavno občinstvo pije samo zdravilni „Tžmpelvrs-les“ iz naše Rogaške Slatine.
404
Javna dražba.
V „Vojaškem skladišča za posteljno opremo“ v Melju, Krie-hoberjeva ulica 7, se vrši dne 22. sept okoli 3650 kg nerablji-vik polomi enih vojnih lesenih postelj, ki so deloma za kurjavo, deloma pa kot mehek les uporabljiv v druge svrhe. Drlje 575 kg železja kot ostankov železnih postelj. Reflektaati naj bodo pravočasno na mestu.	1661
Rogaška slatina
—im
Raznašale!
za naše liste se sprejmejo proti lepemu zaslužku. : Oglasiti se je v Cirilovi tiskarni.	|
FOTOGRAF
JOSIP PELIKAN
uljudno naznanja cenjenemu občinstvu v Celju in okolici, da je prevzel bivši atelje Martin Lenz v Razlagovi ulici pri :: hotelu „UNION“ blizu kolodvora ::
I Atelje za moderno la umetno fotografijo j
400
Kupim vsako množino
fiTempel vrelec:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje.
Styria vrelec:
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in dreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
1 rDoneti vrelec:
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
Rogaška slatina
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tndi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
1UI
Rogaška slatina
je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, |
:: katera jiima u kdar slabega okusa ali daha.
eaca
Pozor!
1641—339
Glejte!

sens, slame in ovsa
357
ter plačam isto takoj po
"" 1 itahrlSII dnevni ceni
E. Konjedic, Maribor, Koroška c 80
Eaj se ¥sa tukaj dobi po naj nižji ceni:
Emajlirana kuhinjska posoda, sita in rešeta, vsakovrstne košare za potovanje, za cvetlice, za perilo itd., tudi lesena posoda, kakor: kadi za zelje, škafi, banje za perilo, deske za rezance in za meso, sploh kaj se za kuhinjo rabi; dcbijo se tudi vsakovrstne mreže iz žice za ograjo, kakor tudi za mlinarje in za zidarje. Košare in vsakovrstna sita se :::	tudi v popravilo pre/iamejo, samo pri :::
Edina slovenska knjigarna j JoSlp AfltMfl, HäPiböF
VILKO WEIXLMARIBOR
Glavni trg 22
priporoča šolske in leposlovne knjige ter vse šolske potrebščine.	1655
m
Slovenski slaščičar
MILAN KOSER: MARIBOR
Gr-ajski trg
se priporoča cenj. občinstvu v poset in za naročila finega in navadnega peciva in slaščic za gostije in domače potrebe.	leso
Za tukajšnjo podružnico večjega podjetja išče se izvrsten trgovec kot
1648
Zofijin trg št. 1.
Zraven mestne mostne tehtnice. *3N(
Vsakovrstno špecerijsko in kolonijalno blago na debelo in na drobno razpečava ::	na novo ustanovljena trgovina ::
Ant. Močnik
CELJE, Glavni trg 8.	»2»
Najboljša žgana in surova kava, cikorija, milo, vseh vrst, moka, riž, pristno bučno olje, rozine, mineralne vode, petrolej, vžigalice, barve za ::	obleko, konjak itd.	::
llsakl dan sveži kvas.
POSLOVODJA
Pogoji: stalno bivališče v Mariboru, vpeljan pri trgovcih z živili v mestu in okolici ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Kavcije zmožni imajo prednost. Obširne ponudbe s plačilnimi zahtevki itd. na upravo lista pod šifro: Poslovodja
Stavbena pisarna
1660
■od
Odvetnik
dr. iiktor Sušnik
naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Pliberku, Guiteniska cesta št. 7.
FRANJO NERAD,
mestni'zidarski mojster v CELJU.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in proračune po dnevnih cenah 1028
Odvetnik dr. Ferdo Müller
poprej v Celovcu, naznanja, da otvori s 25. avgustom svojo odvetniško pisarno v Tegetthoffovi ulici štev. 11 (Stara okraj, sodnija) v Mariboru.
1530—307—167
NOTA '|
za kurjavo, izolacijo, stelivo in druge svrhe I uporabljivo dobavlja v vagonih in na drobno [
F s £tiPIb Uher p Liuwiow*. j
felegr. Uher sped.	Inter. Telef. 117.
Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile
FRANJO FARIČ
POBREŽJE PRI MARIBORU
NASIPNA ULICA 20.
Specijaliteta:
Izdelovanje peci za kemikalije, motorjev na bencin in olje, finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov JPopravljalnioa.
vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa tei sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
Vlivanje železa in medenine v lastni tovarni. — Kupim stare železo! — Lastni inženirji za izdelovanje narisov
v tovarni	1514—29S
v
Ce razpošiljate sc* sadje zelenjavo itd.
rabite košare,
te pa dobite takoj, tudi v naj večjih množinah v
PLETJMI SOLI
v Strnišču pri Ptuju Slovenija,
!M pa izdeluje tudi druga, v pletarsko stroko «spadajoča dela. i5€s Zahtevajte ponudbo.
NainovBjie!
Sv. Evangelji in Dejanje apostolov
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega cele evangelje in dejanje apostolov z razlago. Oblika molitvenika lična. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Cirila
v Mariboru.
Slovenci! Sežite po znameniti knjigi!
Križevska
OPEKARNA
v Križevcih ari Ljutomeru,
ima veliko zaloge
dobro ožgaie z?dne opeke
na razpolago.	Cena po dogovoru. |
Križevska opekarna.	3ii *
Tvflolateil ih založnik: Konsorcij „Straža.6
Živini in zobozdravnik
Na
M. U. dr. Ivan Jorečko | Legatovem zaseb. učilišču
n« v MARIBORU v Grajski ulici št 12 1543-32«
Živčne bolezni: od 8.—9. in 13.—15. ure.
Zobotehnični oddelek: od 9.—12. in 14.—17. ure.
Zavarovanje
v Mariboru
se prično
zoper škodo
po požaru!
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska
Vzajemna zavarovalnica.
G-lavni za stop za naše obmejne kraje je v Celja (Breg); v Maribora daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne“ v pisarni Augasse št. 10; v Kamnici pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici.
Vabilo na plesni venček,
kateri se priredi v nedeljo, dne 21. sept. v gostilni Zelzer pri Št. liju v Slov. gor. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 5 K. Ker je čisti dobiček namenjen invalidom, vabi k obilni udeležbi odbor. — Posabna vabila se ne bodo razpošiljala.
Rezan In okrtgel lei« tramove, drva, oglje
kupuje vsako množino
99
lesna trgovska in industrijska družba z o. z.,
Maribor.	202
FRANC MARINI, Maribor,
GotpsskŠ ulica.
Kolomaz la jasnoplavi v zabojčkih ä V«, 1) 2, 5, 10 in v eelih sodih	_
Kremo fino za čevlje v vseh velikostih.
Voščilo „	„ (biks) v okroglih in oglatih škat-
licah,
Vaselin-kožno mast.
Kožno apreturo Kožno črnilo Indigo modrilni esenc
„	„ papir in drage potrebščine.
Razpošilja se vsaka množina samo na trgovce. 339	Prosim zahtevajte cenik!
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA

r« z. s u. X. i ARfBCRUg STOLNA ULICA 6
Obrestuje hran Lie «lege po 3 odstot
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, potr roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
Uredne u**e :ed® in četrtek od 3.
d® 12 u
»d 8. d«? 12. ure
1. oktobra 1919 novi tažaii
za stenografijo, strojopis, pravopis in po-stavni sestavki, raöunatsro v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski ia nemški jezik.
Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne Zasabnčo učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, I. nädstr. Prospekti brezplačno.
Podružnico v Mariboru
Gosposka ulica št. 18,
je ustanovila tOVSFAO za	1824
barvanje in kemično čiščenje
Trstnega blaga
svatlolikanie
ovratnikov, srajc, zapestnic itd).
Ljubljana.
Novo mesto.
Maribor.
FERDO BABIC
edini sioy. kiučavničar u Mariboru, Mesarjeva ul. 3
se priporoča cenj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršuje tudi vsa raznovrstna popravila. Cene skrajno zmerne, delo točno in solidno ter se priporoča za obilna naročila.
1486—161
NEKREP JOŽEF
tesarski mojster, stavbeni podjetnik,
Maribor, Mozartova'ul. 59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.
Otvoritev gostilne!
Naznanjam eenjenemu občinstvu, da sem prevzel in otvoril
gostilno pri „Kmetski posojilni“ v Kamnici,
(poprej gostilna Assinger zur schönen Aufsicht) Telefon 35/VIH.
Točil bom stara in nova vina prvovrstne kakovosti, izborna topla jedila. Ob nedeljah in praznikih popoldne koncert na krasnem vrtu. Cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice se priporoča za mnogobrojen obisk
8E. Vidovič, gostilničar.
Glavna zaloga m zastopstvo
- poljedeljski! strojev ::
■pl	is Maribor,
Tegetthoffov«! «testa At. 45
(nasproti glavnemu kolodvoru)
priporoča vitelne, žitne odbiralnike ali trijerje, mlatilnice, žitne čistilne mline, ter tudi sadne in grozdne mline, koruzne robkarje, rep reznice, stiskalnice ali preše, slamoreznice, pluge, brane, posebno izvrstno pocinkane brzoparilnike, drobilne mline kakor tudi inštaliranje električne luči in pogona. Postrežba točna iz zaloge brez carine in tovornine.	1686—stf
HMELJ s
kupi vsako množino Rudolf f8©«?««? v Mozirju Cena po dogovoru z vzorci.
Odgovor^ rednik: Vekoslav Stupao.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora»