Iz Jugosiaviie. — Nov minister prosvete. Dosedanji ''linister prosvete Ljuba Davidovi^, sišao ie s toga položaja i otišao na drugi, gde Sa je dužnost odazvala. Vreme njegovog "ninistrovanja u prosveti obeleženo te Plodniuc i smišljenim radom i reformom " sviina pravcina. I rad njegov i ophofenje njegovo osta^e v blagodarnom sefanju učilelja i u istoriji prosvete naše "ne njegovo osta^e kao ime prosvetnog 'tforitiaT.ra i velikog prijatelja učitelj- skcg. Za novog ministra prosvete, u demokratsko -socijalističkom kabinetu gosp. bavidoviea, došao je g. Pavle Marinkovič. Mi se nadamo, da če on započeto delo rerorme privesti kraju i da če na taj načui novi zakon o nar. školuma za celo kraijcstvo, koji je veliko otpocet, uskoro postati svršeno delo. — »Nar. Prosveta«. — Daliuatinsko učiteljstvo in načrt uovega šolskega zakona. Na skupščiru »Zveze dalmatinskili ucueljev«, ki se jt vršila dne 16. t. m. v Spiku je razpravIjala delegacija tucii o novem načrtu z_i soiski zakon kraljestva SiiS. Dalmatinsko učiteljstvo je načrt navdušeno pozdravilo iu _.<* ouobravalo le z malimi izpreniemLaini in dodatki. Mi lazumemo poiožaj aasin dalniatinskih tovanšev. Avstrijska uprava je dalmatinsko šolstvo popolncizanernaiila, zato vidijo tamošn/ji tovarišl v novem zakonskem n-ačrtu se veano napiedek in iz tega ozira laliko glasujejo za novi načrc. Ni pa enak naš položaj, ker pomenja za nas novi načrt zakona o naludnili šolah povečini nazauovanje in .e vsieti tega v tej obliki absolucno nesprejemljiv. — Tudi učteljstvo iz bivše kraljeviite oioije odobrava novi načrt zakona v naicanin šoiah. Razumljivo, da poiiie_i]a novi načrt tudi zanje precejšen napredek. /aio iorsira taniošnje učteljstvo, aa bi bil nacit čitnpiej uzakonjen. Vendar, je za nas blovence, stališče v tem oziru napram srbskini tovarišem enako, kakor smo gu v gorenii notici označili. Zalcona nikakor aie kaže forsirati in je predvsem, prediio se &a preuioži zbornici, zaslišati glas vsega učiteljstva. Temeljito je pioučiti pusamezna vprašanja, ker potrebuje novf načrt temeljite preuredbe in dodatkov, čc nečemo Slovenci nazadovati na šolskem poiju. Vsekakor je pojav, da se srbske in krvatske »Zveze« brez velikega oupora izrekajo za udejstvitev prediozenega načrta za nas nevaren in je nujna potreba, du čimprej spravimo tudi mi zakonski načrt v javno debato. V kolikor nain bo iuogoče, pričnemo tudi v prihodnjih števiikah z objavo načrta. -• Za ureditev šolstva v Prekinurju. V Prekmurju maša stvar dobro napreduje. Kakor dobivamo porocila, se je sestavil že nckaK tokrajinski zbor ali sosvet tamošnjega civilnega komisarja dr. Lajnšica. !z vsakega kraja imajo v tem sosvetu po tri svoje zastopnike. Ta pokrajinski zbor bo izdelal načrt za šolstvo in uradiiištvo v Prekmurju. Odločil bo, katere uiadnike in učitelje bodo odpustili in kateri lahko ostanejo še nadalje na svojih niestih. Ker zahtevajo Hrvati spodnji del Prekmurja zase, bo ljudstvo samo, na podlagi pokrajinskega odbora odločilo, kam hoče pripadati. Nujna potreba za Prekrnurje je tudi iinenovanje šolskega koniisarja, kar se pa do&edaj še ni izvršilo. — Poverjeništvo za uk in bogočastje priporoča po časopisih šolskim vodstvoni, da pornagajo županstvora pri izpolnitvi vprašalnih pol, katere razpošilja podjetje Jugoslov. privrcdnega kompasa, ker je :o dclo splošne koristi za vse maše gospodarstvo. — Enakega oklica na duhovščitio nismo čitali! Za delo pripoznajo šolskemu vodstvu popolno veljavo, celo izven delokroga se kliče urad na pomoč; glede verodostojiiosti se pa šolskega vodstva ne pripoznava in bi nioralo učiteljstvo nositi svoje razkaznice županstvu v potrditev. Če ne pripoziiavajo šolskih vodstev in popolne uradne verodostojnosti teh uiadov višje šelske oblasti, bo učiteljstvo l)cskrbela, da se bo spoštovak) in upoštevalo tud. šolska vodstva kot verodostojen urad. — Značiino za današnje čase. V »Slovenskem Narodu« čitamo: Brez učit e 1 j a. PLšejo nam: Iz šole v OsiLnici ob Kolpi se je preselila g. učiteljica Mini Burzeva, zapustivši svojo službo v Ljubljani, dočim je učiteljica g. Cepudrova iz Papejeva, zapustivši svojo službo v Ljubljani, zatrjuje, da se ne vrne tudi g. učiteljica Otilija Zemljakova nazaj v Bosljivoloko. Dd gotovih strani se pa Cuje, ua bi zarnogle v občini Usilnica vse 3 šole ostati brez učitelja zanaprej in to vsled pomanjkanja učiteljev. Merodajni krogi se pozivljajo, da se v pravem času v tem sniislu za našo mladino zavzamejo, da istc ne zadene usoda neizobrazbe. beveda k vsemu temu se rnorajo pa tudi zavzeti posamezni občinarji, da bodo učiteijem bolj naklonjeni gleae pouka otrok _n jim ne nasprotovali povsod ter tako odganjali izobraževalce otrok; končno oni, v okrajni šolski svet izvoljeni možje, osobito njiii predsednik, naj se postavi na prostor, za katerega je izvoijen in da se glede njegovega delovanja ne bo dal oinečati in odvrniti niti po zvezi rodu ali prijateljstvu, ni blagovoljnosti in sovražnosti, sploh nikakim stranskin. ozirom in da ,naj vrši svoje dolžnosti in podpira uCitelja z vsemi svojimi močmi, katere mu zakoni nalože, ker svoboda brez naobrazbe ne bo rodila dobrega sadu. — K temu dodajemo: Ljudstvo je v teh krajih šoli zelo nenaktonjeno in za Osilnico ravno vemo, da so nagajali učiteljici na vse načine. Mrane m živil ji tudi niso hoteli dajati. lz takih krajev beže učitelji proč ob prvi prlliki, ker nimajo v šolskih oblasteh nobene zaslombe. Ce ne bi bk kulturen greh, bi privoščili prebivastvu sličnih razmer vsaj dve generaciji — analfabetov. Mogoče bi jih to izstreznilo. — Zavezinim delegatom in tovarišem, ki pridejo v Ljubljano naznanjamo, da je »Zaveza« preskrbela nekaj skupnih prenočišč in na_ se vsi oiu, ki nimajo prenočišča zglase v piiarni srrc.kovnega tajništva »Zaveze*. — Osemrazrednice in meščanske šole. Šolska doba je za učence na teh šolah enaka, učna snov in število tedenskih ur je različna. Meščanske šole imajo obširnejši in krajevnim razmeram prilagoden učni načrt, od učiteljev se pa zahteva poseben izpit. S tem sicer ni rečeno, da bi na meščanski šoli ne mogel učiti marljiv in vesten ljudskošolski učitelj. Tak bo pa tudi lahko napravil potreben izpit ter si s tem izboljšal gmotno stanje. To naj bode v spodbudo zlasti mlajšim močem, ko sedaj tako primanjkuje za meščanske šole izprašanih učiteljev in se nameravajo še na raznih krajih ustanoviti take šole. Vestno pripravljanje za pouk je tudi najboljša priprava za izpit. J. B. — Na našo brzcjavko skupščini bosanskega učiteljstva v Sarajevu dne 3. avgusta t. 1. je prejela »Zaveza« sledeči brzojavni odgovor: Istim željama usvračamo i kKčemo našoj naprednoj i svesnoj brači Slovencima: Zivili i tiapredovali i bili ptsada prvaci medju tvorcima uzvisenih ideja u lepoj i slobodnoj otadžbini. — LazareviC, predsedn;k. Blažekovič, tajnik. — Janko Dimlc t. Bil je strojni stavec v naši tiskarni — mož volje, dela in značajnosti. V sredo minulega tedna, ko je bil sklonjen nad tipkami svojega stroja ter je z brzino spretnih udarcev prelival rokopis v svinčene črke, ga je kap zadela na levo stran in ga nasilno odtrgala od ,,črne umetnosti". V četrtek, petek in soboto smo upali, da si opomore. Vrnila se mu je zavest, vstal je iz postelje, dejali smo, da ga kmalu zopet pozdravimo v svoji sredi. A nesreča se je ponovila — v nedeljo zgodaj zjutraj je umrl. Koliko lepih, brezhibnih del je prišlo izpod njeT govih rok! Preden je rokopis prenesla mehanika stavnega stroja v svinčeno zlitino, sta mu vsebina in oblika preletela bistrega, inteligentnega duha, da se je iz vsake zlite vrste odražala njegova jaka, simpatična osebnost. Karkoli Je prišlo iz tiskarskega stroja, si lahko takoj sodil: ,,To je Dimičevo delo!" Stroj in Dimic sta bila eno, tajinstveno snujoče živo telo, ki se je gibalo na videz igraje, brez zunanjega znaka napora in izčrpanosti dan za dnem, da, dostikrat noč za nočjo. In ko je opravil svojo nalogo v tiskarni, kam je držala njegova pot? V dom in sokolsko telovadnico! Doma mu je cvetela tiha rodovinska sreča, v telovadnici ga je objemala ljubezen vdanih bratov, ki jim je bil vzor požrtvovalnega sokolskega delavca. Tiskarna, dom in telovadnica so bili mejniki njegovega sveta. Tod se je plodovito in vzorno razvijalo njegovo življenje, ki je z deloljubno svojo silo zgledno in privlačno vplivalo na široki krog njegovih znancev, prijateljev, stanovskih tovarišev in sokolskih bratov. Moj sokolski brat Janko Dimic je bil med prvimi v številu onih, ki sem gojil do njih spoštovanje in sem se čutil srečnega, kadar sem mu mogel stisniti pošteno, moško, delavno desnico! Zvestoba in resnicoljub- nost, brezpogojna vdanost sokolskim ideaiom, skromnost in neumorna delavnost so bile najodličnejše poteze njegovega značaja. In tudi njega je potegnila vojna vihra v svoj tesni vrtinec. Na Ruskem je bil zajet, in ob tisti priliki ga je omamil udarec kopita kozaške puške po glavi. Bržkone je bila kap posledica onega udarca. Kmalu po povratku iz ujetništva je zopet prišel v našo tiskarno, odkoder nam ga je vzela smrt. Kaj smo mu dali? Zadnje spremstvo in zvest spomin! Vse tiskarniško osobje (88) z upravnim svetom in nadzorstvom je šlo do groba, pred krsto se je lila rdeča četa naraščaja in bratov Sokolov — med njima beli cvetovi Sokolic. Ko je utihnila posloviina beseda dr. Fetticha, sta se nagnila v gomilo dva sokolska prapora, a Janka Dimica smo ostavili v objemu ljube zemlje slovenske, obenem pa smo ga globoko zagrebii v svoje duše. Umrl je mož pozitivnega dela; delo pa živi naprej in nam poraja in oblikuje nove rodove... E. Oangl. — O nameščanju obiskovalcev počitniškega tečaja v Ljublianl od 18. avgusta — 4. oktobra t. 1. Nujna potreba sili nastaviti kot učkelje gojence .gojenke) 3. letnika učiteljišč in abiturijente srednjah šol Uiceja), po dovršitvi gori omenjenega tečaja. Abiturijenti srednjih šol Uiceja), bodo glede znanja gotovih predinetov mogli vršiti svojo dolžnost le deloma. Kdor ni obiskoval v srednji šoli risanja, tega neprecenljivega sredstva za učitelja, ne bo mogel dohiteti gojencev in gojenk v času počitniškega tečaja. Kdor ni pevec ali ne zna igrati na gosli, temu bo tudi pouk v petju dclal preglavice. Najhuje pa bo s pedagogiko in metodiko. Zato je priporočiia vredno, po možnosti srednješolce oddeliti in poučevati posebej v predmetili, o katerih prej niso mnogo ali nič slišall. Mnogo srečnejši so v vsem gojenci in goienke učiteljišč. Kar je najvažnejše (pedagogika in meiodika), o tem so več aii manj poučeni. Najbolj jim manjka teoretične metodike in še enkratne ponovitve vseh predmetov. — Vsem nalogam, ki čakajo počitniški tečaj, ne bo raožno ustreCi. Zato je priporočati, da višji šol. svet nastavi nove učitelje pri p r i z n a n i h š o 1n i k i h , ki jih bodo z ljubeznijo in dobrini svetom uvaiali v šolo. Le tedaj lahkp pričakujemo, da bo sila rodila učitelje, ki gredo z veseljem na delo. —H. — Štampilije SHS. Foverjeništvo za uk in bogočastje prepoveduje z odloiiom z dne 17. julija 1919. br. 2858 štainpilije z znakom SHS. Te štampilije se morajo takoj »odpraviti in uničiti.« Zona me spreletava, če pomislim, kakšnega strašnega sovražnika so si nekatere šole nakopale s temi štampilijami. Brezmejna je slava Veržejcev od takrat, ko so njih hrabri predniki spoznali v rižnati klobasi zver ter na njo streljali. Ali žal, njih slava sigurno otemni v zgodovini pod lapidarnim slogom odloka z dne 17. julija a. d. 1919. Pa naše poverjeništvo ne stoji osamljeno v svojem boju. Tudi razna druga poverjeništva in oblasti so jele zatirati ta velepomembni znak, ki se je tako naglo ukoreninil med narodom. Zlasti naši narodni trafikanti, ki so si v svojem narodnem navdušenju omislili nove napise, rnorajo sedaj poslušati poučna predavanja finačnih organov, češ, »SHS ni več.« Zadnje šase se toliko piše o nezadovoljnosti med narodom m verujte, da je tudi to zatiranje napisov SHS doprineslo k temu svoj delež. Slišuo se iazna modrovanja, naraščajoča v hujskanje: »SHS ni več, pridemo pod Francoze.« »SHS ni priznana država, zato morajo tl napisi izginiti.« »Pridemo nazaj pod Avstrijo.« »Ti prokleti Srbi so nas osleparili. Sedaj smo pa podjarmljeni pod Srbijo.« In ako še končno omenim reano-smešen slučaj, da se je pobožna ženska zgražala, ker so odstranili »Sladko« hne, potem bi bila slika menda popolna. Resnica pa je, da je sedaj veliko preprostega ljudsta prepričanega, da država SHS ne obstoja več. .Ie bilo tega treba? Se li ne imenuje naša država kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev? Je-li potem ta znak tako protlustaven? Bi-li ne bilo bolje dekretirati, da se pred SHS še pripise kr.? Naše oblasti imajo pred seboj vzoren Avgijev hlev. Ta bodi njih poprišče! Dela je za deset Heraklejev! Za take Donkišotijade so časi preresni! — Z notico »Poziv v pokoj«, ki ga dobijo češki, za pokoj »zreli« učitelji, sc strinjamo docela vsi učitelji v Sloveniji. Tudi pri nas še službujejo učitelji vseh kategorij, ki so bili že za obstoj staroavstrijskega šolskega zakona sposobni za pokoj, a sedaj niti »z ozirom na narodne potrebe« ne spadajo več na svoja mesta, ker niso v stanu slediti toku časa. Preobrat, ki zadene sedaj šolstvo, rabi mlade, sveže in čile moči. Omenjeni učiteljl posedajo skoro brezizjemno inajlepša mesta ob železnicah, v trgih, v bližini mest s srednjimi šolami. Tudi svojo deco imajo izvecine izšolano. Drži jih udobno sluzbeno mesto, bojazen pred dolgim časorn v pokoju, in — v glavnem, vsaj na deželi — prosto sta_iovanje. ln vse to na stroške mlajših tovarišev, ki imajo dijake, so na slabih in najslabtšLh mestih, z dvajset in več službenimi leti. Prva skrb naše delegacije letos bo, da se po češkem vzorcu pozovejo za pokoj spo sobni tovariši, da »izvrše svojo dolžnost napram mlajšim tovarišem«. Poskrbelo se bo, da se vsa taka mesta, stalna ali začasna, še pred novim šolskim letom razpišejo in zasedejo. — Dalmatinsko učiteljstvo je aa svojem zborovanju »Zveze daimatinskih učlteljev« dne 16. t. m. soglasno sklenilo pnstopiti v glavno »Zvezo«, v smislu zagrebškega dogovara, edinstvene Zveze jugoslovanskega učiteljstva. Skupščina jc izvolila tudi delegate za prihodnji kongres v Beogradu. — Neverietne vestL V »Novi Dobi« smo čitali sledeče: V celjski sirotišnici in hiralnici še vedno pašuje neraški učitelj Wolf, ki je iz zavoda napravil pravo ponemčevalnico. Otroci dosledno pozdravljajo z Griiss Gott! in »Heil« in so po veiini zagrizeno nemško-nacijonalno vzgojenL Mož je bil tako drzen, da je pri vodstvu ljudske šole zahteval, naj se celo slovenski otroci vzamejo v nemške razrede. Cudno je tudi, da morajo naši državljani plačevati za otroke po 120 K mesečao v zavodu, dasi glavarstvo daje tja cele vozove živil. Cudno je dalje, da se mnogo otrok iz naše države ne sprejme, dočim so v zavodu celo nemški otroci iz Gradca. Ali mestni urad res š-e ne smatra za primerno, da razmere v sirotišnici, ki tudi v drugih ozirih niso vzorne, končno uredi in odda vodstvo zavoda slovenskemu človeku, ki bo napravil tam red?! — Naša obziraost gre predaleč! S tern si škodujemo sami. To je bila še naša stara avstrijska slabost. Skrajni čas je, da zapiše radikalnejši veter po naši domovini in da poženerno ljudi, ki ne sodijo med nas tja, kamor spadajo! — Odpravljeni celibat in bivše učiteljice. Vsled regulacije naših prejemkov se je v zadnjih tednih pokazalo stremljenje, da žele nekatere bivše učiteljice, sedaj žene državnih uradnikov, dobiti službo učiteljice v istem kraju, kjer službuje njen mož. Iz različnih vzrokov bi to bilo v kvar našemu šolstvu in marsikatera koleginja v večjih krajih ali v mestu bi naenkrat utegnila biti premeščena iz službenih ozirov, da se ugodi želji uradnikove soproge. Predlagam, da organizacija in po njej predlagani šolski nadzorniki strogo pazijo na to, da se nobeni organizirani učiteljici ne zgodi v tern oziru nikaka krivica, in da se žene uradnikov, ki so poročene pred odpravo celibata sploh ne nastavljajo. Ta predlog naj upoštevajo in pretresejo delegacije; organizacija in pred vsem naši nadzorniki so dolžni v takih slučajih pred vsem skrbeti za aktivno učiteljstvo. — Ljubljanski učiteljiščniki in učiteljiščnice so vprizorili v Novem mestu 16. in 17. avgusta Finžgarjevo dramo ,,Veriga". 2e igra sama na sebi je lepa, polegtega so jo vrli igralci predstavljali nad vse pričakovanje dobro. Vloge so bile kaj srečno razdeljene, izvajanje precizno. Onih prisiljenih, nenaravnih kretenj, ki smo ]ih navajeni pri začetnikih, tu skoraj nismo opazili. Igralci so se vživili v vloge in pogodili posamezne značaje zelo dobro. Tu strast, zavist, lokavost; tam milosrčnost, žalost, obup. Domače dolenjsko narečje je bilo igri, v kateri nastopajo le kmetje, samo v korist. Splošna sodba je, da v Novem mestu že zlepa niso tako dobro igrali. Vidi se, da imajo igralci in igralke dar za to umetnost. Ko se bodo po nekoliko nastopih z vztrajnostjo še v mimiki nekoliko bolj izvežbali, bodo kos tudi težjim igram, dasi je že ta dovolj težka. Mladim tovarišem in tovarišicam častitamo na uspehu in jim kličemo: Le pogumno naprej! Tudi na tem polju vas čaka lepo kulturno delo za narod po širni slovenski zemlji, koder vas bo vodila usoda. —an— — Za bojev na Koroškem je tukajšnja šola Jako trpela. Uničene so knjige in učila. Jako pogrešamo abecednikov, zlasti pa stenskih tabel za slovensko abecedo. Mnogo je v Sloveniji šol, ki imajo pod strehami stare stenske table. Ako jih odstopijo šolam na Koroškem, store dobro narodno delo. Ker se šolsko leto bliža koncu, je nujna pomoč posebno dobrodošla. Za izkazane usluge že vnaprej najlepša hvala! — šolsko vodstvo v Podljubelju pri Borovljah. — Bolne učitelje, ki oblskujejo topHce, opozarjamo, da imajo z odlokom ministrstva št. 9885 iz leta 1919 dovoljeno brezplačno povratno vožnjo po vseh progah železnic kraljestva SHS, in sicer za dobo kopališke sezije, ako se izkažejo z vozovnico o napotu in z zdravniškim potrdilom, da so se zdravili najmanj 10 dni v toplicah. To velja tudi za družinske člane. ,,U. L." 135. — Poziv tovarišem abiturijentom mariborskega učiteljišča iz leta 1884. Ko smo praznovali 1. 1909. petindvajsetletnico, zavezali smo se, sestati se vsako leto v kakem kraju, kjer službuje eden ali drugi izmed nas. Dnevi, ki smo jih nato preživeli 1. 1910 v Smarji pri Jelšaii, 1911 y Gotovljah, 1912 na Dolu pri Mrastniku in 1913 v St. Juriju ob j. ž. so ostali udeležencem gotovo v najprijetnejšem spomi-iu. .zbruh svetovne vojne je preprečil naše nadaline sestanke. Letos pa praznujemo 351etnico svojega kulturnega delovanja. Umestno bi bilo, da se zberemo vnovič ter oživimo svo}e mladostne spomine. Tovariši, pridite, v nedeljo, dne 31. avgusta v Maribor, kjer se sestanerao zvečer v Narodnem domu! Ce se zlagate s predlogom, prosim takojšnjega obvestllžu _ .... ...,...._. Na veselo snidenje! Anton G n u s, Dol pri Hrastniku. — Zakon o ljubljanske vseučilišču potrjen. lz Beograda poročajo, da je regent Aleksander potrdil zakou o vseučilišču kraljestva SHS v Ljubljami. Univerza bo imeLa pet fakultet; medicinska fakultcta bo obsegala izprva saino dva pripravljalna letnika. Poleg nje bo torej še pravniška, iilozofska, bogoslovna in tehnična faknlteta. Obenem je potrdil regent zakon o izpremembah in dopolnitvi že obstoječega zakona za belgrajsko vseučilišče. — Na zborovanje delegacije »Zaveze« je prijavljenih dosedaj več članov srbskega udruženja učiteljskih društev v Beogradu. Opozarjamo delegate, naj se delegacijskega zborovanja polnoštevilno udeleže. Seje so javne. Gostje dobrodošli! — Rudarska šola v Celju. Dijaški dom v Celju se pripravi za rudarsko šolo. — Desetletnica 1907/08. Še enkrat opozarjam tovariSice in tovariše, da se gotovo udeleže desetletnice dne 6. in 7. septembra 1919, po zadnjič objavljenem vzporedu. Priprave so izvršene, pri zabavnem večeru sodelujejo gdč. Spetzlerjeva (klavir), g. Fric Trost (petje), g. Miha Rožanc (vijolina) in še drugi. Glede izleta na Bled in v Boliinj omenjam, da sern vložil v imenu vseh prošnjo na ministrstvo saobračaja za 50 % znižanje, ki nam bo gotovo dovoljeno. Na veselo svidenje! Albin Lajovic. — Borovlje. V kratkem bo otvorjen oirc'ki vrtec, posebJio za delavsv. otrokc, Ki bodo od 9. do 16. ure zaoosbni in budo dobivali brezplaoio kosilo in južino. — Umrl je 19. tm. v Mariboru g. Ivan Kocuvan, nadučitelj v pokoju, v starosti, 83 let, v tamc|nji javni bolnici. Služuovnl je nazadnje v Žclcu, 30 let. Blag mu spomi:i! — Premeščeni sta: Amalija LešnlRova, začasna voditeljica dekl. šole v CeIju, na njeno utemeljeno prošnio nazaj na prejšnjo stalno službo v Poljčanah; Ivana Vidmarjeva, začasna učiteljica na dekliški šoli III. v Mariboru, nazaj na njeno prejšnjo stalno službo v Vuzenici. ,,U. L." 134. — Premeščen je lz Celja strokovni učitelj Herman Mauthner, strok. učit. na dekl. mešč. šoli. ,,U. L." 135. — Učiteliska dvojica v Studencih, Janko 2el in Marijana Želova, sta premeščena na svoje prejšnje stalno mesto pri Sv. Ani na Krivem bregu. ,,U. L." 135. — Premeščena je iz službenih ozirov učit. žensk. roč. del Marta Božičeva iz Podgorja z ozirom na potrebe narodnega šolstva za začasno učiteljico ročnih del na dekliško meščansko šolo v Ptuju. — Abiturienti leta 1909. Moško učiteljišče Maribor — desetletnica. Tovariši! Ker smo sedaj za počitniško dobo največ mobilizirani, moremo se najugodneje sestati ob priliki svoje desetletnice dne 4. oktobra v Mariboru ali pa Rogaški Slatini. Za kraj in čas se izjavite po dopisnici na naslov: Mirko Zdolšek, šolski voditelj, Letuš v Sav. dolini. O končnem ukrepu in programu vas obvesti ,,Tovariš". — 20_etnica marlborskib učlteljevabiturljentov iz leta 1899. Podpisani predlaga Rogaško Slatino kot primeren kraj za sestanek po 20 letih. Frosim vse tovariše, da se v predlogu izrazijo in predlagajo čas setanku. — I. Lukman, začasno Šlov. trg. šola Ljubljana. — Državrd pisarniškl uradidki na Slovenskem. V sredo 13. t. m. bil je zadnji sestanek pripravljalnega odbora. Na istem se je razpravljalo o kandidatih za novi odbor, ter se določilo, da se vrši ustanovni občni zbor dne 7. septembra ob 16. uri v prostorih odpravništva deželne. vlade na Bleivveisovi cesti v Ljubljam. S tem stopa v javnost organizacija, ki sc je sicer šele pozno, vendar pa iz zgolj potrebe stanovskega zboljšaTija osnovaba ln ki bo vzela v svoje okrilje in zaščitovsc tiste raztresene ude, ki so imeli posebno pod avstrijsko vlado najbridkeiše in najtežje čase. V organizaciji je moč čiin krepkejša, tem izdatnejša je! To načelo naj bi prešinilo vse tovariše, da pristopijo do zadnjega v organizacijo. Velika večina je itak že včlanjena, vendar so se nekateri, kojim se stvar ne zdi dovolj resna in ki ne po_agaqo na organizacijo važnosti, ki jo v resnici zasluži. Preprlčani pa smo, da to store takoj, ko se boao uverili, da izven društva nicesar ne dosežejo. — Dr. Jenkovo srbsko narodno himno »Bože pravde" za moškl zbor. Besedilu v latinici je dostavljeno tudi besedilo v ciriiici. Cena za 1 kos 1 K, po pošti 1 K 10 v; naroča se pri »Glasbeni Matici" v Ljubljani. Vsem moškim pevskim zborom priporočamo, da si nabavijo to narodno bimno. — Asistent goriške knjižuice dr. Janko Bratina je dodeljen v službovanje licejske kniižnice v Ljubljami. — Dr. Fran Rostacber, začasni gim. učitelj v Gorici, je imeniovan za pravega giranazijskega učitelja. — Odslovljene so z dnem 31. iuL 1919. Adela Bienenstein, Margareta Wendnei; in lusnelda WeidhoLz — vse tri nadomestne učiteljice v Mariboru. — Začasno sta dodeljena učitelj Lud. Muzek in učit. Ant. Muzek, oba v Središču, štirirazrednici pri Sv. Bolfenku na Kogit — Na dvorazrednico v Radišu, šolski okr. boroveljski, je imenovan za naduč. Leon Cepuder, dosedaj nadučitelj v Vrhpolju. — Višjl šolski svet ie odobtii z odlokom z dne 30. julija 1919, štev. 10.818, zvezke. ki jih izdeluje Učiteljska tiskarna v Ljubljani, tako glede kvalitete, kakor tudi glede liniatur. — Tvornici zvezkov Učiteljske tlskarue v Ljubljani pribajajo osobito s Stajerske in Koroške razna naročila za zvezke s posebnimi zahtevami glede papirja, liniature in oblike zvezkov, kakor tudi glede kakovosti in barve ovojev, števila listov itd., itd. — Vsem tem cenienlm naročnikom naznajamo, da v sedanjem času in v sedanjih razmerah na pafrirnem trgu nikakor ne moremo ustreči vsem mnogobrojnim in toliko različnim željam in zahtevamo posameznikov. Le z velikimi težkočami in s silnim naporom se nam je posrečilo dobiti toliko papirja, da moremo nuditi slovenskemu šolstvu to, kar mu nudimo. Naše zaloge se hitro mani.ajo, in danes še ne vemo, koliko časa nam bo mogoče izvrševati vsa naročila, ki prihajajo od dne do dne y mnogobrojnejšem številu. Zaradi pomanjkanja sirovin in drugih potrebščin ne morejo papirnice izvrševati tiste količine papirja, ki bi ga izvrševale v normalnih razmerah, še manj pa tisto kakovost, ki bi jo bilo želeti za dobre zvezke. Cenjene tovarišice in cenje__i tovariši naj se za sedaj zadovole s tem, kar imamo. Učiteljska tiskarna ]e založila najpotrebnejše liniature, ki je mogoče z njimi izhajati vsaj za silo. Praktičen učitelj si bo vedel pomagati, saj je moral poučevati pisanje in spisje tudi tedaj, ko zvezkov sploh ni bilo. Uvedite tedaj po vseh šolah Slovenije n a š e zvezke, k\ jih ie odobril višji šolski svet. Zagotavljamo pa vas, da meri naše stremIjenje povi.em in vselej na to, da izbol]iamo svoje izdelke v vsakem oziru! -- Kaj pa abiturijenti Ijubljanskega učiteliišča iz 1. 1893? Ob lOletnici Je bil domenjen sestanek za 251etnico. Ta ]c iansko leto minila in kaj zdaj čakati? To- rej - oj Ljubljanci, oj zaspanci, Z. — Poziv! Z veseljem opažamo, da sc mnogi želijo udeležiti narodnega dela na Koroškem. Ker je dela za vse dovolj, narodnih delavcev pa primanjkuje, prosimo, da se sami oglasijo vsi tisti, ki hočejo sodelovati posebno kot govorniki na shodih in da nam ob enem poročajo, ali obravnavajo gospodarska ali politična vprašanja. — Narodni svet za Koroško, Doberlavas,