Štev. 35
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
2. septembra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Govor narodnoga poslanca g. Klekl Jožefa
na občnom zbori „Kmečke Zveze“ v Beltincih 5. avgusta.
c). Tretje pitanje, štero moremo rešiti se glasi; ka nam je zdaj za včiniti? Mi kak sam vam pravo smo se pogajali i pogodili za sporazum z radikalnov strankov. Po podpisanom protokoli smo postali zavezniki radikalne stranke sledkar vlade. A ár je ta radikalna vlada ne samo tajila po svojih časopisah obstoj sporazuma i protokola, ar ga ne samo nej držala, nego ešče proti njemi delali i nas, z kim je sklenola pogodbo pred sodnijo postavila, ar samo nam. svojim zaveznikom je odvzela immuniteto za menjše falinge, drügim poslancam pa za vekše nej -— smo mi po tom verolomstvi prišli do osvedočenja, ka z tov vladov ne mogoče priti do sporazuma i od nje čakati autonomijo, je naj praznejša žela i miseo na sveti. Zato smo se odločili mi poslanci, po toj na celjski občni zbor pred ednim dobrim mesecom na šterom je sklenjeno ka opitamo naše zavüpnike ka nam je za včiniti: bi ostali duže v Belgradi i se borili za Vas kak bi se mogli i preprečili krivice, kelko bi pa mogli, ali bi pa prišli domo? (Kriči: Ostante v Belgradi! Če domo pridete, ešče hüje bo za nas.) Jaz vidim, da vi to želete, naj ostanemo i se borimo. A mogoče da drügi nači mislijo, Vas, vodilne može smo sem pozvali, da Vam naložimo v dužnost: pitajte naše volilce po občinaj, ka želejo. Pitajte je, pa mar meli ešče ednok en občni zbor i te nam dajte glas, stalen glas ka nam je za včiniti. Premislite pa, ka mi nesmo poslanci za sebe nego za vas ka če mi nejdemo v Belgrad, te več niedne pritožbe gorvzeti ne moremo i pomagati nikomi več. Je smo osojeni potrpeti vse krivice, prestati, ka de nas ribao bič vseh krivic, dokeč ne nastane edna drüga vlada, štera de mela srce do naših pravic. I ka
to bo, se vüpamo tem močnej, ar se vüpamo trdno vu milosti krone, ka bo ta stavila predlog za spremembo ustave. To je moje poročilo od zdajšnjega političnoga položaja. Ka je to poročilo ne veselo z edne strani, je istina. A zdrüge strani pa nas li napunjava z vüpanjom, ar vidimo ž njega, ka je naša stranka spunila svojo dužnost. Ni edna stranka ne mela teliko sej po svojih klubaj, kak naša. Ni edna ne teliko delala, kak naša. To so javno priznali nasprotniki naše stranke. Ta okolščina gda je z edne strani razveseljiva, ar delo, spunjavanje dužnosti pripela prle ali sledkar gotovo k cili — z drüge strani pa odkriva nekaj jako-jako slaboga, gnüsnoga. Ka je to? Čeravno smo se borili zaistino do zadnje kaplice krvi i delali ka smo že celo onemogli, ar večina našega kluba je obetežala itak den za dnevom nas napadajo po časopisih i v drügih prilikah naši politični nasprotniki. To dejstvo je jako žalostno. Jako žalostno je, gda se trüd, delo za pravice vaše ošpotava i pobija. — Ali gda to grdo delo omenjam, pitam, zakaj se to godi? Zakaj? Ste vi že gda sveta vidili, ka bi se vüš, gosanca, erja spravila na koprive? Ta nesnaga plemenito drevo, setvo, rožo napada. Tek je i pri našoj stranki. Zato jo napadajo, ar je dobra. (Veselost. Odobravanje). Dobra je i ar je dobra, jo moramo čuvati kak gospodar svoje drevo vrtnar svojo rožo, poljedelavec svojo setvo. Kak tej se tem več pri svojih plemenitih rečeh zdržavajo i je čuvajo, kem več neprijatelov njim preti, ravno tak delajmo mi z svojov strankov, kmečkov zvezov: kem bole jo napadajo, tem bole se je držimo. (Odobravanje z ploskanjem).
(Konec).
Gospočina na ceste ali kuluk.
Jako radi čüjemo vsakši den kaj novoga i resan se tüdi dogaja na sveti dosta vsefele novic. Ednok kde koga kakši pijani dečkerje zbijejo tak ka nemre gučati, ali ga cilo bujejo, drügod kakši nepošteni ponočnjaki s kolami napravijo kakšo pestovino 1 belijo občinskim poglavarom glave, ki bi radi svojo občino pošteno vodili ! zato ráj aldüjejo svoj nočni počitek, samo da sé kaj takšega ne bi več godilo. No pa či kakša dugojezična ženska dobi včasih t lesenim óljom po poplatah, tüdi to so novice, štere zaposlüjejo noč i den mirne prebivalce tihe vesnice, pa se razširilo ešče po celoj fari i deleč okolik.
V najnovejšem časi pa se čüje že po vseh časopisih, našem i drügom listi opet edna novica, štera stran staro I mlado, bogatca i sirmaka, gospoda i pavra. I to je kuluk. 1 ta zverína, te pozoj zaposlüje ne samo edno ves, edno faro, nego hodi po celoj državi. Od toga guči zdaj vse. To je najnovejši glas, najnovejša novica v našoj državi i tak tudi v našoj tihoj Slov. Krajini. Dugo smo ne mogli vörvali, či je to resan istina, ali Uradni list z dne 4. avgusta nam je natenko povedao i razložo, ka je kuluk i zato smo zdaj gotovi, da nas dosegne te blagoslov radikalne vlade i njüvih tihih pomagačov.
NO, kuluk je ne nikša živa zverína, niti pozoj ne. Kuluk Je Čisto navadna gospočina s tem razločkom, da smó Inda hodili na gospočino na njive ali v log, zdaj pa bőmo hodili na cesto. Spominja nas kuluk na tisto dogódbo v sv. Pismi, kak so Izraelci jarke kopali i cigeo nosili v Egiptomi. Naj bo kak šte, Uradni list pravi etak:
Ceste se začnejo popravlati z lüdskim delom, gda bo to zahtevalo politično oblastvo. Vsaki davčni zavezanec more delati tak i telko, kak je to določeno. Občinska oblastva morejo vseko leto do 1. februara gerpovedati peršone, i kola štere morejo iti na gospočino na cesto, i določiti, kelko naj plača tisti, šteri nede šo na gospočino. Što plača od 100 do 300 dinarov neposredne dače, more Vlati 2 delavca, moška, od 18 do 50 let stariva; što plača od 300 do 500 dinarov dače, dá 3 delavce; što plačüje od 500 dő 1000 dinarov, da 4 delavce; što plačüje od 1000 do 10000 dinarov dá 10 delavcov; što od 10000 do 50000 dinarov, dá 20 delavcov; što pa plača od 50000 do 100 000 dinarov, dá 30 delavcov; što pa plača ešče več dače, more dati 40 ali 50 delavcov.
Či župani ne sestavijo seznama delavcov i kol do določenoga čase se bodo naznanili ministerstvi zgradbe. Što nede šo sam na gospočino more 10 dni prle plačati pri Županski telko penez, kelko to določi županstvo v Seznámi. Na šteroj cesti se bo delala gospočina i kak dugo, določi gradbcno oblastvo. — Najprle se morejo popraviti cele ceste, potem se Čistijo od blata iamlake, se kopajo jarki kre ceste se pu-cajo zamüjeni mosti, kope, seja i prenaša se kamen i pesik itd. Gorpazijo na delavca politična i gradbena oblastva. Šker, štera se potrebüje. i je lüstvo nema, kak na priliko koica za kamen voziti, iz vode hamre za kkmen toči, sita za sejanje pesika i kamla da držáva. Drügo šker, kak motiko, krarnpe, lopate itd. mere vsak s sebov Prinesti.
To je te zverína, te pozoj, kuluk, šteroga so zglasali radikali i nemá.
Pripomniti mamo šče telko, da se kuíuka sramüjejo le vsí, tüdi tisti, šteri so zenjega glasali t zato so pisali naši sobočki listi nesramno laž, da so tüdi naši poslanci glasali za kuluk. Istina pa je, da so edino naši poslanci od Kmečke zveze bili najbole proti, kuluki i sö tüdi njim mamo zahvaliti, da nam ne trbej hoditi v Srbijo na gospočino, kak so tó šteli radikali. I našim poslancom mamo zahvaliti, da je minister dao izjavo ka v Sloveniji, ár so ceste dobre, nede izvajao trga zakona. (—Obljüba je dana, ali kak de se držala, bo nam bodočnost pokazala. Vr.)
Horvacki kmet kak sodi od Radiča?
Ka je razlika med našov Lüdskov strankov i Radičevcov strankov. Lüdska stranka ali Kmečka zveza je krščansko, to je ona podpira vse tiste, šteri trpijo i stradajo, _ po krščanskom navuki. Radičova stranka se nindri ne postavla na krščanski fundament, nego piše i dela proti Cerkvi Radičevci samo gučijo dosta od vere, Živijo pa kak popoln! brezverec vse njüvo delo ma cio vničiti vero. — Lüdska stranka ma sváj jasen i socljalno-gospodarski program zgojeni na krščanskoj lübezni do vseh tistih, ki na tom sveti trpijo. 1 te program se dá izpelati, ar so ga krščanske stranke v drügih državah izpelale v zadovolnost i srečo celoga naroda; zatogabomö gotovo tüdi pri nas izpelali. Radič pa je v tom pogledi izda nikaj ne dosegno. Samo guči i predga dosta, da je on plavi prijateo kmečkoga lüstva, gda pa trbej njegove pravice braniti, te se skrivle i čelo zapfišča državo, samo da svojo kožo reši. — Lüdska stranka Je ešče nigdar ne širila svojega navuka i programa z lažjov. Voditelje naše krščanske stranke ne nücajo slabosti i rane naroda za svoj hasek, nego vničavlajó narodove slabosti s krščanskov lüžbeznijov, da ga pripelajo do pravoga napredka, do blagostanje. Voditelje krščanske stranke ne oblübilo t'ga, ka znajo da nemrejo izpelati. Či pa vsega itak nemrejo dosegnoti, ka so oblübili, so tomi ne oni krivd, nego Vlada i krščanskim strankam sovražne drűge stranke, Štere delajo samo za svoj žep i ráj vidijo, da lüstvo spada i trpi, samo da bi tak mogli vničiti krščansko stranko. Radičovci pa že od začetka oblübilo' vse, ka si človek le more misliti, ne napravijo pa nigdar nikaj. Ešče nigdar se je horvatskomi narodi ne tak slabo godilo kak zdaj, gda ga vodi Radič. I to od Ieto do leta slabše. To nekaj pomeni. Ka? Da je_slaba pot voditelov. Zakaj pa lüstvo ráj trpi, kak sprevidi istino? Zato, kase da zapelavati od praznih reči i oblüb i li čaka na bogšo bodočnost, a to zabadav, kak zabadav čakajo Židovje na Mešiaša. Voditelje krščanske stranke so krščansko zgojeni, značaja^ šteri držijo svoje oblübe z ráj merjejo kak pa da bi odstopili od svojega programa: delati za dobro naroda. Istina, da je tüdi včasih v krščanskoj stranki
2
NOVINE
2. septembra 1923.
kaj slaboga, nej je tüdi med 12 apoštoli bio Judaš cela tri leta, ali nazadnje je itak vöprišla njegovo hamičija i nepoštenost i je bio odstranjen od apoštolov. Tak se odstranjüvlejo tüdi od naše krščanske stranke slabi po ednom ali po dveh, treh, štirih letah; dobri, značajni možje pa ostanijo i delajo naprej. Idejo prek vseh težav, ar znajo, da je njüva dužnost delati za narod i ga braniti pred vuki. Radič pa je dozdaj z vsem svojim delom pokazao da je nestalen i neznačajen. Dokeč koga nüca, njemi je dober i ga hvali, gda ga pa ne rabi, njemi guči magarce, somare. Tak je pohvalo horvatsko gospodo, gda so ga pa povrgli, so bili že magarci. Tak hvali kmete, gda ga pa zapüščajo, pa so somarje, Radič je bio zdaj na najvekšoj moči, pa je nikaj ne dosegno, niti republike izda nemajo Horvatje, ka pa dosegne te gda de sam? Močno ga zapüščavlejo že najmre horvatski kmetje? (Od kmeta Mijo Cizerle).
NEDELA.
Po Risalaj XV. Evang. sv. Lukača VII. 11. —16. Jezuš obüdi naimskoga mladenca. Jokala je za svojim jedinim sinom mati dovica. 1 te joč je geno smileno Srce Jezušovo. Posegne v svojo vsegamogočno moč i živoga nazaj da tužnoj materi tistoga, ki je mrtev bio. Jokati ki zna nad smrtjov düš, nad smrtnimi grehi tisti gene Jezušovo Srce na vsmilenje, da o živé mrtve düše. Jočimo za svoje grehe i za drügih, jočimo, ka smilenje dobimo.
Delajmo pokoro.
A če mo samo jokali za grehe.'je ne zadosta, to je ešče nej pokora. Nieden gospodar ne je zadovolen, če se njegovo drevo samo poleva. Ne. To mora sad tüdi roditi. Naša pokora ravnotak. Ta mora sad roditi i po rečaj sv. Pisma »vreden sad." Ka pomeni to »vreden sad?- Če ti maš edno veliko jablan pe ti tá leto za letom samo dve—tri jaboki — ! ešče tej kilavih — obrodi, povej, je to vreden sad té jablani? Jeli ka nej. Ravnotak le nej vreden sad tvoje pokore včasi obdržani post, na leto iz navade ednok—dvakrat opravljeno sv. prečiščavanje, pomenkljivo pohajanje bože slüžbe ali tvoja mlečna molitev. Ne je to vredna pokora ár ta tvoja 'dobra dela so potrebna páli nove pokore. Ti si veliko drevo. Dosta si grešio. O keliko misli, reči, poželenj i djanj si meo grešniki? Niti računa njim neveš, tak veliki je té. Vidiš da si dosta, predosta grešio, tvoja,pokora samo itak bo vredna, če boš dèsta, predosta dobrih del opravlao j^a včinjena slaba. Me pitaš, kakša dobra del!?? Ka; štera se ti ponüjajo. Na prvom mesti pa to delaj: »Ljübi dragoga Jezuša v oltarskom Svetvil Ljübi ga i z ljübezni do Njega prenesi i pretrpi vse :* beteg, nesrečo, kügo, nevoló, špote, ogrizavanje, predvsem pa sküšávanje i te premagaj. A naj pomágaš sküšnjave i mirno prenešeš križe naložene za grehe, potrebüješ milošče. Te ti pa da samo dvoja reč: molitev i svestva. Moli zato radi prihajaj rad k sv. spovedi i prečiščavanji pa sad tvoje pokore bo vsikdar bole vreden.
Uradna naznanila.
Upravitelje i čuvarje za loge. Kak na bivšem Štajarskom, tak tüdi pri nas Prekmurji valajo določila, da se márc za vsakši log, šteri je vekši od 800 hektarov, namestiti spitani upraviteo, to je takše šteri so dobro napravili državni Šumarski eksamen, izpit. Za vsakših 800 hektarov se more namestiti tüdi eden čuvaj. Namestiti trbej vse to osebe v 6 mesecih i jih prijaviti pristojnomi političnomi oblastvi. - (U. L. št. 74).
Prisilna delavnica. V Begunjah (Slovenija) se je ustanovili prisilna delavnice pri žensko} kaznilnici. V to prisilno delavnico se davlejo ženske, štere je pristojne sodišče Obsodilo zavolo kršitve javnoga reda i mira, da se morajo se poslati. (U. L. št. 65). "*
Zavarovanje delavcov. Tisti delavci, šteri se na deli, se smejo brez zdravniškoga pregleda prostovolno za varovati tüdi potem, Či so odišli domo z- dela, samo či plačajo v 4 tjednih po prstanki zavarovane obveznosti prvi prispevek. Pravico do pomoči dobijo včasi, kak so plačali prvi prispevek. (U. L. št. 65).
Kak se določa vrednost avstrijskih, i vogrskih obveznic pri zapüščinskih razpravah. Avstrijske i vogrske predvojne obveznice (kötvény) majo vrednost 1:4 to je edno četrtino njüve pejšnje vrednosti. Či se obveznice glasijo na tüje penezi, valajo telko, kakšo valali tisti peneze za časa smrti zapüstnika. Či se pa glasijo na več tüjih penez, se vzemejo tisti penezi, šteri so meli za časa smrti za püstnikove najvekšo vrednost. Či se končno glasijo na zlate korone, se zračunajo'v zlate dolare i od dolarov na dinare po vrednosti na dén smrti zapüstnika. (U. L. št. 68).
Odločba, da je vzeti iz prometa bankovce po 10 Din. iz leta 1918. Finančni minister je izdao odredbo, da se morejo 10 dinarski bankovci iz leta 1919. včasi začnoti jemati iz prometa. V prvih 6 mesecih se bodo zamenjavali pri Narodni banki SHS i njenih podrüžnicah; po 6 mesecih skoz 4 mesece pa samo pri Narodni banki v Beogradi. Od 10 junija, 1924. naprej več ne bodo valali. (U. L. št. 77).
Razglas o zvišanih tarifah na državnih železnicah. Po odloki ministra za promet se podražijo državne železnice s 15. septembrom letos e tak: Brzovlaki v I. razredi se plača za vsaki kilometer 1 Din. 20 par., v II. razredi 90 par., v III. razredi 60 par. Navadni vlaki v I. razredi za. vsak kilometer 90, par., v II. razredi 60 par., v III. razredi 30 par. Za prtlago 10 kio žmetno se plača za vsak kilometer na brzovlakih 7 Din. 50 par., na navadnih vlakih 4 Din. 50 par.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Državna realna gimnazija v M. Soboti. Razredni (ponavljam) izpiti se bodo opravili dne 6. in 7. septembra 1923. ob 8 uri. Sprejemni izpit za prvi in drtme razrede se bodo obdržali 10 septembra 1923. ob 8. uri. Vpisovanje bivših učencev (enk)sevrši 11. septembra 1923. v ravnateljstvu zavoda od 8 do 12 ure. Služba božia se opravi 12. septembra 1923. dne 13. septembra pa se prične pouk v polnem obsegu. — Ravnateljstvo.
Drž. dvorazr. trgov. šola v Mariboru. Pismeni ponavljalni in ostali izpiti se prično v petek dné 7. septembra točno ob 8. uri. Spored ustmenih izpitov je objavljen na razglasni deski v šolskem poslopju. Vpisovanje učencev In učenk, ki so že obiskovati zavod, bo dne H. septembra od 10. do 11. ure. V sredo dne 12. šepfemcra sé otvori növo Šolsko leto Š službo božjo. V četrtek dne 13. septembra se prične ob S uri redni pouk. Novih priglasov za vstop v prvi letnik ni več možno upoštevati. Pripravljalni razred-je ukinjen. — Ravnateljstvo drž. dvorazr. trgov, šole, v Mariboru Dolenec.
Državna meščanska šola v D. Lendavi. Vpisovanje se vrši dne 2. septembra 1923. od 8—12 ure. Ponavljala! izpiti se pričnejo 5. septembra ob S uri Prvi dan (5. IX.) hojo pismene naloge, torej pridejo v šolo samo oni učenci (ke), ki imajo ponavljala) izpit .iz geometrijskega risanja in raČunstva. S seboj morajo Prinesti papir, in potrebno orodje. Ustni izpit bo 6. IX. ob 8 uri. — Ravnateljstvo.
Zahvala. Dijaški den je za nami. Konec je trüdov, štero smo meli. Smemo reči, da je dijaški den, čeravno nej bio tak dovršeni, kak bi lehko bio, pokazao, da smo zmožni podati javnosti nekaj novoga. Pa ka smo dali, neje bilo vse naše. Brez pomoči drügih bi pokazali menje. Zato je pravilno, da še tem potom zahvalimo vsem, ki so nam na kakšišteč način pomagali. Predvsem si štemo v dužnost, da se zahvalimo našemi staromi dobrotniki gospodi nadučitelji Šprageru, ki je bio poleg pri vsakšem deli, ino je tüdi nastopo s svojim pevskim zborom. Vednaka zahvala ide Njegovoj gospej, ki nas je sprejela v hišo, kak svojo lastno deco. Tüdi hčerk ne smemo pozabiti, ki sta s svojov požrtvovalnostjov dosta pripomogli k našemi uspehi. Cela drüžina je delala, se je trüdila za nas in vse to je včinila iz idealnosti, brez dobička željnih namenov. Veliko zahvalo smo dužni tüdi gospodi V. Kralji in njegovomi tamburaškomi zbori. Mnogo gospodov, posebno beltinski trgovci in mursko-sobočki odvetniki i trgovci, so nam priskočili na pomoč z penezami in drügimi lepimi rečmi. Radi bi jih imenüvali z imeni, a nam primanjküje prostora. Zato vsem vküp izrekamo najlepšo zahvalo. Že prle bi mogli omeniti gg. Mikuša in Voglera, ki sta nam povsod šla na roko. Tüdi vsem ostalim sotrüdnikom izrekamo najlepšo zahvalo. Hvaležni smo tüdi vsem. ki so nas počastili s svojov prisotnostjov. Ponosni smo, da je bio obisk tak velki.
Dijaški pripravljalni odbor.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
II. Boj.
„Maj,- pita Pankracij, „ali na vse grobe ti delaš napiše ?“
    „O ne,* odgovori smejoč se umetnik, »samo tistim, šteri nemrejo bogšega plačati. Ta dobrotna ženica eti je mela, pri novi cesti’ malo prodajalnice, i lejko si mislite, da je ne obogaten pri tom, posebno ar je bila jakó poštena l Pa itak me je navdajala nekša sladka miseo, gda sem Sekao te napis*.
„Štera?”
„Mislo sem si, da bodo mogoče šče za jezero i jezero let Kristjanje s spoštüvanjom čteli na steni to mójo čečkarijo i zvedili od dobre Poletje, od gizdavi!) napiso v casarov, ki so preganjali Cerkev, pa node nikaj, — pozableni i zgübani bodo!”
„Toga si itak nemrem misliti,dabi gizdavi spomenik casarov popolnoma prejšli, takši mali napisi pa ostali. Ka ti je prineslo to na miseo ?“
„Samo zato mislim tak. ar bi jaz potomcom rajohrano špomin poštenih sirmakov, kak brezbožnih bogatašov."
„Oj oča Dijogen,” pravi zdaj Pankracij, skoro bi pozabo povedati, zakaj sem prišeo. Zajtra prite v hižo moje matere k važnom! pogovori; tüdi milostni i čsstitilivi papa bodo tam, pa dühovnik! vseh cerkev, dijakom i no-
tariušje. Zato morete tüdi ví priti kak načelnik grobokopov, da se zavolo prihodnjih vihernih* časov pogučite nekaj zavolo cintorov.*
„Gotovo pridem,* odgovori starček.
„Zdaj mam pa šče jaz prošnjo do Vas.”. „Prošnjo? Kakšo?"
„Večkrat sem že bil v naših svetih pokopališči, ali natanko sem- si jih ešče me ogleda!; zato bi rad, da bi mí jih Vi ednok razkazao ar vam jé znan vsakši kotiček v njih."
„To vam iz srca rad napravita. Včasi zajtra pö tanačüvanji idete, v Kalistovo pokopališče; Počakajte me pou vüre predpoldnevom, pred portö capeno pa ideva1 vküp.”
„Že pridem, pa ne sam ; dva mladeniče, šteriva sta nedavno prijela sv. krst, sta me prosila, da jiva seznanim s svetimi kraji, šteri so njima ešče popolnoma neznani."
Vsakši Vaš prijateo je tüdi meni l|ibi. Šteriva sta to?"
„Eden je Tiburcij, sin bivšega prefekta Kromacija, drügi pa nekši mladenk! Torkvat po imeni.”	*
„Torkvat?* opita Sever. »Ali ga dobro poznate?"
,,Prav resan ga šče ne poznam tak jako kak Tiburcija, ki je jako vrli mladenec; ar se pa jako ščé spoznati v vsemi našimi zadevaml, sem mislo, naj bo. Ka tebi dela skrb?”
„Gda sem gnes zajtra Šo na pokopališče, sem stopo za nekaj Časa v Antoninove toplice.* „Kaj?" se nasmeje Pankracij, ,,ali tüdi ti hodiš po toplicah ?" »Vi ešče mogoče niti ne znate,
da sta kapsarij*) Kukumio v Antoninih toplicah in njegova žena kristjana?“
„Ali je istina?“
„Tak je; i ar si je ravno naročo grob v Kalistovom cintori, zato sem šo k njemi, da se pomeniva. Gda zato stopim v poslopje, zagledam v nekšem koti Torkvata jako prijatelsko se pogovarjati s prefektovim sinom. Vej znate s tistim Korvinom, šteri se je splazo v Agneškino hižo, gda je ravnoj nekši neznani dobrotnik (Bog njemi povrni) delio bogate darove sirmakom. Kristjan v drüžbi s tem človekom i v toj vüri, si mislim, da je to, ne dobro znamenje“.
Pankracij zardi i pravi: „To je istina, ali pomisli, da je ešče novinec v veri i da njegovi prejšnji poznanci ne znajo, da je kristijan“.
Po tom. pogovori se Pankracij poslovi i ide; sina ga pa šče nekelko sprejmeta, po samoti vulicah.
Skoro bi pozabili na nekšo osebo, s Šterov smö se spoznali že v začetki pripovisti na pobožna Lucino. Živela pa je tüdi tak mirno I tiho v svetosti i jakosti, da je svet malo znao za njo i smo zato meli malo prilike, da jo pokažemo v pripovisti. Njeno hižo je zadela velka čest: bila je v njoj že prle edna župnijska cerkev i zdaj so tam stanovali tüdi papa. Ar je bila nevarnost i se je bilo tüdi bojati, da bodo sovražniki tüdi naprej iskali i segali za glavarami sv. kralestva, zato so zapüstili sv. Oča svoj navadni stolec i se podali se v bogše zavitje.
* „Kapsarij“ je bio človek, šteri je meo na skrbi obleko tistih, šteri so se kopali; kapsa se je najme imenüvala kamra, v štero so shranjüvali obleko,
2. septembra 1923.
NOVINE
3
V gornjem Prekmurji, gde je letos sadoveno drevje preci dobro obrodilo, cilo jabok je dosta tüdi na prodajo, hodijo nekši brezvestni küpci, ki ščejo te pridelek od ljüdstva strgati po fal ceni. Naravnost smeha vredne cene obe-čejo za dobra jaboka. Ništerne kmete so že dobro znorili, kda so njim spoküpili jaboka po 5 koron za kilo. V Maribori se tiiijo jaboka po 26 —30 K. za kg. Zato ljüdstvo Čedno bodi, zakaj bi tej küpci, Šteri ne gledajo za pošteni dobiček, nego se naednok ščejo obogati! pri takši lepi küpčijaj, hl tvoje pridelke strgali od tebe po fal ceni te, da ti moreš krvavo drago vse plačati, da za škatlice spic moreš 4 korone datj. Obdrž.te sad, ki ga mate k odaji, prido poštenejši küpci, šteri vam več dajo za njega ali ga pa deloma posüšite, deloma pa napravile mošt ž njega.
Pri Sv. Jüriji se je 23. aug. vtopilo 4 leta staro dete v domačoj jami. Starišje so zaposleni bili od ddma, dete se je pa Špilak) pole javne i notri spadnolo. Najšli so je večer mrtvo. Oblast bi se naj Poskrbela, da se takše domače jame, štere v nekšem oziri na domestü-jejo stüdence i so jako v navadi v górnjem Prekmurji, vsepovsod okoli zagradijo, ka deca ne bo mogla k njim.
Nuskova. 2. septembra v nedelo se bo tű vršilo blagoslavlanje kapelice, štero je. Bogi na čast dao postaviti z svojimi lastnimi stroški g. Štefan Mekiš. Domači pevski zbor pod vodstvom g. vučitela Černija, se pridno pripravlja na to slavnost z lepimi pesmami. Kak se sliši, tüdi bo ob tej priliki lepa igra predavapa.
Premeščenje. Od Sv. Jürja so na lastno prošnjo premeščeni g. vučitelj Toma Žargaj v Selo pri Kamniki. Ljüdstvo žalüje za dobrim vučitelom.
Bogojina. Bogojanski Orel priredi v nedelo t. j. 2. septembra letos ob 3. vüri, po večernici v Bogojini javno prireditev s sledečim dnevnim redom: 1. deklamacija: Naša ljubezen; 2. proste vaje članov; pevski zbor (pod vod. g. Špragera, vučitela v Beltincih); 4. nastop deklic (dijakinj); 5. šaljiva igra; 6. pevski zbor; 7. vaja članov na pesem: Naprej zastava slave; 8. nastop deklic; 9. deklamacija; 10. pevski zbor; 11. nastop deklic; 12. orodna telovadba članov. Prireditev se zaklüči s prostov zabavov i ribolovom. (V slabom vremeni prireditev odpadne). Pridite vsi, ki ste našega mišljenja! Bog živi! — Odbor.
Poročo se je v Krškom v Sloveniji g. dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dol. Lendavi z gosp. Berto Šilovinac, učiteljico na meščanski šoli v Dol. Lendavi. Novoporočencoma želemo vnogo lepih i prijetnih dni v novom stani med nami vlepom prekmurskom kraji!
Tešanovci. Od 19. na 20. avgusta tisto noč je Tešanovcih posestnik Jožef Gaber vrgeo iv stüdenec svojo taščo, s Šterov sta se nikak de mogla razmiti i poglihali zavolo herbije. Drügi den rano ja šo sam javit v Soboto nesrečo i -jè pravo, da so stara sami spadnoli, V stüdenec. Ali ne se je posrečila njegova laž, ar so v Soboto že prle prišli iz Tešanovec lüdje, šteri so naznanili žandarmerija kak je bilo, da so čüli kričati po" noči staro, zajtra so jo pa najšli v stüdenci. Zato je žandarom ne ostalo drügoga kak da so Gabera lepo zaprli z njegovov ženov,.štera je nikaj ne štela ovaditi i pravila, ka ona nikaj ne znala od toga i nikaj ne čüla po noči, čiravno je bila v ednoj hiži z možom. Taščo so mrtvo potegnoli iz stüdence, 'krivca bo pa birovija sodila.
Dol. Lendava. Ponesrečo, se je eden financ, šteri je pazo orožje svojega tovariša flanca. Gda je od toga prevzeo puško, je puška počila in ga je zadela pod pazjov. .Pripelali so ga v bolnišnico, gde se vrači. Rana je ne nevarna.
V Dobrovniki so zgrabili ednoga financa, šteri je vkradno eden ženski biciklin. Žandarje so ga pripelali v Lendavo v zapor.
Na Gornjoj Bistrici je 26. avgusta od nedele na pondelek v noči nastao iz dozdáj neznanoga vzroka spor méd tremi črensovskim! žandarmi i med prebivalci, šteri spor se je nazadnje obrno v pravi boj., Lüstvo je zbilo žandare, jih zvezalo i rano zajtra odpelalo v Dol. Lendavo. Žandare so odpelali v bolnišnico, gde je eden šče tisti den vmro, drügiva dva pá se vračita. Eden je tüdi jako nevarno betežen. Tiste, šteri so žandare v Lendavo pripelali", so včasi zaprli. Nato so odišli včasi na Bistrico drügi žandarje i nekaj vojakov, Šteri zdaj iščejo vzrok te nesreče. Dozdaj je ne dosta znanoga, ar vsakši inači pravi. Bo pa že preiskava dognala, kaj je istina i tüdi mi bomo že v Novinah poročali natančneje drügač.
Država.
Kama idejo naši penezi. Pri ministerstvi za trgovino v Beogradi sta v slüžbi dva brata. Eden je kabinetui načelnik, drügi Miloje Stano-jevič pa načelnik knjigo vodstva. Te zadnji je predložo namestniki trgovinskoga ministra vse puno aktov v podpis. Med temi akti je bio tüdi takši, v šterom prosi g. Stanojevič pou milijona dinarov podpore za svojo ženo. Ministrov namestnik je vse lepo podpisao i srečna žena je dobila 500 jezer dinarov i tak hitro ponücala, da so več nikaj ne najšli pri njoj, gda so za to zvedili. Kaštigan je zato nieden ne bio i njeni mož g. Stanojevič duže opravla svojo masno slüžbo. (Po »Slovenci", št. 168).
Kelko se v našoj državi pokadi? Prejšnje leto se je pri nas pokadilo posüšenoga duhana za 4 milijarde koron. Za vojsko pa se porabi pri nas na leto 6 milijard koron. Gde se za takše stvari ponüca 10 milijard koron, tam more iti vse naopak.
Svet.
Na Madjarskom košta par jüncov po 5 milijon koron. Slabi konji se odavlejo po 500 jezer koron eden. Krava košta do 2 milijoni koron.
Na Törskom so bile volitve. Zmagao je Kemal paša, ki je v zadnjoj vojni premagao Grke. Izvoljena je tüdi Kemal pašova žena, edina ženska v törskom parlamenti.
Nad Svetov zemlov i Palestini vladajo brezvörni framasoni i židovje. Sveta zemla, na šteroj se je narodo Kristuš, je bilo odvzeta po svetovnoj vojni Törkom. Dobili so jo Angleži. Ar so pa v Angliji na voditelskom mesti sami brezverski, framasoni, med šterimi majo naj več moči židovje. Tej zdaj pomali vničavlejo vse, ka je krščansko. Tak se je v ednom kini v Jeružalemi prepovedalo prestavlati trplenje Kristušovo, ar je to ne bilo po voli židovom, v drügom kini pa so prestavlali smešne igre od redovnikov, redovnic i dühovnikov.
Domača politika.
Radič je odpotüvao prek Madjarske, Avstrije ! Nemčije na Angleško v London. Pisao je tamodnet že dve pismi na Vodstvo njegove stranke v Zagrebi. Pravi, da Angležje jako radi čüjejo, ka jim on pri-povedüje od Horvatov i da je zato pričaküvati dosta uspeha od njegovoga potüvanja.— V Beogradi pa se Vlada iz njov Čuteči demokratje jako troštajo, da Radič nede meo s svojim potüvanjom nikšega uspeha Zato pravijo, da bodo z vsemi poslanci od Radičove stranke jako ostro nastopa!!. Na voditela muslimanska stranke, dr. Spaho so napravili atentat, ali ne se njim je posrečo. Naša pogajanja z Italijov zavolo Reke (Fijome), Baroša i Deke so se prekinola. ltalijani zahtevlejo, da naj bodo tej trije várašje kak edna mala držáva, štero bi vladali! ltalijani i Jugoslovani sküpno. Naša vláda na to nešče postanoti.
Svetovna politika.
Vlada na Japonskom je odstopila. Na Bolgarskom je eden dijak strelo Rajka Daskalov-a, voditela bolgarske kmečke stranke. — Češki zvünešnji minister dr. Beneš je odpotüvao v Rim i bo tam nekaj časa, gde se bo pogajao z Italijani gledé madjarskoga posojila. — Angleži so začnoli izpraznjevati varaš Carigrad, šteroga so dobili Törki na zadnjoj konferenci v Lozani.
Kama pripela človeka slaba vzgoja i pijančüvanje.
Bilo je ravno sredi zime, ka sem po obedi vzeo v roke knjigo i začno šteti. Nej san šče duj(0 šteo, pa je vstopo v sobo stari berač. Jez sem njemi včasi ponüdo stolec poleg peči, štera je bila dobro zakürjena. Kda se je že malo segreo sem njemi ponüdo kupico vina ali kak sem se Začüdo, gda je namesto, da bi vzeo, pravo, ka nepije vina. Včasi sem ga pitao zakaj ne pije i on mi je pravo, ka Či ščem poslüšati mi pove vse. Jez sem kapa bio včasi pri voli, ali prle sem njemi prineso malo obeda i 1 gda je to pojo je začno s svojov pripovestjov. Pripovedavao je pa tak.
Narodo sem se v Vidonci na Goriíkem, sem tüdi preživo svojo mladost. Moj oča so bili oštarjaš in poleg tega so Obdelavali šče preci zemlje. Tak smo živeli srečno i zadovoljno dugo let. dokeč so živeli mati ali kda nam je nemila smrt pobrala ljübljeno mater se je vse inači obrnolo. Jez sem bio star komaj deset let.
Kda so mi mrli mati sem šče nej znao, ka se pravi zgübiti mater i šče celo tak mladi. Vido sem, kak so oča jokali, da smo nesli mater na cintor i šče večkrat sledkar, ali jez sem se ne brigao dosta za njihove skuze i nanč opitati sem jih nej zakaj se jočejo. Zato pa obžalüjem to prerano smrt materino tembole zdaj, kda že znam kelko žalosti i nesreče mi je napravila. Kaj ti, če bi mati živeli duže bi jcz bio gnezden drügi Človek kak sem zdaj. Ta so se najmre po maternoj smrti več nikaj nej brigali ne za gospodárstvo i tüdi za ošlarijo nej. Tak je šlo vse na nikoj. Dokeč je šče bilo vino v kleti so pili svoje ali kda je sfalilo so hodili po drugih oštarijah i zapravlali. Zapravili bi bili vse, da jih šče ne bi v pravom časi zadela bela smrt s svojov kosov.
Bilo je ravno proti koncu maja, kda so našli kosu, kda so šli zajtra kosit v cestnom jarki mojega očo vsega razmesarjenega i mrtvega. Što ga je bujo mi je šče dozdáj nej znano.
Dale
Dijaški Vestnik.
Sestanek prekm. dijakov. Velike počitnice so pri koncu. Še nekaj dni in se vrnemo tja, od koder smo pred dvema mesecoma prišli, vrnemo se k delu. Pa tega ne smemo storiti na tihem. Ne smemo se razpršiti brez sledü, kakor jesenska megla. Ne odidimo brez tega, da bi si še enkrat podali desnico.
V začetku velikih počitnic smo se sestali. Prišli smo skupaj, da bi se bolj spoznali Na tem sestanku smö o marsičem govorili. Razpravljali smo o stvareh, ki so za dijaka v počitnicah važne. Sestati se moramo tudi sedaj, da pogledamo naše delovanje v počitnicah, da se pogovorimo malo o Šolskem letu in da se pogovorimo malo o Šolskem letu in da se poslovimo. Zlasti za mlajše dijake ki so še le pred kratkim zasedli šolske klopi, je važno, da zvedo o šoli kaj več, da vedo kaj je pravzaprav šola in kake se morajo napram njej vesti. Na sestanku se poučijo tudi o tem, kakor tudi o drugih stvareh. Sestanek se bo vršil v Beltincih in Sicer 2. septembra popoldan (po večernici) v šoli.
Vse tovariše in tovarišice (dijake in dijakinje) vabita Vsak si naj šteje v dolžnost, da se sestanka udeleži. Tudi dežja se ne smete ustrašlti — Seveda če ne bo preveč deževalo.
Na videnje v Beltincih 2-ga septembra.
— K. F. -
MLINAR
iščem službo kot samostojen na mali mlin oziroma vzemem mali mlin :	v najem.      :
Naslov v upravi.
Vekše
posestvo,
30 oralov, od toga 4 orale goric, se da v rendo za več let. Za pogoje se poizve pri g. Frideriki MAURIČ posestniki
v LJUTOMERU.
PRODA SE
zavolo betega ena dobroidoča gostilna z mesarijo in prekajevalnico, veliko lednico, z velkim gostilniškim vrtom v zelo prometnem kraji ob Muri z celim gostilniškim inventarjem in zraven spadajočim 3 pluge obširnim zemljiščem.
Cena 1 i pol milj. dinarov
Naslov v upravništvu.
Naročte si „Novine!“
4
NOVINE
2. septembra 1923.
Zdravje.
Dovolite nam pa zdaj — posebno ženske, — edno pitanje. Štera krv je božna? Ali je božna arterielna, štero iz srca k organom teče, i nosi polno dobrega hraniva; ali je božna venozna, štera iz organov nazaj v srce teče, i nosi polno, za zdravje jako škodljivega smetja? Brezdvomno bi mnoge odgovorile, da je krv z smetjom božna. To je pa povsem nepravilen odgovor, ar oboja krv je dobra, božne krvi v vašem smislu ženske, i to tak božne, da bi jo v sakem hipi brez doktorskoga dovolenja trbelo z pijajcov ali rožicom vöpüščati, človik nema. Odrasli zdrav človek ima približno 5 litrov krvi, deca menje. Ta množina je neobhodno potrebna za hranjenje i pucanje organizma, našega tela. Menša količina trajno ne more hraniti, ne očistiti, pometati tela, nakopiči se zato mnogo smetja, štero je za zdravje jako nevarno. Kak n. pr. dober sluga ostane vedno tisti, če hrani ali čisti svojega gospodarja, tak tüdi krv ostane vedno tista, samo enkrat je napolnjena z štero ravnokar njeno delovanje napravi neškodljivim. To upoštevajte ženske, i menje zavüpajte pijajcam!
Spoznali smo veliki pomen, življensko delovanje, lastnosti, i množino krvi. Spomniti se moremo na pitanje, iz koj pa stoji krv? Krv ima dvoje bistveni delov: tekočega, t. zv. krvni serüm, šteri se nositelj
hranilne tvarine, i trdoga, šteri je glavni nositelj plina (oksigena). Trdi del je sestavljen iz dvoje telesc, tak zvani rdeči i beli krvni telesc (erytrocitov i lenkocitov). To so s prostimi očmi nevidna, mikroskopično mala živa telesca, izmed šterih se posebno rdeča krvna telesca odliküjejo v dovažanju za zdravje nevarnega oglikovega dvokisa (co2), dočim se življenska naloga beli krvni telesc po dosedanjem poznanstvu več ali manj izčrpa v obrambi organizma. To svojo nalogo na jako lepi način vršijo takorekoč pred našimi očmi v obliki gnojenja, štero ne nikaj drügoga, kak zbiranje cele množine beli krvni telesc okrog tüjega predmeta, n. pr: skaline, če se začesnemo itd. Stem svojim zbiranjen zabranijo bela krvna telesca dalnjo pot tüjemi predmeti v naš organizem, i je končno izvržejo. 
Po tom kratkom opisi nam bo več ali menje svetlo, kak važna je ne samo vsaka kapljica krvi za naše zdravje, liki tüdi vsakši njeni najmenjši del. Razumljivo nam bo, napačno je žensko mišljenje, ešče bole pa dejanje s pijajcami i rožičom, razumljivo nam bo obenem tüdi to, da brez doktorskoga dovolenja ne damo ne kapljice krvi iz našega tela, i püstimo na miri za vedno barberski rožič, i mamičine pijajce.
(Konec)
Dari za prekmurske dijake M. Polane.
Horvat Štefan 5, Špilak Gejta 1, Vinčec Peter 2, kukarco, Šömen Marko 3, žito, Režonja Kata 3, Hozjan Ivan 2, Hozjan Marko 4 i kukarco, Šömen Ivan 2 i kukarco, Špilak Franc 3 i žito, Šömen Št. 5, Sernek Franc 4 i žito, Kostrec Kata 2, Gjörköš Štefan 6, Lebar Franc 4 i žito, Lütar Št. 2, Režonja Št. 1, Raščan Jožef 2, Sernek Št. 3, Gerič Franc 2 i kuk., Tratnjek Jožef 1 i kuk., Hozjan Jožef 1, Žalig Janoš 3 i kuk. Kukarco: Hozjan Orša, Žalig Št., Kocet Ivan, Hozjan Št., Sep Jožef, Gerič Jožef, Hozjan Ivan, Magdič Jožef, Kranjec Št, Hozjan Št., Gabor Št. i 7 Din. Špilak Marija, Škalič Ivan, Bedrnjak Jožef, Hozjan Jožef, Vinčec Št., Raščan Marko, Horvat Pal, Šfarc Jožef, Mertük Št., Vuk Marko, Hozjan Jožef, Pücko Matjaš, Režonja Mihal, Gerič Št., Prša Jožef, Hozjan Ivan, Balažek Josip žito: Žalig Kata i Din. Gerič Marko, Čeh Ivan, Törnar Marko, Bedrnjak Ivan, Vori Ivan i 5 Din. Vuk Ivan, Hozjan Marko, Hozjan Ivan, Vuk Janoš, Šömen Martin, Gerič Jožef. Pšenico: Režonja Št. Peneze: Gerič Ana ½ D., Hozjan Franc ½ D. Hozjan Št. 10 Din.         Obračunanje darov je sledeče: V penezaj je prišlo iz far dolnjelendavskoga vikariata 2409 D. 70 par. Iz far sobočkoga vikariata je prišlo 30 Din. Iz Kranjske 2000 Din. Sküpno 4439 Din. 70 para.
Razdeljena je etak ta šuma med naše dijake: Visokošolci so dobili 3000 Din., srednješolci nižji 600 Din., srednješolci višji 600 Din, Sküpno 4200 Din. Ostalo je ešče za razdelitev 239 Din.
Živež so darüvale samo dol. lendavskoga vikarijata fare i to: belic 916, zrnja 462 kg, krumplov 340 kg, pšena 72 kg, graha 66 kg, zabila 6 kg, mele 30 kg, olja 2 litra. Te živež je naravnost spravljen v Veržej. Polovico toga je dobo zavod za vse svoje sirote, polovico pa naši dijaki v tom zavodi. A, ar je drüga polovica v prezadostnoj meri pokrila potrebčine naših dijakov, so gg. salezijanci na naše dijake nazaj poslali v gotovščini 614 Din. Tak mamo šče podpore 853 Din. Pozivajo se vsi siromaški starišje naših dijakov naj mi naznanijo svoj naslov, ka jim to podporo razdelim: Prosim pa tüdi, da mi dopošlejo svedočanstvo svojega dühovnoga pastira, ka so vredni i potrebni podpore.
Opomba. Knjige za nabiranje nas koštajo 406 Din. Poštnina 25 Din. Oboje je plačalo uredništvo i upravništvo „Novin“. Vse nabiranje se je vršilo brezplačno. Zato smo bili mogoči vse dare brez krajcara odračunanja razdeliti med naše siromaške dijake. Kda bi se vsem darovnikom, nabiralcom i onim, ki so količkaj trüda meli i lübeznosti pokazali našim dijakom, — kda bi se vsem tem iz srca zahvalo — prosim obdarüvane dijake, našo mladino naj vzeto
podporo s tem zahvali našemi ljüdstvi, ka ostane verno Bogi i njemi. I, či smem potrkati na smilena srca Vaša, kak se vüpam, da smem, te Vas prosim vse, posebno ona iz sobočkoga vikarijata: odprite se i odprite „Martinišče“ v M. Soboti.
KLEKL JOŽEF urednik „Novin“.
Gospodarstvo.
Dajte cepiti svinje proti svinjskoj                 rudečici.
Živalske küžne bolezni (zgrabljivi betegi) pri govedi, pri svinjah, kak tüdi pri küraj povzročajo v naših krajih mnogo neprilik, v nešternih letah naravnost ogromno škodo na našem narodnom gospodarstvi.
Kaj je vzrok küžnim boleznim? Küžne bolezni so povzročene po različnih klicah ali bakterijah, šterih z našim prostim okom ne moremo viditi, nego šče le s približno jezerokratnim povečevalnim steklom (mikroskopom), da, včasih niti s tem. Klice (bakterije) so rastlinska torej živa bitja, so štera razširjena v raznih oblikah v vsoj naravi, tak v zraki kak v vodi, v zemlji kak tüdi na površini rastlin, živalskih in človeških bitij. Najbole jim nagodi nesnaga, nesnažni, zadüšeni, temni prostori, kak se množijo z neznansko hitrostjo. V takših nehigijeničnih, nesnažnih prostorih se te bakterije najboljše počütijo, tü je njihovo pravo kraljestvo. Oküženje pa se vrši vsikdar s prenosom teh bakterij iz okuženih prostorov potom ljüdi, živali, orodja ali z odpadki, vsled küge poginolih ali bujtih živali.	
Izmed mnogih drügih küžnih bolezni se pri nas najpogostej, skoro vsako leto, pojavlja svinjska rudečica, štera nam prav letos po naših vaseh povzroča precejšnjo škodo. Značilno za to küžno bolezen svinje, da se ne pojavi samo pa prenosi iz oküženih dvorov, nega da nastane včasih čisto nenadoma, ar nahajajo küžne klice v zemlji ino v gnoji. Ta bolezen se pojavi posebno rada v vročih poletnih ali jesenskih dnevaj včasih tü pa tam tüdi že v ranom sprotoletji. Svinje obolijo takorekoč prek noči, več ne jejo ino se stisnejo v kot med nastio. Na vühah, šinjeki tüdi indri dobijo modro-
rudeče lise i poginejo dostakrat že po 24 vürah. Le redkokda se pokaže nekeliko ugodnejše znamenje za izid te bolezni, to je koprivčasti izpuščljaj po hrbti, vühah itd. ka v tom slučaji preboli eden deo okuženih svinj, da ne poginejo, čitüdi jim ostanejo pogosto neljube posledice.
Edino uspešno zdravilo proti svinjskoj rudečici je takojšnje cepljenje po živinozdravniki, s kom se reši večina vidno bolnih pa se obvarüjejo ostale svinje pred izbruhom rudečice. Za vse bolezni pa vela načelo, da je boljše se jih obvarüvati, kako je pa vračiti. Nindri ne je to uspešnejše kak ravno pri rudečici. Na sprotletje in v začetki leta je čas, da podvrže vsakši svinjerejec, ki se boji zgüb vsled svinjske rdečice, vse svoje svinje varnostnomi cepljenji. Pa tüdi zdaj je za cepljenje ešče izda čas: Pravilno cepljene svinje ostanejo okroglo 4—6 mescev za rdečico neobčutljivi, či pa se jih cepi dvakrat, te za vse leto.
V zadnjih dveh desetletij se je cepilo v Evropi do 30 milijonov svinj proti toj küžnoj bolezni i uspehi so bili v vsakšem pogledi povoljni. Če pa je kakša svinja v kljub cepljenji zbolela, te ide to največkrat na račun kakše drüge bolezni. 
Cepljenje živali se sme vršiti samo po diplomiranih živinozdravnikih, ka so zvezane s tem spravilom gotove nevarnosti, ne samo za živino, nego tüdi za okolico.
S pravočasnim cepljenjom bi si vsakše leto lehko rešili precejšen deo našega narodnoga imanja s primeroma malimi stroški.
Staro lito železo
kupujejo po najvišjih cenah STROJNE TOVARNE in LIVARNE d.d. v Ljubljani.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom, n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz, kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri:        JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
PRODAJE
se lepo posestvo na bregu, koje se sastoji od
     5 plüga goric 6    „   oranice
   4     „   šume
i 3½ „ travnika sa sadovnjakom.
K tome hiža za vincilira, štala i kotec.
Sve to u jednome falatu. Što želi küpiti neka se zglasi u kancelariji
Dr. Vilima Némethy
Dolnja Lendava.
Podpirajte Novine!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava