ät. 64 V Gorici, v Četrtek dne 9. iuniia 1910. Iihaia trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek In soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejeinana ali v Gorici na dom p ožilja na t vse leto , , 15 K '/a h • • »j % « • * M « V Gorici se prodaja '„Sc/Sä" v vseh tobakarnan. „SOČA" ima naslednji izredne priloge : Ob novem letu »Kažipot po florlSkem in GradiSiaaskem" in dvakrat v tete м Vozni- red železnic, paraikov Is poitnib zvez". Ka naroČila brez đoposlaae naročnine se ne oziramo. •Vse z« narod, svobodo in napredek!. Dr. /(. Lavril. Uredništva se nahaja v Gosposki ulici 51,1 v Gorici v I. nadstr, na deino. Up ravni št vo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Oglasi in poslanice se računijo po Pelit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krai J4 vin,, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame iti spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsfa. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. -- Telefon ft!. 83, - „Gor. Tiakarna" A. GabrSček (odgov. J. Fab£ič) tiska in zal. Naia sedanjost in naša bodataost v Egiptu. (Piše A. Oabršček). ШдНе.) III. Zaše' bi velik» predaleč, ako bi opisoval vse svoje imonuaciiske korake, pogovore in dog« vor e z vsemi možnimi krogi v Aleksundriji, Kajiri in celo v l.o-sortu Zavezan selil ! ml i do prav velike obzirnosti, tla ne spravljam v javnost mnogoterih imen i i podrobnost i J, ki so mi prišle pred oči. — Zato na tem mestu poročam o teli rečeh le v gliivnili potezah, toda v polnem obsegu o doseženih rezultati. Ob prihodu v Aleksandrijo sem takoj posetil voditelje Slovencev in Hrvatov, katerim sem rta kratko poročal o svoji nalogi v Egiptu, Bili so presenečeni, vzra-doščeni, navdušeni. Hali so mi premiiöiBn migljajev, od katere strani naj previdno potipam tega in onega. Ogledal sum si Azil franca Jožefa, poučil se o njega namenih in pomenu za našo naselbino in si zagotovi', sodelovanje v naši nameravani organizaciji. — Tudi pri avstrijskem kon-/olu Oyörgyev-n sem se oglasil že ob prihodu, dasi še ni imel navodil od glavnega konzulatu v Kajiri. Zalo pa je bit ta ošabni Madjar prvič jako iiepristopcn. Iz njegovih besed ie donelo, kakor da hočemo z novo organizacijo očitati konzulatu nedelavnost in siebrižnost. Hvalisulje delovanje konzula t sl in avstrijske Bene-iicenzc itd. — Ali videl sem, da je ta človek naša velika nesreča ua tako važnem mestu. Madjar od p;ta do temena je kazal srce najprej svojim »Lands!elite* Uit Slovenci so mi pravili, kako bogato jc podpiral vsakega madjarskega potepuha, ki se je slučajno zgubi! v Egipt);, ni pit poznal niti po imenu prav veljavnih in imo-vitih Slovencev. Ako je konzul v takem mestu, kakor Aleksandri]«, količkaj lin mestu, tedaj mora osebno poznati vsaj glavne člane naše kolonije, ki vendar ni štela nad 5(HK) glav! — O avstrijskem konzulatu so mi bridko tožili tudi Nemci iu Lahi, da ne razume svoje naloge; zato pa se Avstrijci, ako potrebujejo kakega posredovanja z cgEptskiml oblastnijami, zatekajo k nemškemu ali italijanskemu konzulatu. Enako je moral storiti tedaj v Egiptu potujoč urednik dunajskega »Kikeriki«, ki je silno zabavljal na avstrijski konzulat. — Skratka: videl sem, da je tu potrebna korenita preincm-ba v sistemu iu osebah. V svojih poročilih na me ro dajo a mesta v domovini nisem zamolčal teb svojih opazovanj. V Kajiri sem pa v malo dneh dosegel popoln vspeh. Na generalnem konzulatu sem imel dve konferenci; moj načrt je bil sprejet v polnem obsegu in izdana so bila navodila konzulatom v vsem Egiptu, kako stališče jim je zavzeti, ako se oglasim pri njih. — že prav posebno navdušen za moje načrte je bil konzul (v K. ima Avstrija generalni konzulat in konzulat za Kajiro pnsebe). On je apeloval uaine. naj ne podcenjujem Kajire, Češ, ta ni manjše važnosti, nego Aleksandrih in d'ü treba vsaj istočasno v obeli mestih poklicati v življenje tako lepo zasnovano organizacijo. Zagotovil lili ji: polno sodelovanje konzulata. Dejal je, da naše pod-liorno druStvo z vsemi njega postranskimi cilji bo smatral za — izpopolnitev konzulata. Namignil jc, da bi utegnili dobiti u-raduiki našega društva naslov in značaj konzularnih uradnikov, to pa zaradi njihove osebne varnosti, da sc toliko bolj navdušeno posvetijo svoji nalogi. — Dal mi jc mnogo prav dragocenih pojasnil o razmerah v Kajiri, kam naj še greni, kako naj razlagam cilje svoje misije v Egiptu itd, llil sent še na petih drugih krajih in dobro opravil. Posebno dobro s šefom policije. Uniejc se. da sta lue jako zanimali dve avstrijski ustanovi v Kajiri, to sta: 1. -Societžt di Beueiicenza Anstro-Unga-rica iu Cairo« ia »Ospedate Austm-Uu-garico Rodolfo di Cairo«, (Uradni jezik a v s t r i j s k i Ii ob ju s t ni j in korporneij je —- italijanski!!) »Benefieeuzu« je bila ustanovljena .W. feliri lfW. Podpira a.-o. državljane v slučajih nesreče (da cause for tili te), ne pa v slučajih nerednega življenja (vita tli-sortliiiatu cd oziosa). V prvi vrsti podpira člane, pa tudi druge v r e d u e osebe, tiaj-zatbije one, ki bi lahko bili člani, pa so to opustili.{!!) - Društvo Ima svojega zd r a v n i k a in I e k a r n'o, poskrbi tudi vse potrebno za bolnike (a ricpverare gli auunalati). .le pod patronatoni c. iu kr. konzulata. Bolnišnica »Rodolfo« je bila'ustauov-Ijeua ob dohodu eesarjevica R. v Kairo l. IN8I.. otvorjena pa je bila ob 'lesarjevem jubileju 2. dec. 18H8. - - Ola' :>i dar zu tista nov i te v je dala hiša .lacuh Cattui bey: veliko je zložila a.-o. kolonija in nekaj je došlo iz Avstrije. - Sprejemajo se bolniki brez razlike veroizpoved ariji*. »zagola vi jajc jim polno prostost vesti in bogO-častjit«. — Bolnišnico vodi Bertcficeiiza. -- Bolniki plačujejo: I. r. 1'. T. -1(1, - 11. r. P. Г. 25, — lil. r, P. T. 10. (!'. T. Piaster Tarif 24 v). Bolniki morajo plačati vsaj za 15 tlnij naprej. Bcueficenza pa ne plača za bolnike, katere ona pošlje tje. — Heneficeuza ima krasne dohodke, ker jc veliko bogatašev, ki ob raznih prilikah (jubileji, obletnice cesarjevega rojstva. vladanja itd.) dajejo kneževske darove. --■ Z našo organizacijo bi bila Bcueficenza jako razbremenjena, zato pa bi velik del njenih dohodkov prešlo v naše društvo. (O tem pozneje Se nekaj.) Ko sem si zagotovil v Kajiri odohre-nje io sodelovanje vseh merodajnih čini-te! je v (tudi nemških in angleških), sem se vrnil v Aleksandri]o, kjer me ie čakala Klavna naloga, kajti — tukaj bi brezdvo-imio pričeli, tu bi bila naša centrala. žene .s Slikami iu reki, .spoiiiiitjajočt Italijo. nično prošlost in bodočnost, njeno vojsko, mornarico, Garibaldi j a, Ma:..'";:ja, Ga vrni r ju itd, — Iu v teh društvih so duma tudi Italijani iz Avstrije, ne da je avstrijski konzulat le enkrat pomislil na to, da — tako ne sme zanemarjati nobena država svojih državljanov L' In otroci hodijo tudi v šole s taki m dnlmni prepojene! Kar sem vide! v teh društvih dobrega, seai vse sprejel v pravila našega podpornega društva, oziroma v tihi načrt bodočega dela v okvirju naše organizacije, (kitcri bi bili pritegnjeni tudi avstrijski Lall i, sploh vsi avstro-ogerski državljani, med katerimi pa naj bi naši rojaki ohranili prvenstvo —večin e!). Naši rojaki so dobro razumeli velikansko važnost, ki bi jo imela za nje in za vse Slovenec nova organizacija v Egiptu. Sklenili so, da se je oklenejo z vso sito. tako, da bi si znali ohraniti ugled in veljavo večine. V pravilih hi jim bila odprta vrata do take veljave, Oglasil sem se tudi pri duhovniku za slov. naselbino P. Snoju, Odobraval je vse načrte, ali videlo se je. da me je Kleti.1,! le skozi klerikalna očala iz domovine. Zvezo z zavodom A silo Francesco Oiuseppj smo sprejeli kar v pravila. •— Ta azil je bil ustanovljen ob jubileju leta I KOS. Namen mu je:____»di ricovcraiele domestiche di nazionalitä s4t nekatere take podrobnosti. Važno jc \se staro posodje. Zelo imenitne so stare ma-jolike, stari krožniki, skiedice in druga taka oprava, Tupatani se dobi na ognjišču še jako lep zaglavnik (tudi kozel, lisica imenovan), ki ga je izdelala roka starega vaškega umetnika. Razuti tega imajo po nekaterih .hišah stare slike iz davne preteklosti, ki jih nikilo več ne eeni. Stare omare iu skrinje z rožami se še dobijo, le žalibog naši mlajši vse rajši imajo moderno izdelano pohištvo iz mesta, kot pa svoje domače Velike važnosti so stare tiošnje, stare obleke. Ta je treba shraniti vsako stvar, ki se le dobi. Stare avbe iu peče so že redke, ker so jih naši ljudje najveC prodali tujcem, tako du pri uus kmalu ne bomo več vedeli, kako so se oblačili naši stari, Poštenih irhastih hlač, črevljev z goleui-cnmi in starega telovnika s srebrnimi gumbi človek skoro več ne vidi pri nas na Goriškem. Vse ie moderno, vse po mestno. Poleg tega so naši predniki nusili nu oblekah dokaj vezenja v barvah iu zlatu, kot je to še pri drugih Slovanih. Zato so velike vrednosti stari kožuhi z rožami, stare »Stik a ne« rute iu podobne stvari. Naši stari so bili tobakarji in kot taki • so rabili razno kadilno orodje. N. pr. Cedro, kresilo, robo, mehur za tobak itd. —1 Vse to je zelo redko. Malo mlajših Še kaj ve o kresanju in zato je potrebno, da se take stvari ohranijo, da jih tudi mladina vitli in se pri tem uči spoznavati in spoštovati svoje očete. Naš narod je od nekdaj ljubil godbo ju petje. Naši pradedje in dedje so gotovo imeli kake posebne inštrumente, kateri so se pa dandanes večinoma poizgubili, če se še kje dobijo kake stare piščali, citre ali klikov oprekelj ie to za nas toliko boli zanimivo. V goriški okolici ali na Tolminskem jc gotovo še tupatani kaj dobiti, kar je v leni oziru važnega iu zanimivega. Včasih se dobi pO kmetih tudi kako redko orodje, ki ga pozna samo en ktaj. Take stvari so ravno tako znamenite kot kaj drugega in tudi lovska orožja in stare puške niso brez pomena. Razun teli malih predmetov so pa važne tudi cele stavbe, hiše, kozolci, veliki tili odi (portoiii) itd. Take stvari je seveda težje spraviti v kakov muzej, aato pa se jih fotografira ali nariše, tako da si to potem lahko vsak ogleda. Tupatam po deželi so tudi stare znamenite kapelice, znamenja ali pili, ki imajo včasi dokaj vrednosti, — Take stvari je treba obvarovati pred razpadom, ne pa jih kvariti s pre dela van jem in prezidavanjem. To bi bile približno stvari, ki se nahajajo med našim ljudstvom. Morda bi vprašal kedo, zakaj to pač naštevam? zato, da se ljudi opozori na važiiGst takih stvari, zato da ne bodo teh naših slovenskih predmetov prodajali ali darovali našim narodnim nasprotnikom. Vse t.e stvari so važne. M trda nimajo ni kake praktične vrednosti več, o naši potomci morajo vendar dobit/ za nami dokaz našega dela, naše kulture. In mi hočemo videti, kako so živeli naši očetje, kako šo še oblaSili in kako stanovali. Slabi sinovi, bi bili, če bi nas to ne zanimalo. ..'-.■ Zato opozarjam, še enkrat naše izobražence, po deželi, naj si vzamejo k .srcu teh par navodil, naj pazijo na ;take stvari, Iti sem jih imenil in nai tudi ljudstvo op020- mesec -se- vstanovi v Oo-, t je j »Muzejsko društvo«, 'ki bo skrbelo za vsa potrebna navodUa. Predpriprave so že vse končaiie,1 pVij?ravIjaIni odbor že deluje, in pO ustanovitvi društva se raztegne delovanje tudi po deželi. Opozarjamo -že sedaj, da se bodo v vsakem večjem It ni ju vršila tiuii tozadevna predavanja, kjer se bo ljudstvu še boli razjasnilo, zakaj jih ne smemo uničevati, prodajati tujcem alj pa kvariti. Vsi ste vabljeni na delo, ki se zanimate za te stvari; vsäk je dobrodošel, bodisi darovalec, bodisi delavec. Nikdo se od sedaj ne sme več izgovarjati. Češ sem dal tujcem, ker nisem vedel za slovensko društvo. To ne veija več. Slovenski muzej se ustanovlja, vse kar ie primernega tedaj hranite za naš pravi narodni muzej, ki naj bo kazal svetu kulturo in omiko goriških Slovencev. d. b. I zbor ne so Pekatete, te s» priznava a te tedaj ako so pravtilno pripravljen*, flaraii si vsaka kuheriea ia gospodinja kuharske knjige, ki je vMi lastonj pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici, Deset zapovedi o ljudskem štetju za ™ Г» h№i hp- ЛУ Uheptlnih rokah«. AHčasi se spreml- njiijo in ljudje v njih. Kakor vabi pastir ]. Priglasi se edino le k svojemu materinemu jeziku slovenskemu! 2. Ne prijavi nemščine ali laščine za svoj obče v a liti jezik! 3. Skrbi, da se vsa tvoja rodovina priglasi k slovenskemu jeziku! 4. Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in svoje slovenske matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi iti svojega naroda! 5. Ne ponemči in ne poitaliianči se! 6. Ne odtuji se svojemu slovenskemu narodu! 7. Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu! 8. Ne pričaj po krivem, da je tvoj ob-čevalni jezik nemški ali laški! 9. Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in tie prikrivaj svoje slovenske narodnosti! 10. Tudi se ne daj zastrašiti, Če na tebe vplivajo in ti grozijo, in ne daj sc podkupiti z denarjem! Imejte to vedno v mislih in na jeziku, posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo vaših krajev! Slovenci, pokažite tedaj za vselej, tla se ne daste izpodriniti z zemlje vaših očetov In da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, ki zahteva zase enakih pravic! DOPISI. Iz komenskega okraja. Iz Kostanjevice. — (Odgovor ua vprašanje). — Vesclica društva »Zora« se ie imenitno obnesla, zato ker ni bilo ne pretepov, ne joka ne žalosti potem, in to ravno jezi dopisnika v klerikalnem listu. Pfuj, podložil Sedaj pa, kako so se obnesle vsaki-krat Vaše veselice! I. Kako je bilo takrat pri Boštjanovih z ubogim bičarjem lahom (Diobonino)? Pristni klerikalci, kolovodje, So ga stepli in z nogami teptali, da so ga morali peljati v bolnišnico, koliko je bilo joka drugi dan zvečer, ko so prišli orožniki in one vklenili?! Kaj je bilo pa lansko leto meseca julija pri plesu klerikalnega društva, zavarovalnice goveje živine? Strah in.groza, ko so dva mladeniča skoro razrezali, so jim zadali smrtne rane. Kako razburjenje je bilo v vasi, koliko žalosti iu stroškov prizadetim družinam. Dokazi resnice dobijo se na pristojnem mestu. Take nasledke veselic smatra gospa Rezi za »ОјоНИ — Kaj ne gospodje Totti, Riko in Pepo? Družba sv. Cirila in Metoda. Goriška ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda prosi vse podružnice sv, C. in M. na Goriškem, da NEMUDOMA skličejo sejo In odgovorijo na okrožnico Kledfsiavlja v Ljubljani, da bo ^^ ve. del, ka] ukreniti. bna? — Požrtvovalne dame, ki nam pripravljajo veliko veselico ob priliki glavne skupščine iu 25 jubileja naše družbe sv. Cirila in Metoda dne 3. julija so v skrbeli, da ore z bobneče reklame ne bo velike udeležbe. Mi pa, ki poznamo zlata srca prijateljic iti prijateljev naše ljubijene reševalke smo brez bojazni. Toliko se bo že poskrbelo, da prodre v sleherno vas glas, da se zbira dne 3, juliju v Ljubljani vse, kar resnično narodno Čuti. Pripravljalni odbor pa bo zopet storil vse, da bodo obiskovalci velike ljudske veselice očarani, da se bodo še v .poznih letih z veseljem in ponosom spominjali, da so tudi prisostovali narodnemu slav-Iju, kakoršnega najbrž niti Ljubljana še ni videla. Nemško časopisje je bobnalo tedne in tedne, da je gnalo par tisoč Nemcev k 30 letnici »Schulvereina«. Ravno v tem pa se hočemo Slovenci razlikovati. Na našo jubilejno slavnost prihitijo dne 3. julija nepregledne množice iz vseh slov. pokrajin, ne zaradi reklame, temveč iz ljubezni do svete narodne stvari, v proslavo zaslužni družbi-reštteljici. Domače vesti. Dopolnilna državnozborska volitev v Gorici. — Narodiio-napredna stranka se po sklepu izvrševalnega odbora ne udeleži dopolnilne državnozborske volitve v Gorici dne 26. t. in. Somišljeniki naj se torej omenjene volitve vzdržijo. Veselica združenih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici v nedeljo »pri Jelenu« prične ob S. url popoldne, to pa z ozirom na kolesarsko dirko. Pevci pevskega iu glasbenega društva nastopijo zvečer krog S. ure. — Pričakuje se naj-obilnejše udeležbe. Za Ctrll-Meiodovo veselico, ki se bo vršila v nedeljo dne 12. t. m, pri »Zlatem Jelenu« v Gorici, so darovali: G. Franc Ostan iz Bovca bovški str, gč. Pirjevec Ša-tulo luož iti vilice), gospa Blažonova, soproga žel. uradnika, svilnato ruto. Srčna hvala! Nadaljna darila sprejemajo gg. odborniki in odbornice obeh podružnic. Umrla je v Gorici gospodična učiteljica Amalija Murovec v cvetu let, Pogreb je bil danes popoldne. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Občinske volitve v Gorici. — Drugi razred je volil včeraj, fzvoljeni so: dr. Henrik Thomann, sodnik, z 218 glasovi, odvetnik dr. V. Češčuti z 214 glasovi in ve le tržeč Anton Orzan z 207 glasovi. V Kanalu prirede goriški igralci pod vodstvom gos. Novinskega veseli večer v nedeljo 12. t. m. ol> 81/, zvečer v hotelu »pri zlatem levu«. Na vsporedu: burke, prizori, petje. Po predstavi prosta zabava. Kanalci. ne zamudite te prilike in prihitite vsi! Toli za želj ene ga vodovoda Gorica še vedno nima. Ko se je goriški mestni svet končno odločil za napeljavo vodovoda iz Hnbfja, so razglašali, da v 3 mesecih bo vodovod že napravljen. Tudi neka interpelacija je bila v mestnem svetu, kaj je z vodovodom. Rekel je župan, da je vse v najboljšem teku ter da dobimo kmalu vodo. Pa Še ni nič. Sedaj pisarijo po »Cor-rieru«, da je krivo riamestništvo, Češ, da ' rtamestništvu ležijo rekurzi nekaterih pri interesentov glede vode iz Hublja, in sicer že več mesecev, da je načrt jzdelan lt£l......Nam se pa zdi, da je kriva le tista sloveča počasnost in nebriga za tako važne reči na goriškem magistratu. Porotne razprave. — Včeraj se je imela vršiti razprava proti »Corrieru« na tožbo znanega socialnega demokrata Fr. Milost, uslužbenca pri. okr. bolniški blagajni v Gorici, »Corriere« mu je očital razna nečastna dejanja. Branitelj »Corrie-rov« dr. Biasotto je predlagal nove priče, tudi hoče še poizvedovanj, na kar je sodni dvor preložil razpravo na prihodnje zasedanje. Klerikalni vlsokošolec neki Virgilij SČek, ki je dobro plačan od klerikalne stranke, hodi okoli ter »predava«, to se pravi - h uj s k a. Povedati smo že, kako hujska proti nčiteljstvu, V nedeljo pa je hujskal v Solkanu proti družbi sv, C, in M.; povspel se je do skrajne nesramnosti, da jo д liberalci« izkoriščajo strankarsko... Ta mož je bil včasih naprednjak, ki je pridno nabiral za družbo sv, Cirila in Metoda takrat, ko je bila po njegovem Že v kozle s soljo, tako vabijo klerikalci lačne blaga in slave s kronieami; za njimi gre ta in oni. Šel je tudi Šček! Lepi ljudje, krasni značaji! Nov avstrijski državljan. — Crkosta-vcc, laški podanik' Aliredo Calliui si je pridobil pristojnost v občino Mošo ter je bil pretekli teden po običajni prisegi upi-san med avstriiske državljane. Callini je predsednik tiskarskega društva in okrajne bolniške blagajne v Gorici, socialni demokrat in sovražnik Slovencev. — »GazzeN ti no« piše glede tega novega avstrijskega državljana: To je čudovito: neodrešenise hočejo rešiti, odrešeni hočejo postati ue-odrešeni; mora se reči, da nikdo ni zado-vetjen na tej zemlji. — Callini živi sedaj komodno v Gorici koi brezposeln tiskar, kot tak dobiva podporo, kot predsednik okr. bolniške blagajne plačo. No, lepo si zna pomagati ta tujec v Gorici! — V kaki drugi drŽavi, v prvi vrsti v Italiji, bi takega moža, ki je imel ob Ferrerjevi smrti tak govor, da bi bili Avstrijca, ako bi bil tako govoril kakor Calliui takoj zaprli in potem izgnali, ali Callini je postal sedaj avstrijski državljan. V Avstriji gre laškim podanikom mnogo boljše nego v Italiji. Zato pa tako silijo sem Čez mejo. »Gor i z i a irredenta che attends«, — V nedeljo je bilo živahno v laškem Vidmu. Med drugim je bil tudi obhod v proslavo »ШОО junakov« iz bojev za zedinje-no Italijo. V obhodu so bile razne zastave, med njimi tudi jedna iz Gorice z napisom; >Gorizia irredenta che attende«. (Neodrešena Gorica, ki čaka.) — Taki-le irreden-tisti s» posebni benjaminčki avstrijske vlade. — Saj vemo, kaj so že vse počeli v Italiji, pa vendar postajajo taki ljudje brez težave c. kr, možje v Primorju. — Se potuim jim daje vlada; umevno potem, da se širi irredcntizem. — Za Slovane v Primorju pa ima vlada na ljubo takim »zvestim« državljanom, le zatiranje! Taki grehi se bodo še bridko maščevali! Pošta na Dobrovem. — Poštni urad, ki se je nahajal sedaj v Biljani v Brdih, je premeščen na Dobrovo; obsegal bo tudi Medauo s frakcijami. V Sočo je bii skočil blizu Stračič neki delavec iz tovaren v Straeicalt. To je videl vojak Virgil Štefani ter skočil za njim in ga potegnil iz vode; bil je pri tem savn v smrtni nevarnosti. Občinsko kopališče v Vipavi. — Občina Vipava Je zgradila na svojem obsežnem zemljišču pri vili Ana ob državni cesti tik pred trgom, po katerem se vije potok »Gacka«, krasno občinsko kopališče z velikim kopalnim in plavalnim ba-sinom ter moderno prirejenimi kabinami. Kopališče, ki ima 700 m- prostora, je krog in krog obzidano in tako urejeno, da bo v vsakem oziru zadoščalo vsestranskim željam posestnikov, S kopališčem je združena občinska restavraciia, ki je nastanjena v vili Ana tik kopališča. Tu se bodo točila pristna vipavska vina, pivo in druge krcpčilne tu hladilne pijače. Skrbelo se bo za dobro kuhinjo, za izborilo in točno postrežbo in za priinerno nizke cene. V vili Ana bodo na razpolago sobe za prenočevanje. Okolu restavracije je lep vrt za točenje in senčnat park, ki se razteza daleč gori za kopališčem. Po parku je zadostno število klopi za odpočitek občinstvu. To novo zgrajeno kopališče se slovesno izroči svojemu namenu dne 12. t. m. — Vipava nudi turistom in izletnikom še mnogo drugih znamenitosti. Občina je ugodila 2eV občinstva glede kopališča. A» resT — Govori se. da se zgradita v rihemberški občini 2 tovarni ter da se priseli iz Nemčije okoli 40 družin, seveda nemških, na svet, pred kratkim nakupljeti. Ali je res to?! Z biciklja Je padel 19 letni Gvidon Budrgoj v Dolenja!i ter si zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Javni ples se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. v Prvačint v prostorih restavracije »Pri Petelinu« na postaji. Priloga, — Danes emo priložili vsem naročnikom »Slovensko gospodinjo«, List izdaia kolinska tovarna za kavine primesi v Ljubljani. To slovensko tvrdko priporočamo iiitjtopleje vsem našim gg. naročnikom. Poziv! — Bratska društva, ki se udeleže. zleta P. S, Ž, v Št. Peter, opozarjamo, naj nemudoma naroče legitimacije za svoje člane. -- Predsedstvo P. S. 7.. Bratom članom Iz Gorice! — Poživljamo Vas, da si preskrbite še pravočasno legitimacije za zlet 19. t. rti. Iste dobite za ceno 50 vin. pri načelniku br. L. Kranjcu. Na zdar! Odbor »Sokola* v Gorici. Iveza narodnih društev. Kmetsko • Izobraževalno društvo v Lokovcu je imelo dne 29. maja občni zbor. Izvoljen ie bil dosedanji predsednik A. Vončina, podpredsednik Peter Podgornik, tajnik Miha Kumar, blagajnik Franc Hu' mar, odborniki .losip Ren k o, Štefan Bre-mec iu Anton Pavšič. Preglcdovalca računov sta Anton Kuštrm in Peter. Leban, Društvo je imelo 5. junija svojo veselico, ki je prav dobro uspela. Pevski zbor iz Ccpovana je sodeloval, za kar mit bodi izrečena prisrčna hvala, posebno pa učite-tju-pevovodji g. Berce-tu. Hvala tudi društvu iz Kala za udeležbo iu poslane darove. Iz Lok. — Imeli smo preteklo nedeljo 29. pr. m. kakor je bilo objavljeno v «Soči« in tudi s plakati, javen ples v Krom-bergti na prostoru gosp. Franceta Komcla, kateri nas je prav dobro pogostil z dobrimi jedili in z izvrstnim »krouberža-nom«. V kljub temu, da nam ie Jupiter Pluvius cel popoldne s črnimi oblaki žugal iu tudi gospod Vinko strogo prepovedoval se udeležiti plesa, se je zbralo kar cele trume ljudi iz sosednih občin iu mesta raznih stanov, za kar se vsem udeležencem prav toplo zahvaljujemo. Zahvaliti se moramo tudi društveni godbi, katera je pri prvem nastopu prav dobro igrala, kar je priznalo več gluzbe veščih oseb. Zahvaljujemo se gosp, kapelniku, kateri Je v tem kratkem času tako dobro izuril našo godbo, katero lehko priporočamo društvom in mladeničem o priliki prireditev veselic in plesov, naj jo naj-mejo, ker bode gotovo vršila prav svojo nalogo. -— Odbor društva »Orlovctu v Lokali, Trpsko-obrtne in gospodarske vesti. Okrajna posojilnica v Kanalu, regisr. zadruga z neomejeno zavezo bode imela po S 33. društvenih pravil dne 26. junija t. I. ob 3. uri popoldne v občinski dvorani v Kanalu svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje računa za leto 1909, 2, Izvolitev načelstva. nadzorstva in pregled«valca računov. 3. Morebitni predlogi in nasveti, K obilni vdeležbi vabi načelstvo. Svilodni trg v Gorici bo otvorjen dne 2(1. t. m. Odprt bo vsaki dan ob 5. uri zjutraj. Do 7. ure se bo smelo samo tehtati svilode. Kupčija prične tta to ob 7. uri; in sicer na trgu sv. Antona. Žita se je uvozilo v prvi polovici meseca maja v Avstrijo iz drugih držav 26.065 kvintalov pšenice, 4280 k vhttalov rži. 12.836 kvintalov koruze. Na Hrvatsko in Ogrsko se je uvozilo 40.508 kvintalov pšenice. 107 kvintalov koruze. izvoz jajec in masla iz Rusije, — Rusija je izvozila lani v inozemstvo 2 milijardi in 8UU milijonov jajec v vrednosti K 1.578,988.000.—. — Masla ie izvozila 55,760.000 kg za K 123,444.000.—. Proti izseljevanju. — Deželni gospodarski svet v Dalmaciji je razposlal na občine, društva itd. okrožnico s pozivom, da mu podajo potrebna izvestja v to namen, da se v prizadetih krajih dvigne ali uvede kaka domača obrt, ki bi pripomogla zaprečevati izseljevanje. Kanal iz Dunava do Egejskega morja. — V Belemgradu se je osnovalo drn-šivo, ki zaprosi koncesijo za gradnjo ku-_ nala iz П imava preko Mora ve do Varda-ra v Egejsko morje. Ruski poslanik v Belemgradu se živo zanima za stvar ter pregleda kraje, kjer bi se lahko zgradila eventuehia luku na Dutiavu. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da Je za kolesarsko slavnost, katera se bo vršila prihodnjo nedeljo, prev?*! bufet za mrzla jedila Itd, gosp. -.MSifei-aiMMi .-.,■...■