PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim —ri i. Abb. postale I gruppo “ L6I13 7U llT Leto XXVL St. 61 (7555) TRST, petek, 13. marca 1970 SOCIALISTI NASPROTUJEJO PREDHODNIM VOLITVAM Fanfani je sprejel mandat za sestavo vlade in je že včeraj pričel s prvimi posvetovanji Posvetovanja se bodo nadaljevala do sobote, v ponedeljek pa bo Fanfani poročal Saragatu RIM, 12. — Predsednik senata Fanfani je danes ob 11. uri Prispel v Kvirinal, kjer ga je sprejel predsednik republike Saragat. ^6 11.35 je generalni tajnik predsedstva republike odv. Picella pre-"r*l novinarjem uradno izjavo, da je Saragat poveril Fanfaniju man-•kl za sestavo nove vlade in da ga je pozval, da mu »eimprej Jtiožno poroča«. V izjavi je nadalje rečeno, da je predsednik republike mnenja, da je treba še nadalje preučiti stališče raznih parlamentarnih sil na osnovi mnenj političnih predstavnikov. . Fanfani je nato izjavil novinar- ----------------- '••n, da zaostritev težav nujno P°*pešuje odločnost in potrpežlji-v°*t pri iskanju rešitev, ki naj Pniogočijo premostitev krize in se-•Uvo vlade. V tem duhu mu je udi predsednik republike poveril mandat. Fanfani nadaljuje, da je **fadi občutka dolžnosti sprejel ta mandat in da bo imel predvidene *rike ter da bo čim prej poročal. Fanfani je nato na vprašanje “»vinarjev pojasnil, da v okviru ^mandata obstojajo že določene forme, tako da bo najprej obiskal predsednika poslanske zbornice, nato podpredsednika senata, predsednika vlade in da je tudi prosil Mora, da pride v senat in da mu poroča o svojem potrpežljivem poizvedovanju. Fanfani je nato napovedal, da bo popoldne pričel razgovore s predstavniki vseh strank in to z vsemi «parlamentamimi silami*. Kasneje je bilo uradno sporočeno, da bo imel Fanfani danes razgovor "‘"Uiiiiiiuiiniiiii..milili...imiiiiiiiiiimiiiiuiiiiim.miiimmiimimiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiMi.... 5® PODPISU SPORAZUMA S KURDI Včeraj so v Iraku praznovali «dan miru BAGDAD, 12. — Danes so v Ira-*» Praznovali »dan miru*. Vsi u-so bili zaprti in predvidevajo, ? bo praznovanje pomiritve s "*“di trajalo tri dni. Oborožen boj Kurdi je trajal skoraj deset let. severu države, kjer živi več milijon Kurdov, se je 15.000 »diskih bojevnikov za svobodo pod ,°ristvom Mustafe Barzanija bojevali 2 20.000 iraškimi vojaki. Včasih ? Prišlo do izredno ostrih spopa-.v in je bilo med tem časom množitev. .j sporazumom, ki so ga podili včeraj, je upor končan. Kurdih voditelj Barzani je poslal ob S Priložnosti iraškemu predsed-ll » poslanico, v kateri obljub-J® .Popolno podporo Kurdov v na-j/rih za napredek in enotnost Ira-? ter za «pravično borbo, ki jo “abski narod vodi proti svojim jjfažnikom*. smo že včeraj pisali, sporami4 Priznava Kurdom avtonomijo, j 1določa da bo kurdski jezik ura-“raven arabskega v vseh kra- » jih, kjer imajo Kurdi večino, da bodo Kurdi proporcionelno zastopani v parlamentu, da bodo imeli enega podpredsednika republike ter druge pravice za svobodni razvoj kurdskega naroda. Na osnovi sporazuma so Kurdi prenehali z uporom ter bodo predali osrednjim oblastem vse težko orožje in ilegalno radijsko postajo. Magnago prejme «nagrado Robert Schumann» BONN, 12. — Danes so uradno odločili, da podele predsedniku Volkspartei dr. Silviusu Magnagu «nagrado Robert Schumann* za zasluge v zvezi z novim deželnim statutom za Južno Tirolsko. Nagrada znaša 25.000 mark in jo bo maja izročil predsednik evropskega parlamenta Scelba v Strasburgu. Med nagrajenci te nagrade so bili med drugimi Jean Monnet, Walter Hall-stein in Sicco Mansholt. s predstavniki KD in PSI. Jutri, v petek, pa ob 10.30 s predstavniki PSU, ob 12. s predstavniki PRI, ob 16.30 KPI, 18. PLI in 19.30 PSIUP. V soboto: ob 10.30 MSI, ob 12. neodvisna levica v senatu, od 13. PDIUM, ob 17. predsednik mešane skupine v poslanski zbornici Taor-mina, ob 18. predsednik mešane skupine v senatu Cifarelli in ob 19. predstavnik južnotirolske skupine. Prvi politični razgovor se je torej nanašal na KD in je trajal dobri dve uri. Po tem razgovoru je For-lani dejal: «Predsedniku senata smo obrazložili stališče krščanske demokracije, ki izhaja iz sklepov našega osrednjega vodstva. Povsem naravno smo obravnavali tudi razvoj krize do tega trenutka, našo razlago med pogajanji: vprašanja glede katerih je prišlo do soglasja in tudi različna stališča, ki smo jih morali zabeležiti*. Po razgovoru s socialisti je De Martino izjavil: »Z mandatarjem smo obširno izmenjali stališča in smo se dotaknili vseh pomembnih vprašanj. Izrazili smo voljo PSI, da se pride do pozitivne rešitve krize, tako da se sestavi vlada ter smo tudi izrazili svoja nasprotovanja razpustu parlamenta*. Vprašanje: «Ste govorili tudi o ločitvi zakona?* Odg.: «Govorili smo o vseh najvažnejših vprašanjih*. Vprašanje: «Ste preučili razne oblike vlade?* Odgovor: «Govorili smo o vsem*. Fanfani je po prvem dnevu razgovorov izjavil novinarjem: «Da-nes sem se predvsem informiral, saj zaradi svojih nalog nisem mogel slediti stvarem, kako so se razvijale v zadnjih tednih. V resnici moram povedati, da sem prejel zelo jasne informacije, ki jih bom premislil in ki jih bom vzporedil z informacijami, ki jih bom prejel jutri in pojutrišnjem. V nedeljo pa bom lahko premišljeval*. Levice KD in to struje »forze nuove*, zahteva, da se takoj sestane vodstvo stranke, ker «se je spremenil politični okvir*. To zahtevo so danes poslali tajniku stranke Forlaniju, istočasno pa so tudi obvestili druge levičarske skupine, da napravijo isti korak. Tiskovni urad KPI je sporočil, da so se danes sestali člani političnega urada in tajništva KPI in da se bo jutri ob 10. uri sestalo vodstvo stranke skupaj s predsedstvi obeh parlamentarnih skupin, da preučijo položaj v zvezi «z resnim razvojem italijanskega političnega stanja ter vladne krize*. Splošna stavka v pokrajini Vicenza SCHIO (Vicenza), 12. - Ponoči so delavci in študentje zapustili občino, ki so jo včeraj zasedli. Dopoldne se je pričela splošna stavka na celotnem področju, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CI SL, CGIL in UIL. Tudi vse šole so bile zaprte. Na osrednji trg so se dopoldne začele zgrinjati množice študentov in delavcev na zborovanje, ki so ga priredile vse tri sindikalne organizacije. Splošna stavka je bila popolna in so bile na celotnem področju zaprte vse trgovine, ustavljen promet ter so stavkali delavci vseh industrijskih obratov. Iz Palerma poročajo, da so delavci na Siciliji stavkali po petnajst minut kot znak protesta zaradi dogodkov v Torrebelvicino. Sindikalni urad vsedržavnega predsedstva ACLI je izdal daljše sporočilo v katerem ugotavlja, da gre za jasni represivni načrt s katerim se hočejo prizadeti ljudske sile, ki se trudijo za obnovitev države. Zdravstveno stanje vseh ranjencev se je znatno zboljšalo in so zdravniki tudi izjavili, da se bo težko ranjeni sindikalist Angelo FioriUi ozdravil v kakih dvajsetih dneh. SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA SFRJ Sprejeti ukrepe za uresničevanje sporazumov z afriškimi državami 15.t.m.podpis pogodbe z EGS - Tiskovna konferenca predstavnika zunanjega ministrstva BEOGRAD, 12. — Zvezni izvršni svet je sinoči na seji proučil poročilo državnega tajnika za zunanje zadeve Miirka Tepavca, članov zveznega izvršnega sveta M. Mejaka in A. Sukrije o rezultatih obiska predsednika Tita v afriških deželah. Pri tem je bilo ugotovolje-no, da je bila v razgovorih dosežena visoka stopnja soglasja in podobnosti pogledov Jugoslavije z državami, ki jih je predsednik obiskal, o mednarodnih odnosih, in potek za zagotovitev miru na svetu. Ta obisk predsednika Tita je nova pobuda za uveljavitev in aktiviranje politike neuvrščenosti ter za nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov Jugoslavije z afriškimi deželami. Na seji so pozorno proučili možnosti za napredek dvostranskih, posebno gospodarskih odnosov z afriškimi državami. Svet je naročil pristojnim organom, da na podlagi danih predlogov pripravijo ukrepe za uresničenje doseženih sporazumov s prijateljskimi afriškimi državami. V zvezi z bodočim obiskom državnega tajnika Mirka Tepavca v Indiji, Indoneziji, Sigapuru, Burmi in Kambodži je zvezni izvršni svet proučil stanje in možnosti za napredek odnosov s temi država-mi. Zvezni izvršni svet je zatem sprejel tudi poročilo o končanih pogajanjih med Jugoslavijo in skupnim evropskim tržiščem in dal svoj pristanek, da se podpiše tozadevna pogodba 15. marca v Bruslju. Na isti seji je zvezni izvršni svet med drugim proučil informacije o nekaterih problemih proizvodnje, nezakonite trgovine in uživanja mamil. Zvezni izvršni svet je ugotovil, da se v proučevanje tega vprašanja morajo pritegniti vsi za- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii DOSEŽEN SPORAZUM Nfl VZHODNOBERLINSKIH PRIPRAVLJALNIH RAZGOVORIH Sestanek Brandt-Stoph bo 19. marca v vzhodnonemškem mestu Erfurtu Splošno zadovoljstvo v Z. Nemčiji - Madžarski zunanji minister o odnosih med Poljsko in ZRN BERLIN, 12. — Po petih dneh zastoja v pogajanjih in nasprotujočih si vesti je odločitev končno padla: Brandt in Stoph se bosta sestala, in to 19. marca v Erfurtu v Vzhodni Nemčiji. Do sporazuma je prišlo danes popoldne po dveh dolgih delovnih sestankih med delegacijo Zvezne republike Nemčije, ki jo vodi Ulrich Sahm, in Nemške demokratične republike pod vodstvom Schijsslerja. Erfurt, ki so ga določili za sedež sestanka med «dvema Willyjema», je industrijsko mesto z okrog 200 tisoč prebivalci v Turingiji v bližini meje z Zahodno Nemčijo. V zračni črti je približno na pol poti med obema prestolnicama, vzhodnim Berlinom in Bonnom. Erfurt je,.v nemški zgodovini povezan z imenom Martina Lutra, ki je tam študiral na univerzi in nato poučeval filozofijo in teologijo v tamkajšnjem samostanu eremitskih avguštincev. Kot rečeno, so sporazum dosegli na današnjem petem sestanku med obema delegacijama. Agencija ADN je sporočila, da je predlog, da bi bilo srečanje v Erfurtu, dala vzhod- ^'""»iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiMmiiiiiiiiiitiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiimniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii.iiimimiMiiiitiiiiimiiiiiiiiiiimiii.... V New Yoirku sestanek štirih velesil o Bližnjem vzhodu Sovjetski načrt za rešitev krize Za izraelskega ministra so «zasedena podirocja» integralni del Izraela .... i i. m »^tinsko osvobodilno gibanje je izredno aktivno tudi na področju Gaze. Na sliki vidimo izraelske vojake, ki pregledujejo Arabce po zadnjih atentatih v Gazi tj K\V YORK, 12. — Veleposlani-velesil pri OZN so se sestali na sedežu sovjetske-v^^edstavnika Malika in nadalje-141“ Posvetovanji v zvezi s Poloni?*1 na Bližnjem vzhodu. Po ve-tju New Yorka, tudi na današ-sestanku ni prišlo do napred-ta'' razgovorih. Veleposlaniki se Ponovno sestali prihodnji teli^ khdonskih diplomatskih kro-^ ^ se je zvedelo, da je Sovjet-“veza predložila Franciji, Ve-Hw~ritaniji in ZDA nov načrt za miru na Bližnjem vzhodu. Sovjetska zveza najprej vK da morajo izraelske čete l|jP*ftUi vsa zasedena ozemlja. Ve-tega ozemlja naj bi vrnili razen nekaterih strate-Področij na meji med Izra-Ih arabskimi državami, ka-y j^j bi nadzorovale čete OZN. W. ^tih krogih ugotavljajo, da sedanji sovjetski načrt nov v zvezi z vlogo in polo-čet OZN na področjih, ki ( ■ jih nadzorovale. Izkušnje Ajj^-klosH v tem pogledu niso zadovoljive. Zato Sovjetska ” Predlaga, da naj bi o umiku čet OZN odločal varnostni svet ali pa naj bi o tem odločale štiri velesile. To pomeni, da bd imele Francija, Velika Britanija, Sovjetska zveza in ZDA pravico veta v primeru zahteve kake države, da se morajo čete OZN umakniti iz nadzorovanih področij. Zdi se, ugotavljajo v istih krogih, da sovjetski načrt predvideva tudi simbolično prisotnost čet OZN na izraelskem področju vzdolž meje z arabskimi državami. Kot je znano, Izrael ni nikoli hotel sprejeti predloga o četah OZN na svojem ozemlju. Poleg tega pa v Londonu ugotavljajo, da ZDA niso preveč navdušene nad novim sovjetskim načrtom. O' tem načrtu naj bi že govorila predsednik Naser in namestnik sovjetskega zunanjega ministra Vladimir Vinogradov med njegovim zadnjim obiskom v Kairu. Medtem ko v New Yorku predstavniki štirih velesil nadaljujejo s posvetovanji o Bližnjem vzhodu, je danes izraelski minister za promet VVeizman, ki pripada desničarski stranki »Gahal*, izredno črnogled no orisal pdožaj na Bližnjem vzhodu ti'jim (likarjem v Tel Avi vu. Minister je poudaril, da se v svetu in tudi v Izraelu samem s preveliko lahkoto govori o »miru*. Miru ni mogoče najti kar tako za vogalom, je dejal minister in dodal, da danes vsi govorijo o miru, hkrati pa ga skušajo vsiliti drugim. Glede spopada z Arabci je Weizman poudaril, da tu «ne gre za navadno vojno*. Izjavil je, da je zelo zgrešeno govoriti, da je Izrael tri leta v vojni z Arabci: «Že sedemdeset let se bojujemo za osvoboditev izraelske zemlje. Vsa ta leta je dejansko trajal spopad. V vojni pa smo bili že leta 1920, 1930, 1940, 1950 in smo še danes, leta 1970. Upam, da ne bomo dočakali vsaj leta 2000 v vojni. Toda doseči mir v teh pogojih — je poudaril minister — je zelo težko*. Glede »zasedenih področij* je \Veizman dejal, da ne priznava tega izraza, marveč da smatra, da so »zasedena področja* integralni del Izraela. »Po mojem mnenju — je še poudaril minister •—t ne bo. miru, dokler ne bosta Judeja in Samarija (sedanja zasedena Cisjor-danija) za vedno ostali izraelski. Čeprav je izjavj), da je to njegovo osebno mnenje, je Weizman ob zaključku izrecno poudaril, da si mora Izrael priključiti zasedena a-rabska ozemlja. Svet arabske lige, ki se je sestal v Kairu, je objavil sporočilo, v katerem »izraža svojo zaskrbljenost zaradi napadalnih izraelskih načrtov in zaradi namena, da izseli s področja Gaze 300.000 palestinskih beguncev*. Svet je pozval Združene narode naj sprejmejo u-strezne ukrepe, da se zavre naraščajoča izraelska napadalnost, o-svobodijo zasedena ozemlja in da se vrnejo Palestincem njihove zakonite pravice. Po nekaj dneh zatišja na egiptovsko - izraelski fronti ob Sueškem prekopu so danes izraelska letala dvakrat napadla egiptovske položaje na severnem in južnem delu Sueškega prekopa. Po vesteh iz Tel Aviva so izraelski bombniki povzročili precejšnjo škodo zlasti radarskim napravam zahodno od Izmailije. V Wairu so sporočili, da je bilo med današnjimi izraelskimi letalskimi napadi ubitih sedem in ranjenih deset oseb. Poleg tega so v egiptovskem glavnem mestu priznali, da so jim Izraelci danes sestrelili bombnik med napadom na izraelske položaje. Predstavnik vojaškega poveljstva je dejal, da je udarna enota egiptovske vojske danes prešla Sueški prekop in napadla izraelsko patruljo. Pri napadu so egiptovski vojaki uničili eno izraelsko oklopno vozilo in ubili njeno posadko. Hkrati pa je egiptovsko topništvo obstreljevalo izraelske položaje onkraj prekopa. Radio v Damasku pa je prekinil redno oddajo in objavil sporočilo vojaškega poveljstva, ki pravi, da je danes okrog poldne prišlo do drugega spopada z Izraelci na področju gričevja Golan, kjer so sirske edinice uničile dva izraelska oklepna avtomobila. Med spopadom, pravi sporočilo, so Izraelci skušali poslati na pomoč svojim oklepnim avtomobilom nove sile, ki pa jih je sirsko topništvo zavrnilo. Ubitih in ranjenih je bilo dvanajst izraelskih vojakov. Izraelci pa so priznali, da je prišlo do tega spopada, pravijo pa, da je bil ubit le en njihov podčastnik in ttfgg voMw i&njenih. nonemška stran, zahodnonemški delegati pa so predlog takoj sprejeli. Sam Brandt je pred nekaj dnevi predlagal, da bi bilo srečanje z vzhodnonemškim vladnim predsednikom v kakem drugem mestu in ne v vzhodnem Berlinu, kot je bilo prvotno v načrtu. Ta predlog je kancler dal, da bi premostil težave, ki so nastale na pripravljalnih razgovorih glede poti, ki naj jo gost iz ZRN opravi med obiskom. Vzhodni Nemci so se odločno uprli Brandtovemu namenu, da bi se po srečanju s Stophom ustavil v zahodnem Berlinu in imel tam tiskovno konferenco. To bi pomenilo — po mnenju predstavnikov NDR — potrditev zahodnonemške suverenosti nad zahodnim Berlinom, ki ga v Vzhodni Nemčiji nasprotno imajo za samostojno enoto. Ob tem problemu — kot je znano — so se pripravljalni razgovori zataknili, medtem ko se je med obema Nem-čijama razvila precej ostra polemika.. Vest, da je bil dosežen sporazum o srečanju med Brandtom in Stophom, so v Zahodni Nemčiji sprejeli z zadovoljstvom in optimizmom. Vladne stranke in opozicija so poleg zadovoljstva izrazile upanje, da bo srečanje pomenilo začetek pomiritve med obema Nemčijama in postopnega uvajanja boljših sosedskih odnosov. Prevladuje dalje prepričanje, da bo srečanje privedlo do popuščanja ali celo do odprave napetosti ter do izboljšanja življenja Nemcev na obeh straneh Labe. V imenu Brandtove socialdemokratske stranke je Jochen Schultz zadovoljstvom ugotovil, da sta obe strani premostili težave in predsodke ter ustvarili pogoje za dejanski dialog o usodi Nemčije. »Mi upamo — je dejal Schultz — da bo to srečanje pomenilo začetek nadaljnjih pogajanj, ki naj privedejo do izboljšanja življenjskih pogojev vzhodnonemškega prebivalstva ter k boljšemu obojestranskemu razumevanju.* Tudi glasnik sovjetskega veleposlaništva v Bonnu je izjavil, da so vest o doseženem sporazumu sprejeli v Sovjetski zvezi z zadovoljstvom. Kot smo že poročali, se je zaključila včeraj v Varšavi druga faza posvetovanj med Poljsko in Zahodno Nemčijo za normalizacijo odnosov med obema državama. O teh odnosih je govoril danes madžarski zunanji minister Janos Peter, ki je zaključil danes štiridnevni uradni obisk na Poljskem. Minister je dejal, da bi neuspeh sedanjih političnih razgovorov med Zvezno republiko Nemčijo in Poljsko preprečil vsakršno izboljšanje evropskega položaja ter da bi druge socialistične države in med njimi Madžarska ne mogle izboljšati svojih odnosov z Bonnom. Peter, ki je govoril na tiskovni konferenci pred odhodom v Budimpešto, je izjavil, da je njegova vlada pripravljena začeti posvetovanja z Bonnom s pogojem, da bi privedla k resničnemu izboljšanju položaja na kontinentu, če bo zvezna Nemčija priznala kot dokončno mejo na Odri in Nisi — je še dejal madžarski zunanji minister — tedaj bo v Evropi prišlo do nekaterih pozitivnih sprememb. Težavna pogajanja za sestavo nove avstrijske vlade DUNAJ, 12. — Avstrijski podkancler Withalm, generalni tajnik demokrščanske stranke OVP in načelnik odbora za stike s socialisti za sestavo nove avstrijske vlade, je poročal danes predsedniku stranke kanclerju Klausu o poteku razgovorov s socialističnimi predstavniki. AVithalm je nato v razgovoru s časnikarji izjavil, da se v njegovi stranki mnogi zavzemajo za prehod v opozicijo, da pa bo vsekakor prihodnji torek novo srečanje s socialisti. tnteresirami organi in organizacije, posebno organi zdravstva, socialne politike, šole mladinske in študentske organizacije. Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji redni četrtkovi tiskovni konferenci v odgovoru na vprašanje, ali se je med nedavnim obiskom zahodnonemškega ministra za gospodarstvo dr. Schillerja govorilo tudi o vabilu kanclerju Willyju Brandtu, da obišče Jugoslavijo, odgovoril, da bi jugoslovanska vlada z zadovoljstvom pozdravila vsak ponovni sestanek s kanclerjem Brandtom. Kot je znano, je Willy Brandt svoj čas v svojstvu zunanjega ministra, obiskal Jugoslavijo. Na vprašanje, ali je določen datum obiska generalnega tajnika KP Sovjetske zveze Brežnjeva in zunanjega ministra Vzhodne Nemčije Otta Wintzerja v Jugoslaviji, je Vujiča odvrnil: «Znano je, da vas o vseh obiskih na visoki ravni pravočasno obveščamo* in dodal, da se pričakuje, da bo minister Wintzer, ki vrača obisk državnemu tajniku za zunanje zadeve SFRJ, ki je aprila 1968 obiskal Vzhodno Nemčijo v teku pomladi prispel v Jugoslavijo. V zvezi z ugibanjem nekaterih inozemskih listov o možnosti, da bo bodoči sestanek neuvrščenih na vrhu v Beogradu, je Vujiča odvrnil, da ima potencialno vsaka neuvrščena država možnost, da bo gostitelj te konference, da pa Jugoslavija na organizacijo te konference ne računa. Na vprašanje o aretaciji dopisnika zahodnonemškega časopisa «Der Spiegel* Rullmanna je Vujiča odvrnil, da ta zadeva ni v pristojnosti državnega tajništva, temveč sodišča. Aretiran v Madridu član CK Španske KP MADRID, 12 — Španska tiskovna agencija «EFE» poroča, da so v Madridu aretirali španskega komunističnega piedstavnika Jesusa Garcio. Po pisanju agencije ki se sklicuje na »vesti iz verodostojnih krogov*, je Garcia član centralnega komiteja ilegalne španske komunistične partije. S psevdonimom »Juan Munoz* je baje objavil vrsto protirežimskih člankov v ilegalnih listih «Delavski svet*, »Naš prapor* in drugih. ........................................................ Sen. Fulbright predlaga prepoved uporabe čet ZDA v vojni v Laosu Napet položaj v Kambodži zaradi delovanja filoameriških krogov WASHINGTON, 12. — Ameriški senator demokratske stranke Wil-liam Fulbright, predsednik senatne komisije za zunanje zadeve, je oredložil danes senatu resolucijo, ki prepoveduje uporabo ameriških sil v boju »v Laosu ali nad Laosom* brez predhodne odobritve kongresa. Namen Fulbrightovega predloga je prisiliti vlado, da preneha pošiljati letalstvo iz Južnega Vietnama proti koškemu ozemlju. Kot je znano, je kongres že prepovedal uporabo ameriških pehotnih enot v Laosu, predsednik Nixon pa je potrdil, da se ne namerava po služevati kopenskih sil na tem področju. Senator Fulbright je izjavil, da «senat ne sme molčati v trenutku, ko se predsednik poslužuje oboroženih sil ZDA v nenapovedani vojni v Laosu*. Kritiziral je tudi predsednika Nixona, da je brez privolitve kongresa obvezal ameriško letalstvo na strani neke države, s katero nimajo ZDA nobene pogodbe ali drugih obveznosti. V Sajgonu so danes sporočili, da je bilo v torek popoldne sestreljeno nad Severnim Laosom ameriško lovsko letalo tipa »skyraider». Dva člana posadke, od katerih je eden ranjen, sta se rešila s padalom. Z današnjim sporočilom ameriškega poveljstva v Sajgonu je stopil v veljavo sklep predsednika Nixo-na, da odslej ločeno poroča o zgubah, ki jih imajo Američani v Laosu. Doslej je namreč ameriško poveljstvo v Sajgonu v svojih tedenskih poročilih o ameriških zgu bah v Vietnamu vključevalo tudi žrtve vojaških operacij v Laosu in Kambodži. V Sajgonu se nadaljuje dolgotrajni boj med kolaboracionastičnirr režimom predsednika Van Thieuja in južnovietnamskim tiskom. Obla sti so danes zaplenile dnevnik «Tin Sang* (Jutranje vesti), ker je objavil^ uvodnik, v katerem trdi, da v Južnem Vietnamu ni več demokracije in da predsednik Thieu ne uži va več podpore pri ljudstvu. List je ponovno začel izhajati šele nred dvema dnevoma, potem ko je oil za en mesec ukinjen zaradi vrste člankov, v katerih je kritiziral vladne gospodarske programe ter poročal o škodi, ki jo povzročajo južnovietnamskim nasadom ameri- Na Tržaškem in Goriškem sta bila včeraj gosta komisije ca mladino in šport pri SKGZ predsednik £veze mladine Slovenije M1'ja Gor jun in nredsedrik komisije za stike z zamejstvom Andrej Škrlavaj. fi razaomru m. d mladinskimi predstaviuki p u drobne je poročamo na tršaild strani ške plinske bombe. V Parizu je bila danes 58. seja štiristranskih pogajanj za Vietnam, ki se je, kot vse prejšnje, zaključila brez vsakršnega napredka. O zastoju pogajanj priča tudi dejstvo, da so bili na današnjem sestanku odsotni kar trije od štirih načelnikov delegacij. Zanimive so bile izjave severnovietnamskega predstavnika Minh Vyja, ki je dejal, da njegova vlada v celoti podpira pet točk laoške domovinske fronte (Patet Laa) za rešitev laoške krize. V Kambodži ostaja položaj še vedno napet po včerajšnjih masovnih napadih na diplomatski predstavništvi Severnega Vietnama in južnovietnamske začasne revolucionarne vlade, ki so jih po izjavah kamboškega predsednika princa Si-hanuka organizirali filoameriški krogi v Phnom Penhu. V kamboški prestolnici so danes skupine tepi-stov napadle številne hiše Vietnamcev in jih opustošile. Tepisti so vdrli tudi v nekatere vietnamske trgovine v središču Phnom Penha ter popolnoma razdejali notranjost neke vietnamske knjižnice. Princ Norodom Sihanuk, ki je na uradnem obisku v Parizu, se bo zaradi nastalega položaja jutri vrnil v Kambodžo. Na poti se bo ustavil v Moskvi in Pekingu, kjer bo imel posvetovanja s tamkajšnjimi voditelji. Po mnenju noli tičnih opazovalcev si bo skušal zagotoviti njihovo Dodporo svoji nev-tralistični politiki ter se tako zavarovati pred kamboškimi desničarskimi krogi, ki se zavzemajo za tesno povezavo Kambodže z ZDA. BONN, 12. — Danes je dospel na dvodnevni uradni obisk v Zahodno Nemčijo predsednik švedske vlade Olaf Palme. Na sestankih, ki jih bo imel s kanclerjem Brandtom in drugimi zahodnonemškimi voditelji, bo obravnaval predvsem dva problema: razširitev EGS in novo politiko Bonna do vzhodnih držav. NIKOZIJA, 12. — Po nedeljskem neuspelem atentatu na predsednika Makariosa so danes aretirali na Cipru še šest oseb. Vsi aretiranci so grške narodnosti. ZA ODOBRITEV STUDIJSKIH NAČRTOV PONOVNI BOMBNI ATENTATI V NEW YORKU NOVA POBUDA BRAZILSKIH REVOLUCIONARJEV Zopet zasedene mnoge šole in univerze Policija dolži študente, da so vrgli steklenico bencina v biološki inštitut v Catanii Tri eksplozije so pretresle poslovno središče v Manhattnu Atentati so prizadeli znane družbe «Mobil Oil», in «General Telephone and Electronics» V Sao Paulu so ugrabili japonskega generalnega konzula Neznanci so ugrabili diplomata iz avta v bližini konzulata - Protestna nota japonske vlade \ l J \a\i' Srigjpm i RIM, 12. — Študentsko gibanje, ki se že precej časa vrši po vsej Italiji, se ne bo poleglo, dokler oblasti ne bodo izdale potrebnih odlokov in odredb, ki bodo ustrezale visokošolcem ali vsaj dokazo vale kak napredek. Ponekod tudi dijaki višjih srednjih šol zopet za sedajo šolske stavbe in zahtevajo odgovore na neizogibna vprašanja, ki se vsak dan na novo porajajo. Na stopnišču rimske univerze, ki pelje v pravno in filozofsko fakultete, so se danes pojavili lepaki, s katerimi rektor javlja, da ni dovoljeno zborovanje na stopniščih, ker bi oviralo didaktičro ui znanstveno delovanje. Agenti in karabinjerji stražijo, da oi ne prišlo do takih pojavov. Predstavnik univerzitetne stranke «Ljudsko gibanje* Ugo Cascella se je danes zjutraj »živahno pogovarjal* s predstavnikom FUAN, ki je nameraval izobesiti neki lepak, ko so ga agenti ujeli in odpeljali na kvesturo. Izpustili so ga šele po daljšem zasliševanju. Danes zjutraj so rimski študentje zasedli mineraloški in geološki inštitut. Zastražili so vhod in ne ou sti.jo, da bi kdo vstopil. Med drugim zahtevajo, da bi jim dovolili mesečne izpitne roke. Okrog štirinajste ure so agenti In karabinierji vdrli v zasedeni geološki inštitut. Razbili so verigo, s katero je bil zaprt glavni vhod in vdrli v stavbo. Vseh enajst štoriki so bili na oddelku, so 0'1r,?,;',li na kvesturo. Izpustili so jil> nekaj ur kasneje. Študentje medicinske fakultete v Genovi, ki že 18 dni nepretrgoma zborujejo, zahtevajo od profesorjev «razčiščevalni» pogovor. Sicer so profesorji že precej zahtev odo brili, ampak študentje dvomijo, da bodo svoje obljube tudi praktično izvedli. Ekonomska fakulteta v Bariju je že tretji dan zasedena. Študent ie vztrajajo, da bi imeli svoje predstavnike v fakultetnem svetu. Poleg tega hi radi imeli več samostojnosti pri izbiranju predmetov za tako zvane »alternativne* študijske načrte. Včeraj popoldne sta rektor prof. Ouagliariello in predsednik pravne fakultete prof. De Robertis analizirala skupaj s študenti ekonomske fakultete vse zahteve in možne rešitve. Obljubila sta, da bosta zahteve posredovala «odgo vomim oblastem*. V pričakoyanju, da akademske oblasti ukrepajo, so študentje odločili, da nadaljujejo z zasedanjem. Neznanci so sinoči vrgli v Catanii proti novi stavbi, v kateri bo biološki inštitut, steklenico polno bencina. Steklenica je počila in se vžgala, kar je povzročilo precej razbitih šip na sosednjih stavbah. Gasilci so takoj pogasili požar, tako da ni prišlo do večje škode. Policija dolži seveda študente. Mnogo predstavnikov ekstremističnih gi banj so danes odpeljali na kvesturo. ampak vse so po krajšem zasliševanju izpustili, študentje, ki so zasedli inštitut - bilo jih je približno 40 — so zapustili stavbo. Policija je prisilila študente pa lermske umetnostne akademije, da so zapustili poslopje, ki so ga zasedli že v ponedeljek. Sicer je študentom uspelo, da so odšli iz šole nekaj trenutkov pred prihodom policije. Že drugič se je zgwhlo, da ob prihodu agenti niso našli nikogar v poslopju. Študentje zahtevajo reformo študijskega načrta in ob novitev štipendij. Profesorski zbor liceja «Virgilio» v Rimu je že spet prekinil lekcije. Tudi danes so se dijaki zbrali pred šolo ob pol devetih in ostali tam do desetih. Druga skupina se je sestala v krožku «22. marec*. Inšnek tor ministrstva za šolstvo, dr. Ma-saracchia, je obiskal šolo m javil ministrstvu svoje ugotovitve. V liceju «Pilo Albarelli* dijaki vsak dan po lekcijah zborujejo. 1o precej skrbi profesorski zbor. Dijaki liceja v krajih Primavalle so včeraj za uro in pol zasedli_ so lo v znak protesta proti izključitvi štirih sošolcev. Sicer so hoteli prej samo pospremiti v šolo štiri izključene. Ko pa jih je ravnatelj nagnal, so zasedli razrede., son se je vedel še bolj čudaško kot običajno. Ko je odhajal iz dvorane, je presenetil prisotne s čudno in nerazumljivo izjavo, ki se je glasila: «V puščavi sem skril 300 galonov bencina.* Sicer je tudi med zasliševanjem govoril večkrat nesmiselne in nerazumljive stvari, ki so motile sodnika Keenea. Manso-nov branilec Hollopeter, ki so ga »Jezusu* vsilili, bo verjetno prosil za psihiatrični pregled. Poleg tega bo skušal doseči, da bi sodišče obravnavalo Mansonov primer ločeno od drugih. Zdravilo proti raku AGROPOLI, 12. — Kot je znano, je občinski veterinar iz Agropolija dr. Bonifacio Liborio pred kratkim izdelal iz notranjih organov mladih kozličkov zdravilo proti raku. V mestu se je nabralo ogromno ljudi iz cele Italije, ki bi si bili radi nabavili zdravilo. Veliko je bilo njihovo razočaranje, ko občinske oblasti niso razdelile zdravila. Prišlo je tudi do demostravije, ki se je polegla šele včeraj. Trenutno ni na razpolago niti najmanjše količine zdravila, čeprav izdeluje tovarna še zadnjih štiri tisoč doz, ki naj bi prišle na trg v soboto. Dr. Bonifacio je izjavil, da bo to dejansko zadnja količina, ker zaradi zdravstvenih razlogov ne more pripraviti druge surovine. Znano je, da je veterinar šele pred nekaj dnevi prišel iz bolnišnice, in bi se moral zelo resno zdraviti še precej časa. Prefekt iz Salerna je na predlog županje prof. Gaetane Troi-sijeve poslal v Rim pokrajinskega zdravnika dr. Gennara Galla, ki naj bi seznanil ministra za zdravstvo sen. Ripamontija s položajem. Sorodniki bolnikov, ki so polni upanja prišli v Agropoli, zahtevajo namreč da prefekt odredi nadalinje delitev zdravila. NEW YORK, 12. — Preteklo noč narhistične organizacije «Wheather-. de je stopal do otrok, da bi jih Rudarska nesreča na Poljskem: 3 mrtvi VARŠAVA, 12. — Obveščevalna družba «PAP» javlja, da so danes v premogovnem rudniku »Tho-rez* v Walbrzychu pri Wroclavu umrli trije rudarji zaradi eksplozije, ki jo je povzrčil jamski plin. Dvanajst delavcev je hudo ranjenih. Eksplozija je nastala osem ur potem, ko so nastavili rrrine v predoru, kar pomeni, da so popolnoma spoštovali varnostne norme. Rudarjem je običajno dovoljen vstop v predore štiri ure za tem, ko nastavijo mino. Eksplozija je povzročila udor oboka, ki se je zrušil na 35 rudarjev, od katerih so bili trije na mestu mrtvi. STRASBOURG, 12. — Senator Mario Scelba je bil zopet izvoljen za predsednika evropskega parlamenta. so na področju Manhattna eksplodirale tri bombe, ki so povzročile veliko gmotno škodo, ne pa, k sreči, človeških žrtev. Bombe so eksplodirale v nebotičnikih, kjer imajo svoje urade družbe »Mobil Oil», «IBM» in «Generad Telephone and Electronics*. Eksplozije bi lahko povzročile precejšnje število človeških žrtev, če ne bi atentatorji obvestili policijskih organov kake pol ure prej. Okoli ene ure ponoči je neki neznanec telefoniral na oddelek za takojšnji poseg pri newyorški policiji ter povedal, da bodo v kratkem eksplodirale tri bombe v poslopjih treh omenjenih družb. Policija je takoj izpraznila vsa prizadeta poslopja. Takoj nato, dvajset minut pred 2. uro je zagrmelo v prvem nadstropju. Sledili sta še dve eksploziji, in sicer ob 1.48 in ob 1.59. Eksplozija je povzročila največjo škodo v poslopju družbe »General Telephone and Electronics*, ki spada v vrsto velikanov ameriške industrije. 21. nadstropje, kjer Ima družba svoj sedež (poslopje ima nekaj nad 40 nadstropij) je popolnoma opustošeno. Vsa dvigala od 10. nadstropja naprej so onesposobljena. Dvajset minut po eksploziji so varnostni oddelki, našli še en peklenski stroj. Policija je še enkrat izpraznila vse poslopje. Ljudem je dovolila dostop v stanovanja šele potem, ko so strokovnjaki onesposobili bombo. V 10. nadstropju nebotičnika v elegantni »Park Avenue*, kjer ima svoj sedež družba «IBM» je eksplozija odprla v podu luknjo z 10 metrskim premerom. Popokale so vodovodne cevi in voda je preplavila vse prostore. Zaradi eksplozije sta v poslopju- družbe «Mobil Oil», ki je v osrednji 40. cesti nasproti postaje »Grand Central*, strmoglavili dve dvigali iz 40. nadstropja. Medtem so se razširili glasovi, da obstaja nevarnost za eksplozijo tudi na postaji »Grand Central*, toda vesti so bile le plod razburkane domišljije. Nekaj ur po eksplozijah je tiskovna agencija »Unites Press International* prejela pismo, v katerem neka »Revolucionarna sila 9» prevzema nase odgovornost za atentate. V pismu je rečeno, da so bili atentati naperjeni proti že omenjenim družbam, »ker se te okoriščajo z vojno, izkoriščajo in ponižujejo človeštvo*. Policiji se ni do sedaj še posrečilo, da bi odkrila kako povezavo med atentati v lanskem novembru (na škodo družb, oziroma bank: »General Motors*, »RCA* in »Chase Manhattan Bank*) in eksplozijo do katere je prišlo prejšnji petek v neki hiši v Greenvvich Villageu pri kateri sta izgubila življenje neki moški in neko dekle. Policija pravi, da so v tisti hiši pripravljali peklenske stroje. Mlade-ničevo truplo so identificirali ter I ugotovili, da gre za pripadnika a- mans*. Agenti pa so v tej zvezi branil. Ustal je tedaj zakričal ženi, aretirali štiri mlade ljudi. Še vedno pa iščejo hčerko lastnika hiše, ki je izginila brez sledu skupaj z neko svojo prijateljico. Agenti domnevajo nadalje, da je prav skupina «Wheathermans» odgovorna za današnje atentate, kakor tudi za že omenjene atentate novembru lani. LONDON, 12. — Do znatnega napredka je prišlo v preteklih dneh v angleški mornarici. Oblasti so o-dobrile nov vzorec mornarskih hlač, katerih glavna značilnost naj bi bila praktičnost. Tudi ne bodo več dajali poveljnikom mornarskega pri ročnika, ki vsebuje navodila za uki nitev trgovine s sužnji. V tem priročniku so med drugim tudi navodila v primeru prihoda na »necivilizirano obalo* in nekaj izrazov v svvahilskem jeziku, s katerimi naj bi poveljniki vodili ali podpirali suž nje na ustavljenih ladjah. Knjiga je bila prvič izdana leta 1800, zadnja izdaja je bila leta 1892. Niimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii VOHUNSKA AFERA V BEOGRADU Sumijo, da je Rullmann zbira! vojaške podatke Preiskovalni postopek v popolni tajnosti NEAPELJ, 12. - 45-letni knjigovodja Prancesco Femaii, poročen in oče treh otrok, Je bil že nekaj časa živčno izčrpan Ker so sorodniki vedeli za njegovo krizo, ga niti za trenutek niso pustili samega. Včeraj so sklenili, da ga odpeljejo v bolnišnico Možu pa je uspelo, da je kljub stalnemu «nadzorstvu» pobegnil Nekaj časa so mu sledib po mestnih ulicah kmalu pa so izgubili sled za njim. Fenati se je povzpel na stopnišče Svetega Potita m od tam skočil na Ulico Pessina In bil na mestu mrtev Susan Atkins menjala branilca LOS ANGELES. 12. - Sodišče je včeraj v teku kratkega zasliševanja dovolil mladi Susan Atkins, da se je odrekla dosedanjemu branilcu in si izbrala drugega, ki naj bi bil Daye Shinn. Dosedanji branilec Cabbalero ji >e »vetoval, naj pove vse, kar ve. Zdi se pa, da bo sedanji branilec izbral popolnoma drugačno obramb no stališče in da bo Atkinsova preklicala vse dosedanje izjave. Na zasliševanju so bili prisotni vsi obtoženci, ker so sodniki potrebovali formalno izjavo vseh, da nimajo nič proti novi izbiri. Man- BEOGRAD, 12. — V zvezi z aretacijo zahodnonemškega novinarja Hansa Petra Rullmanna, dopisnika prištinske »Rilindjije* Tacija in nameščenca vojaške ustanove Jovana Trkulje se je zvedelo, da je utemeljena osnova za sum, da gre za organizirano perfidno špionsko delovanje. Sumi se, da se je Rullmann posebno zavzemal za zbiranje podatkov vojaškega značaja in za tiste podatke političnega in gospodarskega značaja, ki so v bistvu državna tajnost. Rullmann je, kot kaže, skušal poleg Tacija in Trku lje vplesti v svojo mrežo tudi nekatere druge Jugoslovane, kar pa mu ni uspelo. Rullmannovi stiki z jugoslovanskimi državljani so bili olajšani, ker govori zelo dobro srbohrvaščino. Rullmann je že prej o-pozori) nase s svojimi prispevki v »Der Spieglu*, v katerih je vedno v zelo črni luči slikal dogajanja v Jugoslaviji, posebno z vestjo, ki jo je njegov list objavil med obiskom predsednika Tita v afriških državah, v kateri se med drugim omenja, da v Beogradu krožijo gla sovi, da se pripravlja vojaški udar Rullmann, je bil v zelo tesnih stikih s Tacijem, kateremu je ko* dopisniku »Rilindjije* bilo dostopno gradivo zvezne skupščine. Zveze komunistov Jugoslavije in drugih ustanov, kjer je bil akreditiran kot jugoslovanski časnikar t.j. pogosto gradivo, ki ni bilo za objavo, temveč samo za notranjo uporabo. Poleg tega je, kot kaže. Taci spravil Rullmanna v stik z nameščencem neke vojaške ustanove Trkuljem, ki je verjetno imel mož nost vpogleda tudi v razno gradivo tajnega značaja. Vsi trije are tiranci so obtoženi po zakonskem zakonu čl. 10, ki predvideva kazni od najmanj 3 let strogega zapora do smrtne kazni. Za kazniva dejanja, za katere dolžijo aretirane je pristojno vojaško sodišče. Vojaški preiskovalni sodnik je izjavii da o aferi ne bodo izdajali poročil, da ne bi škodili preiskovalnemu postopku Nove hlače in priročnik za angleško mornarico PARIZ, 12. — Maja leta 1968 je Rajunond Ustal ubil soseda Paula Godeja, ker so njegovi otroci preveč kričali. Tistega dne je bil Ustal nekoliko vinjen, otroci so ga dokončno spravili s tira in stopil je na dvorišče, da bi jih okregal, še posebno se je znesel nad hčerko in jo tudi nekajkrat brcnil. Paul Go- naj mu da revolver. Ker tega ni storila, je pograbil nož in zabodel soseda. Sodišče je obsodilo Ustala pogojno na štiri leta zapora, vendar ga je izpustilo takoj na začasno svobodo. Sodnikom je rekel, da ni nameraval ubiti soseda, temveč je bil to samo «nesrečen slučaj*. ST. JOHN’S (Antigua), 12. — Po 142 dneh samotarske plovbe po At-lanskem oceanu je 51-letni Sidney Genders včeraj dospel do otoka Antigua. Z majhno ladjo je odplul iz Anglije lanskega septembra. Do K,v carskih otokov je prispel novembra. Od Las Palmasa do St. Johna je porabil 75 dni. Sedaj namerava na pot v Severno Ameriko, kar znaša 1000 morskih milj plovbe. Če mu bo to uspelo, bo prvi Anglež, ki bo do spel v Severno Ameriko s čolnom, v katerem vesla sam. V St. John je dospel ponoči, da bi se izognil strašni toploti. Veslal je enajst »ur, približno 50 minut na uro. PITTSBURGH, 12. - Pittsburško razsodišče je predvčerajšnjim obsodilo 26 letnega Stanleya Hossa na smrt z električnim stolom zaradi tega, ker je septembra umoril policista. Stariiey Hoss je bil v zaporu zaradi nasilstva, ko mu je uspelo zbežati. Osem dni po begu je ubil policista, ki ga je skušal ustaviti, ko je bežal z ukradenim avtom. Nekaj dni kasneje so ga ujeli in aretirali. Sodniki še niso določili dneva izvršitve smrtne obsodbe, ker pričakujejo priziv. SAO PAULO, 12. — Oboroženi moški so ugrabili japonskega generalnega konzula v Sao Paulo. No-buo Okučija. Vest o ugrabitvi je prvi posredoval japonskemu konzulatu in policiji Okučijev šofer. Ta je povedal, da je peljal konzula s službenim avtom. Nekaj sto metrov proč od konzulata sta mu nenadoma prekrižala pot dva avtomobila ter ga prisilila, da je obstal, šofer je še povedal, da so neznanci prisilili konzula, da se je vsedel v njihov avto. Rekli so mu še. naj se ne boji, ker se bo diplomat vrnil srečno domov. Šofer je takoj obvestil japonski konzulat in policijo. Ta je organizirala cestne bloke na vseh izhodih iz mesta, toda do sedaj še niso aretirali nikogar. Domnevajo, da je diplomat verjetno še vedno v mestu. Neki neznanec pa je danes telefoniral časnikarjem, da bodo u-grabitelji sporočili uredništvu lista «Estado de Sao Paulo* svoje zahteve glede izpustitve Okučija. Neznanec ni povedal, h kakšni politični skupini spadajo ugrabitelji Brazilske vojaške in policijske o-blasti so vedno bolj prepričane, da je Okučija ugrabil neki »revolucionarni komandos*, morda isti. ki je pred meseci ugrabil ameriškega veleposlanika v Braziliji Bur-keja Elbricka. Po mnenju teh krogov obstajata precejšnji podobnosti med obema ugrabitvama. Zato domnevajo, da je tudi to zadnjo ugrabitev organiziral Joaquim Ca-mara Ferreira, ki je vodja levi čarske »Zveze za narodni preporod*. Okučijeva ugrabitev je gromko demantirala trditve brazilske policije, češ da je že dokončno pometla s prevratniškim delovanjom revolucionarnih skupin. Akcija proti revolucionarjem se je začela v Sao Paulu že pred enim letom. Policijski organi so izjavili, da je bila pozitivno zaključena in da se akcija ukine. Res pa je, da je eden od najvidnejših predstavnikov leve opozicije Carlos Lamarca ostal na svobodi. Sporočajo, da je japonska vlada ostro protestirala zaradi Okučijeve ugrabitev pri brazilski vladi. Japonski konzulat v Sao Paulu je zelo važen. V Braziliji živi okoli 600.000 Japoncev, a 300.000 v sami državi Sao Paulo. Pozno zvečer so sporočili, da je list «0 estado de Sao Paulo* prejel pismo, ki je bilo podpisano: «Comando Raimundo de Lucena — Vanguardia popular revolucionaria*. Ugrabitelji zahtevajo v pismu, da oblasti sprejmejo v zameno za o-svoboditev japonskega diplomata, naslednje pogoje: 1. osvoboditev 5 političnih zapornikov: 2. obvezo, da ne pride po konzulovi osvoboditve do maščevalnih akcij na škodo pripornikov, ki ostanejo v zaporih in 3. politični azil za osvobojene pripornike v Mehiki, ali kaki drugi državi. Uporniki bodo sporočili imena pripornikov, ki naj jih brazilske oblasti osvobodijo, potem, ko bodo te sprejele zahtevane obveze. Pripominjajo še, da si bodo vzeli življenje in ubili japonskega diplomata, če policija ne bo prenehala z iskanjem, ali pa če bi se ji P®' srečilo, da najde kraj, kjer je plomat priprt. Umrl je oče Raffaella Minichiella RIM, 12. — V rimski bolnišnic* »San Giovanni* je danes poP0*™?® umrl 77-letni Luigi Minichiella o' Raffaele je prihitel v bolnišnic0 , ob 17.30, ko je bil oče že mrtev-Karabinjerji in agenti so moran j zastražiti vhod v bolnišnico, ktf ** pred vhodom zbrala množica, ki J hotela na vsak način videti zn®0 ga »zračnega gusarja* Raffaela nichiella Ladji [ji «Cavtat» dovoljen odhod PALERMO, 12. - Jugoslovanski eneralni konzul v Rimu in Pre) _ generalni--------- --------- valni sodnik sta sklenila, da do lita odhod jugoslovanske ladje tat*, ki so jo italijanske oblasti 2 plenile 27. januarja zaradi tihotap" stva. Nova posadka popravlja djo, ki se je med zasledovanje« precej poškodovala. Na ladijsK krovu se je namreč vnel P°*"j ki je povzročil veliko škodo. Ci prejšnje posadke, ki so jih aretir,nj zaradi tihotapstva in upora y°J ■ ladji, so že nekaj časa na zatc\L svobodi. Družba »Atlantska P10 ,g ba» iz Šibenika je zanje Pla precejšnjo kavcijo. Slovesna predstava «0tella» v Beogradu BEOGRAD, 12. — Predsednik republike je bil sinoči s soprogo v spremstvu predsednika izvršnega sveta Mitje Ribičiča in njegove soproge ter drugih visokih osebnosti na predstavi »Otella* na kateri je naslovno vlogo pel Mario Del Mo-naco. V odmoru po tretjem dejanju sta predsednik Tito in njegova soproga v salonu Narodnega gledališča v Beogradu imela prisrčen razgovor z Mariom Del Mo-nacom, Milko Stojanovič in Jovanom Gligorijevičem. Ob tej priložnosti sta Tito in njegova soproga zelo laskavo ocenila petje uglednega italijanske ga tenorja in ostalih nosilcev glavnih vlog. »Zelo me veseli, da vas ponovno vidim v naši deželi,* je rekel Tito Del Monacu. »Vi niste bili tu polnih deset let, ali čas je hitro minil.* »Za mene je velika čast, da ste prišli na mojo predstavo,* je odvrnil Del Monaco. «Preteklo je res deset let od mojega zadnjega gostovanja v Beogradu, a veseli me, ker vidim, da me niste pozabili.* »Želel bi, da vas čez deset let ponovno vidim v Beogradu,* je rekel predsednik v šali in dodal, da bo do tega srečanja verjetno prišlo v stavbi nove beograjske Opere. Predsednik Tito in njegova soproga sta se zatem zanimala za nadaljnje načrte italijanskega pevca. To prijetno srečanje umetnika s predsednikom Titom in njegovo soprogo se je končalo z obljubo Del Monaca, da se bo iz ljubezni do beograjskega občinstva odpovedal nekemu inozemskemu gostovanju in 18. marca ponovno nastopil v operi »Otello*. Imeti v družini nekoga z univerzitetno diplomo! Imeti v družini nekoga z univerzitetno diplomo! Doktor v družini! Upravičen ponos staršev krona njihov daljni sen: sen, dočakati, da njihov otrok pride do univerzitetne diplome, osnove zagotovljenega uspeha v življenju. Na vsakem področju dejavnosti namreč zavzamejo najboljša mesta mladi ljudje z višjo strokovnostjo, mladi ljudje ki so imeli dovolj volje in možnosti dokončati šolanje. Čas hiti. Tudi za vašega sina (ali za vašo hčer) bo prišel čas univerzitetnega študija. Potrudite se da bo imel možnost študij dokončati! Ne odlašajte zadeve na tisti čas! Rešite ga ie sedaj ko je vaš sin še otrok z našo »vseučiliščno polico*. S tem življenjskim zavarovanjem si zagotovite da bo vaš sin pa naj se zgodi karkoli, po končani srednji šoli imel skozi šest zaporednih let rento, s katero bo kos stroškom, ki jih terja univerzitetno šolanje. In to še ni vse! Na koncu šestih let bo dobil še čedno vsoto ki bo dragocena za začetek poklicne dejavnosti, ki jo bo izbral sam. Zavarujte se in živeli boste mirno življenje. Za vašim vedrim življenjem smo mi, INA ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI ZDA NA VROČIH TLEH AZIJSKEGA JUGOVZHODA V Laosu je domala še huje kakor je bilo v Vietnamu Naposled je udeležba ZDA v laoški vojni razkrita - Pentagon se je zapletel v stanje, iz katerega se more rešiti le s takojšnjim umikom Ameriška intervencija v Laosu J* preseneča nikogar. Saj ni od ■®es, le da zdaj postaja od dne "O dne bolj očitna, nesramna in ^ostrena. Samo vmešavanje v no-“'an:k zadeve Laosa, pa je po-pdica posebnih računov in in-ZDA, ki so jih te začele uveljavljati že pred kakimi : “'ajsetim ii.etd. Kratkovidna pentagonska voja-rti klika, povezana in odvisna, |®®o, od magnatov težke vojne r®Ktrije, je svoj čas bila prepri-da bo zadeve na azijskem ; Spvzhodu kar na kratko rešila. I ^ so to računi sicer res voja-r® strokovnjakov, ki jih pa iz-zadnje svetovne vojne niso naučile. Predvsem tega j da je vojaška tehnika resda važna stvar v vojaškem športi da pa povsod tam, kjer se Ajdje bore za ideale svojih osnov-i J*1 svoboščin, tudi z najsodobnej-! J? tehniko teh nasprotnikov ne 1108 pokoril. ^točilno je pri tem — in to tudi i ™*juje gornjo navedbo — da je Trezni del naporov in sredstev : kancev v Laosu osredotočen to, da se onemogočita stik in Pj^ava ljudstva, t.j. predvsem Jakega prebivalstva, s pripad-Patet Laa oziroma narodno-/^bodilnim gibanjem Laosa. Že J*n° to dejstvo dokazuje, potem-da je ljudstvo na strani j^dnoosvobodilnih sil in ne na marionetske pnoameriške vlade v Vientianu. V ime-?kakšne demokracije pa Ameri-in njihovi sluge v Vientia-SJ Jahko delajo to, kar delajo, če j? laoško ljudstvo odklanja?! Ter-demokracija je v sodobnem raztegljiv kot elastika: za Jf^riško vlado in tiste, ki so za je demokracija predvsem vse a*0- kar je njihov interes. Kar . ajihov interes, razumljivo, pa ^ nujno da bi , vsakogar. Ameriški interesi r**u .Vietnamu, moral biti interes v (l-'“ .vievnarnu, Kambodži in jjjK.e, bržkone niso hkrati tudi L^fesi tamkajšnjih ljudstev, za-st»50 ^ ta ljudstva postavila na J?0 onih, ki se proti tem inte-bore. A borili se bodo do ker nimajo najmanišega j?®esa, da bi popustili. To je ze-. Preprosta logika vsakogar, _ ki V(.u°ri za svojo družbeno in člo-svobodo, česar pa America® — seveda mislimo pri tem ^vsem na uradno Ameriko, ne ^ ameriško ljudstvo — nočejo veneti, ker to spet ni v njihov 'Uiteresu. Kačune njihovih se-(3h eksperimentov tako ne pla-■rok oni, marveč ameriško ljud: t^Presalije, ki jih ameriški in-j^^eionisti, skupaj z vientian-.kolaboracionisti«*) vlado, iz-proti Pred tem je on to imenoval «iz-vidniške misije*. Oktobra leta 1969 je v Organizaciji združenih narodov izjavil, da v Laosu na ne ameriških čet ne tajskih enot, marveč samo severnovientnaimske. In vendar je nekaj tednov kasneje neka komisija ameriškega senata zahtevala od Helmsa, šefa CIA, pojasnila glede dejavnosti ZDA in CIA v Laosu. «Verujemo, da bo komisija,* je zapisal 20. oktobra lani dopisnik New York Timesa iz Washingtor.a, «od gospoda Helmsa zahtevala pojasnilo o vlogi 300 agentov CIA v laoški vojni. Trdi se, da so mnogi od njih bivše «zelene baretke*, plačani za to, da poveljujejo laoškiim enotam v izvidniških operacijah ali terorističnih akcijah. Vojsko in strelivo prevažajo dive ameriški letalski družbi, »Air America* in «Continental Air Service*, ki sta pod nadzorstvom CIA. Trije atašeji ameriškega veleposlaništva v Vientianu, ki so bili v Washington poklicani na pričeva- nje, bodo morali posebni komisiji pojasniti vse v zvezi s taktičnim bombardiranjem in suhozemskimi operacijami, ki jih ameriška vojska opravlja na račun kraljevske vlade. Iz nekih poročil je razvidno, da vse operacije kraljevske vojske vodijo in nadzorujejo ameriške osebe. Ameriško letalstvo opravi okrog 300 poletov dnevno.* Toda, navzlic velikanskim podporam v dolarjih in opremi, kljub prisotnosti tisočev ameriških strokovnjakov in tako imenovanih svetovalcev, Pentagon na laoškem bojišču doslej ni zabeležil domala nobenega uspeha ali napredka. In ga tudi v naprej ne bo. Edini izhod iz zagate, ki so spričo svojih posebnih računov ZDA vanjo zabredle na azijskem jugovzhodu, je ta, da se zdaj tem računom odpovedo in jugovzhodno azijsko poprišče čdmprej zapuste. Probleme naj tu rešujejo oni, ki so tu doma. Rešili jih bodo zagotovo tako, kot bo za tamkajšnja ljudstva najboljše. Presajena vranica LOUISVILLE, 12. - Včeraj je zapustil tukajšnjo bolnišnico angleški industrialec, kateremu so 24. februarja presadili vranico, ki mu jo je daroval njegov brat — dvojček. Angleški industrialec je bolehal za levkemijo ko druge rešitve ni bilo, se je odločil za tvegan poseg. Kirurški poseg je izvedla ekipa zdravnikov s tukajšnje univer- zitetne klinike, ki so prepričani, da bodo s tem zavrli pot nadaljnjemu napredovanju levkemije. Pacientov brat, ki je poklonil vranico, je zapustil, bolnišnico 6. marca, tri dni pozneje pa je odpotoval spet v Anglijo. Doslej niso objavili niti imena bolnika, niti imena darovalca. To pa zaradi tega, ker njuna mati ne ve za operacijo, niti ni vedela, da je njenega sina mučila levkemija. Po tem, kar so rekli zdravniki, presajena vranica povsem normalno deluje. Hkrati so zdravniki izrazili mnenje, da je kaj malo možnosti za tako imenovano zavračanje tujka, ker sta organizma podobna. Gre namreč za dvojčka. Po tem, kar je rekel glasnik ameriške bolnišnice ,je za ta primer zavladalo med strokovnjaki veliko zanimanje. Skupina zdravnikov, ki je izvedla operacijo, se je držala nekaterih naukov, ki jih je pred leti navedel avstralski strokovnjak dr. Frank Mac Farlane Bumet. Na razstavi o taboriščih PROSLAVA 8. MARCA V B0UUNCU IN GR0CANI Delež bol/unskib žensk v osvobodilnem boju V Grocani se je proslave udeležila vsa vas 8. Razstava o taboriščih v Kulturnem domu vzbuja veliko pozornost. Med obiskovalci so bivši interniranci ter svojci umrlih, kar pa je posebno razveseljivo, tudi številna mladina. Organizirano obiskujejo razstavo dijaki slov. srednjih šol. Na sliki obisk dijakov I. razreda znanstvenega liceja pod vodstvom prof. dr. Franca Škerlja. ..............................................................Hlinili....minil...........i ■ i n • i ■ ■ ■ i ■ 11 ■ 1111 ■ i n i .i.iiiiimiiiiliuinniiiiiiuu..................nuni.............................. POMEMBNO SKANDINAVSKO NAROČILO Puljski Uljanik gradi «velikane» Dve ladji po 265.000 ton nosilnosti bodo gradili v dveh delih ■ Dobri linančni pogoji nedolžnemu laoškemu so represalije tipa, ka-v rabi pri vseh podobnih ^.Krialističnih podvigih: množič- 'koli, mučenja, izseljevanja, htracijska taborišča, uničenj imetja, požigi naselij, opu-celih predelov, da bi se h?. Prizadele prehrambene mož-Wl- ^afet Laa. množična bom-arija naselij itd. itd. Skrat-i^..?3jpopolnejši genocid nad ne-prebivalstvom, a da vijjj? Pred svetom nekako opra-navajajo v svojo obrambo iJjjPodbitne argumente*, s ka-sk V a jo prikazati te ne-ljudi kot nevarne, oboro-hasprobiike, ki so jih pač ^fani uničevati. Hje“wsredno ameriško vmešavale J' laoške notranje zadeve, se fctostopni, vse bolj večalo. Leta j®, po podatkih Patet Laa, iZ*0 ameriških svetovalcev znalk °krog tristo. V času Ženev-'- sporazumov leta 1962 jih je, ‘msmanu, bilo 666, dejansko je gotovo bilo mnogo več. leta 1966, spet po po-, Patet Laa, ki so bili skrb-Overjeni, je v Laosu bilo Ifoi Amerikancev, od tega iraških svetovalcev ter in-rje-v v vatia Fuma, predsednik laoške Ji Turiške vlade - ki se zdaj, ^jo Vo^Ake sile Patet Laa rva- ? jih _ k*?četku 1 Pllt, V™Al v veliki ofenzivni akciji. Cerožajo celo samo njegovo »Senico, izjavlja za sporazum Laom — pa se je do'go " kot da o tem prav ničesar ?e- Šele leta 1968 je priznal, 'ai>k?^riknnci bombardirajo Laos Iti??!|ški predsednik Nixon je to 41 tr>i- u decembra lani) PULJ, 12. — V krogih ladjedelnice »Uljanik* so zadovoljni, kajti pogodba, ki jo je vodstvo ladjedelnice sklenilo s švedskim podjet-jeb «Grangesberg», je nadvse po-voljna, hkrati pa zagotavlja še nadaljnje delo, pa čeprav ima ladjedelnica že veliko naročil. Ker pa je na svetovnem tržišču kon kurenca zelo velika, je sleherno naročilo dobrodošlo, da se zagotovi delo za daljšo dobo, kajti le tako je možno ustrezno načrtovanje dela. Vrhu tega je naročilo švedske tvrdke »Grangesberg* zelo pomembno, ker bo podjetje «U-ljanik* zanjo gradilo dva velikana od po 265.000 ton nosilnosti. Seve-da ne gre za ladje, ki bi zahtevale veliko dela, ker sta to tankerja in ladji za suhi tovor, ki ne zahtevata veliko dela, toda v podjetju ocenjujejo to pogodbo kot dober posel, ko gre za naročilo, ki gre nad pol milijona tonaže. Ti dve kombinirani ladji bosta pripadali največjim ladjam na svetu nasploh. Le Japonci so doslej izdelali več tankerjev s po 250.000-tonsko nosilnostjo, v gradnji pa imajo že 300.000 tonske tan kerje. Gradnja dveh velikanov pa je možna v Pulju zato, ker so strokovnjaki puljskega «Uljanika» že pred leti odlično r*šili tehnolo gijo gradnje ladij v dveh delih. Izkušnje, ki so jih pridobili doslej, jim bodo služile tudi v sedanjem primeru. Potem ko je puljska ladjedelnica že gradila ladje od po 85.000 ton nosilnosti za neko podjetje v Bombaju, je «Uljanik» prevzel na ročilo štirih mamutskih ladij od po 225.000 ton nosilnosti za norveškega ladjarja Bergsena. To so prve ladje, ki so namenjene za prevoz rude in nafte hkrati in v tolikšnih dimenzijah ter z ustrez no nosilnostjo. Pri teh ladjah je značilen krmni del, ki je grajen po konceptu puljskega konstruktorja inženirja Mladena Klasiča, ki je hkrati tudi komercialni direktor «Uljanika». Sedaj sta na vrsti še dve večji ladji, že omenjena 265 000-tonska velikana za stockholmsko podjetje. uGrangesberg* je veliko podjetje, ki ima lastno mornarico, lastne rudnike, svoje plavže in jeklarne. Ladji bosta dograjeni prva leta 1972, druga pa nasled nje leto. Dvajset odstotkov stroškov bo podjetje plačalo cUljani-ku» že med gradnjo, preostanek pa bo »Uljanik* dobil takoj ob izročitvi ladij. To je za podjetje »Uljanik* zelo pomembno, ker bo podjetje razpolagalo z zadostnimi kapiteli, ki jih trenutno ni na pre tek. Po navadi ladjedelnice, po sebno pri tolikšnih naročilih, de- lajo na kredit do 5, 10 in tudi več let Ob sedanjem naročilu je vredno dodati še to, da bo švedsko podjetje dobavilo puljskemu tudi veliko kovine, plošč in ostalega materiala, po vnaprej določenih cenah, ki so za puljsko podjetje ugodne. Ob koncu še nekaj podatkov o dimenzijah teh dveh velikanov: ladji, ki ju bodo gradili v Pulju, bosta dolgi po 350 metrov, široki bosta 52 metrov, ob popolni obremenitvi pa se bo njun trup pogrezal do 22 metrov globoko. Ladji bosta poganjala po dva motorja s po 20.000 konjskih sil. Tudi motorje bodo izdelali v puljskem podjetju. Ladji bosta imeli brzino 16,5. morske milje na uro, kar za tolikšne velikane gotovo ni malo. OTROK IN DRUŽINA. Revija za družinsko in družbeno vzgojo, Ljubljana 1970, št. 3. SODOBNOST. Lelnik XVIII., št. 3. Iz vsebine: Beno Zupančič: Romanje za mir, France Forstnerič: Iz pesnitve pijani Kurent, Anton Ocvirk: Stilni premiki v Cankarjevem zgodnjem pripovedništvu v simbolizem, Tomaž Šalamun: Hri bi so obrt, Janko Kos: Umetnost in struktura, Franček Rudolf: Daj piti kri svoji prazni senci. Beseda tujih avtorjev, Roman Jakobson: O strukturalni lingvistiki, Kronika-književnost, likovna umetnost, Glose. I FUORILEGGE DELLA SCUOLA. Nascita del movimento lavoratori študenti. Provincia di Torino, as-sessorato istruzione, a cura di Danilo Frassetto. FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA DOKUMENTARNEGA FILMA SE JE KONČAL V' Kako se je Skanata potrudil za dokumentarec Teroristi* V določenih cerkvenih krogih so ponovno pokazali, kako in kaj mislijo V ponedeljek, 9. t.m. so v Beo gradu zaključili letošnji že 17. festival jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma. Najvišje priznanje na tem festivalu je dobil Dušan Vukotič za svoj film »Ars gratia artis*. Dobil je zlato kolajno «Beograa» in denarno nagrado v znesku 500 tisoč dinarjev. Nagrajeni so bili še številni drugi dokumentarni, igrani in tako imenovani namenski filmi. Med drugimi je bil nagrajen tudi film Krsta Škanate z naslovom »Teroristi*. Ustavili se bomo pri tem filmu, ker je zelo aktualen in ima svojevrstno zgodovino. Krsto Skanata je nagrado, ki je bila dodeljena njegovemu filmu, zaslužil, kajti veliko se je moral potruditi, da je napravil to, kar so v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu gledali člani režije in čemur je polna dvorana ploskala. Gre namreč za dokumentaren film o jugoslovanskih begun-oih v tujini in o njihovem početju v tujini in doma. Marsikdo se bo še spomnil, kako so pred časom v Beogradu na kolodvoru eksplodirali peklenski stroji, pri čemer je bilo veliko materialne škode, človeških žrtev pa ni bilo. Veliko huje je bilo nekoliko pozneje v beograjskem kinematografu «20. oktober*, kjer je mladenič izgubil življenje, ranjenih pa je bilo veliko ljudi, najhuje neka visoko šolka, ki so ji morali amputirati obe nogi. In prav to je spodbudilo Ška-nato, da se je lotil tega dela. In dela se je lotil z vso resnostjo in temeljitostjo. Kakor piše beograjska »Ilustrirana Politika*, je Krsto škanata v zvezi s snemanjem tega filma obiskal tudi dunajskega inženirja Simona Wiesenthala, ki se je proslavil s svojim lovom na nacistične zločince, pri čemer je doživel največji uspeh, ko je ujel Eichmatma in ga pripeljal v Izrael, kjer so mu sodili in ga obsodili na smrt. Wiesenthal je dal Škanati intervju za film, pri tem pa je prišlo med Škanato in Wie-senthaLom do stave, ki jo je, kot ugotavljamo sedaj, Wiesenthal izgubil. Wiesenthal je namreč stavil s škanato, da mu bodo ustaši in drugi fašisti preprečili, da bi film končal, kaj šele da bi ga mogel predvajati. In kakor smo videli, so v Beogradu film predvajali... Škanata se ni zadovoljil s tem intervjujem, pač pa je hotel priti v svojem iskanju teroristov — ustašev in njih somišljenikov — do dna. Škanata je hotel razsvetliti zadevo, kako je možno, da še 25-letnico osvoboditve izpod tujega jarma in 25-letnico zmage revolucije, razni fašisti, ki so pobegnili iz Jugoslavije, najdejo med mladimi jugoslovanskimi izseljen ci ljudi, kakršen je na primer Mi ljenko Hrkač, ki so pripravljeni vrniti se v domovino le za to, da nastavljajo peklenske stroje. V tem smislu je Krsto Škanata prepotoval Zahodno Nemčijo, začenši z zahodnim Berlinom, kjer je obiskal dr. Antona Kolendiča, ki je tudi bil žrtev ustašev. Tu je Škanata zvedel, da so samo v zahod netn Berlinu v preteklem letu usta-ški zločinci umorili 15 mladih Jugoslovanov in Jugoslovank, Svoja izvajanja o nastanku filma »Teroristi* škanata v beograjski »Ilustrirani Politiki* takole nadaljuje: «In tako sem prišel, kot se mi zdi, do ključnega vprašanja, ali se more ustaška zločinska dejavnost preprečiti? Vidite, pri vzpostavljanju diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom je V v *el<' 9 "'"‘•MlMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniilllllllllllllllMIMillllllllllinillllMIMIIIIIIIIItlllMIIIIIIMMIIinilMniiHllllillll HOROSKOP Previdnost (od 21.3 do 20.4.) Naj-v poslih. Zadovo-Lj^voj čustvenih zadev. 1* Mod 21.4. do 20.5.) Poravnaj ki ga imate pri nekem koj^ju. Dokaj oster besedni dvo-N,® sosedom. ČAJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne * !** nekemu predlogu, ki visi ^4ku- Pobotanje s starim prija- (od 22.6. do 22.7.) Preverite Podatke, ki ste jih prejeli. K , fclet v tujino. (od v Pošiljka, [J oe bo v k?«, ki (od 23.7. do 23.8.) Nemudoma ki bo prišla, ker redu. Ne odrecite bo zanjo zaprosil vas i ...__; 23.8. do 22.9.) Kar k^riate storiti v zvezi z nekim \'n}' je zelo tvegano. Prijatelj \ P° pomagal v nekem čustve- ife10;. ICA (od 23.9. do 22.10.) mejo poguma, morate jih vsekakor premagati. Pomirjeno vzdušje v dru žini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zaupajte nekemu sodelavcu, ki se vam ne prilizuje, je pa pošten. Pomagati boste morali dragi osebi iz zagate. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes boste dosegli izreden denarni uspeh. Odločno zavrnite neko izsi ljevanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne prijeten spor z nekim sicer solidnim partnerjem. Varujte se osebe, ki eno govori, drugo pa misli. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dober nasvet ni nikoli odveč, prisluhnite vsemu, kar se vam zdi vredno upoštevanja. Srečen konec neke afere. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Solidnost in ekspeditivnost naj bosta temelja vašega dela. Preprečili boste, da težave, naj vam ne odvza-1 bi nekdo umazal vaše pošteno ime. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Saksofonist Curtis; 12.10 Pravni položaj ženske v Italiji; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Program za mladino, 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Ramovšove skladbe; 19.10 Nabožna oddaja; 19.25 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Jazz; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Ansambli lahke glasbe; 15.35 Radijska priredba. KOPER 6.30, 6.45, 7.40, 10 00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro ju tro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Po pevke; 8.30 Operni zbori in baleti; 9.30 Ital. narodne; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.00 Glasbeni album; 11.30 Orkester Mauriat; 11.45 Znani pevoi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Aktualnosti; 14.15 Lahka glasba; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Simf. koncert; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Merrillove kitare; 22.10 Pisana glasba; 22.35 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Glasbeni spored: 8.30 Jutranje pesmi; 12.10 Kontrapunkt; 12.40 Ljudje, dejstva in dežele; 13.30 Strnjena drama; 14.16 PETEK. 13. MARCA 1970 Popoldanski spored; 16.00 Program za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.00 Dejstva in ljudje; 20.15 Barok v katedralah; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 8.40 Protagonisti; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje E. Vianello; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pet vrtnic za Milvo; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.03 Poljudna enciklopedija; 15.40 Oddaja za avtomobiliste; 16.00 in 16.35 Sanremo 1970 in druge pesmi; 17.35 Enotni razred; 19.20 Nabožna oddaja; 20.10 Program s Pisujem; 21.15 Knjižne novosti; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Glasba in podoba; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 14.30 Portret avtorja; 14.55 Bachove skladbe; 15.15 Caldara, Oratorij za solo, zbor in orkester; 17.10 Angleščina; 17.45 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Vsa kovečerni koncert; 20.15 Kako se žival prilagodi? FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Odrska glasba; 10.10 Iz Suppeje ve operete: »Pesnik in kmet*; 11,45 Violinistka P. Carminelli; 14.30 Schubertove skladbe; 15.30 Simf. glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 In-form oddaja; 8.04 Operna matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Ansambel M. Šouca; 9.45 Črnogorske narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Chopinove skladbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenski oktet; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Skladbe za mladino; 15.30 Napotki za turiste; 15.40 Iz Riže tove Arležanke; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 človek in zdravje, 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Rad imam glasbo*; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.15 Ansambel M. Dovžana; 20.00 Zbor berlinskega radia; 20.30 »Top-pops 13»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz klub. ITAL TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Kristusovo živ- ljenje; 13.00 Evropa kratkega poletja; 13.30 Dnevnik; 15 00 Ponovitev šole; 17.00 Program za naj mlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 »I solisti Aquilani»; 19.15 Moderno življenje; 19.45 Šport in itak kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Puškin: »Dvoboj*; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Vidalie: »D capitan Coignet* 22.05 Velikonočno srečanje. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.20 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba: Kako se kre pim; 17.45 »David Copperfield* — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Mladinski klub; 19.00 Mozaik; 19.05 Sodobna francoska družba; 19.45 Cik cak; 20.35 »Stožec tišine* — film; 22.05 Malo jaz, malo ti — quiz. bila sprejeta tudi klavzula, da bo Vatikan, da bo cerkev obsodila skupinsko ali posamezno delovanje teroristov. In želel sem zvedeti, ali je in koliko je katoliška cerkev obsodila ustaške zločine in to iz povsem določenih razlogov. Del katoliškega klera je bil namreč v času vojne vključen v ustaške vrste, zaradi česar se ustaši še danes ponašajo z nekakšnim katoliškim perjem. Z druge strani pa so katoličani pobožni ljudje in kadar bd cerkvene oblasti obsodile zločine, bi to krepko zmotilo načrte ustašev in njim sorodnih krogov. Ljudje bi bili vedno prej pripravljeni verovati cerkvi kot pa usta-škim gobezdačem, ki z denarjem in grožnjami novačijo nove člane.* »Vedel sem, po kateri poti je treba iti — nadaljuje Škanata — in zato sem najprej Stopil na Široki brijeg, torej v kraj, od koder so mnogi ustaši, ki so se »proslavili* s svojimi zločini v času vojne. Iz istega kraja pa so tudi Mi-Ijenko Hrkač, Ante Penavič in Drago Čolo, ki je napravil atentat na jugoslovanskega diplomata v Zahodni Nemčiji dr. Kolendiča.* »Takoj moram povedati, da sem v razgovoru/ še posebno z mladi mi ljudmi tega kraja, občutil nekaj povsem obratnega. Ti ljudje se razvijajo daleč od teh strupenih idej. Še več, užaljeni so ob nekakšnem kompleksu svojega rojstnega kraja. Po njihovem mnogi menijo, da je tisti, ki je iz Širokega brijega že nekakšen ’hrka-čevec’. To pa ni res.* »S tem spoznanjem sem potrkaj nh vrata frančiškanskega samostana in prosil, da me sprejme pater gvardijan. Sprejel me je ljubeznivo in mi ponudil dobrega vina. In ko sem mu pojasnil, kdo in kaj sem in kaj počnem, sem prešel neposredno na stvar samo. a so poskrbeli, da je nemudoma prišel partizanski zdravnik tov Miklavž s položaja nek.ie v slovenski Istri. Ranjenec je hudo krvavel. Nekdo ga je držal, in tudi meni so u-kazali, naj mu hladim. obraz s hladnimi oblogami. Držala sem ranjencu glavo in gledala zdravnika, ki je imel nož v roki ter s potrtim obrazom premišljeval, ali naj mu odreže nogo nad kolenom. Vse je bilo pripravljeno. Botra Ančka je strmela ob njem in čakala zdravnikove odločitve. Vsi v zdravnik je zaprl oči in vrgel noz sobi smo zadrževali dih. Toda vstran. Nogo je skrbno nategnil. Prestreljeno kost, ki je pod kolenom molela, je skrbno obvezal in ukazal: «Raixjenca takoj v parti zamsko bolnišnico!* Vsi so odšli iz sobe. Spogledali smo se. Samo jaz in Ančka sva ostali pri ranjencu, ki je globoko dihal in tiho stokal. Prajv kmalu so prišli nekaten tovariši in ga odnesli po stopnicah. Nič ne vem, kaj se je ta cas godilo po vasi, toda ko sem prišla na dvorišče, sem zagledala voz napolnjen s senom. Pn vozu je stal s svojem konjem Josip Hrvatič, Iti je pogumno sprejel to ne varno nalogo. V seno smo sknh ranjenca, ob vozu pa je stala o-borožena partizanska patrola. Počasi je konj potegnil. Patrola se je umaknila po stranskih stezah in pazljivo sledila prevozu po glavni cesti. Iz Boljunca so ranjenca odpeljali skozi Socerb ne Beko in od -n dalje. V Zaboljuncu pa so žene vse pospravile, da ni ostalo nobenega sledu. Nekaj žensk in otrok je poskrbelo za odstranitev krvi na poljski poti, po kateri se je bil privlekel ranjenec. Tov. Gržančič se je po končani vojni srečno vrnil domov.* Govoru so vse navzoče zelo pazljivo sledile in marsikateri se je orosilo oko. Navzoče žene je pozdravila tudi tov. Katra v imenu organizacije žena in omenila borbo današnje ženske ob rami z delovnimi tovariši. Društveni mešani pevski zbor je zatem zapel še nekaj pesmi, na- vzoče ženske pa so zapele nekaj narodnih ob spremljavi dveh harmonik. Nato so se žene razšle zadovoljne nad lepim večerom. Nar sleckijega dne so okrasile z nageljni in mimozami spomenik padlim. Marija Slavec, ki so jo usmrtili v Rižarni Marička Steržaj, umrla v bolnišnici R&s. s Viktorija Žerjal por. Sancin, Id so jo usmrtili v Rižarni Vida Kocjančič, padla na Krasu Solza umrla Kocjančič, v /\uschwitzu Proslava v Grocani V Gročani so letos proslavili osmi mairec v lepi srenjski dvorani. Udeležba je Pila velika. V začetku je domačinka Danica Racman spregovorila nekaj lepih in priložnostnih besed. Sledila je večerja ob udeležbi vseh vaških žena. Pridružili so se tudi moški in vsa mladina, tako da je bila navzoča vsa vas. Sledila je zabavna glasba in nato tudi ples. Vsi so bili zadovoljni nad lepo uspekm praznikom. Ponovno so se zbrala v nedeljo popoldne ter so oh zvokih harmonike zapela in se Uidi pozabavali. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,1, najnižja 4,4, ob 19. uri 7,3 stop., zračni tlak 1013,5 raste, vlaga 73%, veter severovzhodnik 2 km/h, nebo 1/10 pooblačeno, 7,5 mm dežja, mor-je rahlo razgibano, temperatura mor-ja 8 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 13. marca KRISTINA Sonce vzide ob 6.22 in zatone 18.07 — Dolžina dneva 11.45 — kuna vzide ob 8.48 in zatone ob 00.24 Jutri, SOBOTA, 14. marca MATILDA NA OBČINSKI TRŽNICI S SADJEM IN POVRTNINO Nastop branjevcev in jestvinarjev proti prodajanju blaga neposredno potrošnikom Včeraj so uprizorili «belo stavko» od 7.30 do 10. ure * Podobna protestna akcija bo vsak dan do torka - Ob sobotah prodajo neposredno potrošnikom do 6000 gajbic sadja in povrtnine Včeraj se je v našem mestu pričela »šestdnevna vojna» branjen-cev in jestvinarjev proti prodaji sadja in povrtnine neposredno potrošnikom na občinski tržnici. Po burni seji, ki je bila v sredo zvečer pri združenju tržaških trgovcev, je odsek organizacije, v katerem so včlanjeni trgovci na drobno, ki prodajajo v svojih obratih tudi sadje in povrtnino, sklenili, da mora nekaj ukreniti v obrambo stanovskih koristi glede na to, da se je nakupovanje sadja in povrtnine s strani potrošnikov na občinski tržnici že tako razširilo, da branjevke ob stojnicah in mali trgovci v svojih obratih že čutijo močan zastoj v prodaji. Na seji so sklenili, da se bodo v znak protesta in zlasti zato, da bi na svoje probleme opozorili pristojne oblasti, vzdržail nakupovanja na tržnici vsak dan do vključno prihodnji torek, od 7.30 do 10. ure ter šele ob tej uri stopili v stik s trgovci na debelo. Včeraj zjutraj se je pričelo: trgovci na debelo so zaman čakali na običajne kupce, ki se sicer vsak dan zalagajo z blagom za svoje trgovine v času, ki je za to določen, to je od 7.30 do 10. ure; pogajati so se začeli šele ob 10. uri; kmalu zatem je zatulila sirena in na tržnico se je usula množica kupcev-potrošnikov ter se pomešala med trgovce, tako da je na tržnici nastala precejšnja zmešnjava. Opoldne se je tržnica ponovno umirila; danes zjutraj se bo akcija trgovcev na drobno nadaljevala. kov na tržnico pa ni mogoče, dokler je v veljavi zakon štev. 125 i* Jota 1959. Ta zakon velja seveda za vso državo, posamezne občine pa v njegovem okviru lahko določajo čas proste prodaje na tržnicah. Zato bi bilo mogoče na primer upoštevati željo trgovcev, da bi za dostop potrošnikov določili drugačen čas (sami trgovci bi menda najrajši videli, da bi ga prenesli na popoldne), ampak o lem mora sklepati vrsta občinskih organov in v zadnji inštanci občinski svet. Druge rešitve zaenkrat ni. Bistvena pri vsem tem pa je cena sadja in povrtnine na tržnici in v prodaji na drobno. Ce bo razlika med kotacijama tolikšna, da se bo potrošnikom splačalo hoditi na tržnico po cele gajbe blaga, kar je navsezadnje precej neprijeten posel, se bo ta praksa pač nadaljevala, Res je, vračajo milo za drago trgovci, da so naše cene znatno višje kakor na tržnici; to pa se dogaja prav zaradi prostega vstopanja potošnikov vanjo. Mi prodamo v trgovinah tako malo blaga, da smo primoran' porazdeliti svoje fiksne stroške na razmeroma majhne količine prodanega blaga in to mu dviga ceno. Mnogo blaga vsak dan tudi zavržemo, ker moramo kljub redkim odjemalcem vedno imeti v trgovini vse, kar nudi tržišče, sicer se nam še ti redki klienti preusmerejo h konkurentu čez cesto... je število potrošnikov : oddelku V. pri občini, ki je pri-ob sobotah največje. ' stojen za tržnico, je bila prav tako jutri pa bo višek, saj na tržnici Nato se bo protest ponovil še v ponedeljek in torek — tako pravijo pri združenju trgovcev — med tem časom pa bo posebno odposlanstvo stopilo v stik s pristojnimi oblastmi, to je z občinsko in deželno upravo, da bi ustreznim funkcionarjem predočilo težave prodajalcev sadja in povrtnine na drobno. Kaj pravijo trgovci? Predsednik njihovega odseka Virgilio našteva po vrsti: na tržnico ne prihajajo nakupovat revnejši potrošniki, katerim je ta olajšava pravzaprav namenjena, ampak premožni ljudje, ki imajo .avtomobil in dovolj denarja, da si vsakič natlačijo v vozilo po dve, tri ali še več gajbic sadja in povrtnine; vsak dan gre tako s tržnice poprečno po 600 gajbic raznega blaga, ob sobotah pa, ko prihaja na tržnico tudi do 2000—2500 zasebnikov, dosega prodaja višino 6.000 gajbic. V enem samem dnevu gre torej s tržnice direktno v gospodinjstva približno toliko, kolikor znaša celoletna prodaja male trgovine s tem blagom. Vse to mimo davkarije, medtem ko so prodajalne nasprotno hudo obdavčene. Z novo ureditvijo poslovanja občinske tržnice so trgovci na drobno nadalje zgubili vrsto važnih odjemalcev, kakršni so gostilne, hoteli, delavske menze, vojaštvo in nekateri drugi klienti, ki so se poprej zalagali s sadjem in povrtnino pri nas, a ki imajo po novem prost vstop na tržnico vsako jutro do 7.30. V Trstu je gostota trgovin in stojnic za prodajo sadja in povrtnine neprimerno večja kakor, denimo, v Rimu, pristojna deželna oblast pa kar naprej izdaja nove dovolilnice, čeprav posebna komisija, ki je bila ustanovljena ad hoc v tržaški občini, Dredhodno odbija vse prošnje. V zadnji poslovni dobi je na Tržaškem zaprosilo za novo dovolilnico 52 ljudi: komisija je zavrnila vseh 52 prošenj in vsi prizadeti so se pritožili na deželni organ. No, ta je izdal 51 novih dovolilnic in zavrnil samo e-no prošnjo. Jestvinarjev, prodajalcev sadja in povrtnine in branjevcev je danes na Tržaškem o-koli 1500, prej več kakor manj, in še večje — je število družin, ki naj bi od tega živele. Naše življenje pa je v zadnjem času postalo prav nemogoče, — pravijo trgovci — in od tod protestna akcija, ki se je začela včeraj in ki se bo nadaljevala, kot kaže, do torka. Res Je. da je v zadnjem času precej narastlo število zasebnih potrošnikov, ki prihajajo na tržnico do blago, ki je tu znatno cenejše kakor zunaj v mestu, priznava ravnatelj tržnice dr. Marini. V določeni meri pa je ta pojav po vsej verjetnosti pripisati tudi pred raznimi gripami, saj so zdravniki priporočali občinstvu, naj uživa čim več vitamina C. to je agrumov. In nasvet Je padel prav v najboljši sezoni. Trditi pa, da na tržnico ne prihajajo revnejši potrošniki, je precej tvegano: ločiti danes v Trstu ljudi po tem, ali ima kdo avto ali ga nima, bi pomenilo spraviti z enim samim zamahom vse Tržačane med bogataše. Naval ob sobotah je lahko razumeti, če upoštevamo, da so ta dan številni delavci (gradbeništvo), in zlasti uradniki (deželna uprava, banke, zavarovalnice, itd.) prosti. K temu bi lahko dodali, da trgovci na debelo ob sobotah radi nekoliko popustijo na ceni, da bi se znebili čim več blaga, ki ga je si-oer treba spraviti v hladne celice čez nedeljo. Kar zadeva davke; če je res, da Jih branjevci morajo plačevati, je po drugi strani prav tako res, da jih moramo plačevati tudi vat drugi državljani. Odpraviti prost vstop zasebnih potrošnt- Napetost je torej v zraku. Včeraj popoldne so bile na tržnici oo- položaju narodnostnih manjšin v Italiji, ki ga je imel dr. Karel šiškovič. V imenu kluba KASTA, ki je predavanje priredil in katerega člana so se ga v dobršni meri tudi udeležili, je predavatelja pozdravila Sonja Škabar, na kar je dr. šiškovič v jasnem in sintetičnem slogu obdelal zahtevno tematiko zgodovinskega in družbenega obeležja manjšinske problematike v italijanski enonacionalni državni tvorbi in primerjal položaj posameznih manjšin (francoske v Val d’Aosti, nemške na Južnem Tirolskem in slovenske v Furlaniji - Julijski krajini) glede na mednarodni in notranji položaj v Italiji in Evropi. V zadnjem delu svojega preda- vanja je podal kritično oceno juž-notirolskega paketa in nakazal optimalno, čeravno zaenkrat še uto-pistično perspektivo rešitve manjšinskega vprašanja z definicijo, da bi to bila tedaj, «ko bi Slovenec v Italiji imel take možnosti obstoja in razvoja v nacionalnem smislu, kot v matični domovini*. Kritično se je tudi dotaknil koncepta, po katerem naj bi samo jezikovna jamstva bila pogoj odprave asimilacijskega procesa in postavil hipotezo dvojezičnega narodnostnega ambienta. Predavanju so prisotni sledili z zanimanjem in predavatelja nagradili z aplavzom. Krajši pripombi sta podala prof. Samo Pahor in dr. Lojze Berce. Danes spet tajna seja občinskega sveta V Trstu se sestane danes zvečer na tajni seji, tokrat že drugič, občinski svet, ki ima na dnevnem redu vprašanje suspenzije dr. Quar gnalija za dobo šestih mesecev. V nek svoji interpelaciji trdijo ko munisti, da je do tega prišlo na osnovi nekega protiustavnega člena pravilnika občinskih ustanov sicer v zvezi z vlogo, ki jo občine imel pri sodnem jem vprašanju izrazil svetova KPI Cuffaro. Na torkovi seji naj bi prišlo _ ostrega spora prav v zvezi s č nom, za katerega trdijo nekate da bi ga ne smeli uveljaviti. Mislili so, v začetku, da bo c nes župan na javni seji spore sklepe svetovalcem in (posrec preko tiska) občinstvu, vendar zaprtimi vrati. Prispevajte za DIJAŠKO MAIKO! ODLOČITEV UPRAVNEGA SVETA BOLNIŠKE USTANOVE začasen izhod iz krize prostorov | ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE J ^ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ( priredita v Kulturnem domu v Trstu dva koncerta v ( 1« 11 okviru revije pevskih zborov b< S S€ Primorska poje h / V soboto, 14. marca ob s c V nedeljo, 15. marca ob ( ni ( 20.30 nastopijo naslednji zbori: 17. nastopijo naslednji zbori: ( MLADINSKI ZBOR GM — OTROŠKI ZBOR KRAŠKI ) o ( Trst, Opčine SLAVČEK — Nabrežina ( & 1 FANTJE IZPOD GRMADE MEŠANI ZBOR SIMON GRE S h MOŠKI ZBOR PD MIREN - GORCIC — Orehek ) p 1 j Miren MEŠANI ZBOR VENČEK - ( DEKLIŠKI ZBOR GM — Dutovlje ( j Nabrežina PIVŠKI NONET - Pivka „ MOŠKI ZBOR PD »FRAN MEŠANI ZBOR SLOVENEC ) ti VENTURINI# — Domjo — Boršt ( k , MOŠKI ZBOR - MLADINSKI ZBOR STUDENO T ) Postojna — Postojna ) G 1 MOŠKI ZBOR LIPA - MOŠKI ZBOR IDARJA — ) R | Bazovica Benečija ( l MOŠKI ZBOR PETER MOŠKI ZBOR IVAN CANKAR ) k j JEREB — Cerkno - Trst * j MOŠKI ZBOR SPD TABOR MOŠKI ZBOR IGO GRUDEN " f — Opčine — Nabrežina ) t ( MEŠANI ZBOR SVOBODA — MOŠKI ZBOR VENČEK — E ) Izola Dutovlje / 1 / MOŠKI ZBOR SREČKO MOŠKI ZBOR PD FRANC * ( KOSOVEL — Ajdovščina ZGONIK - Branik k ( MEŠANI ZBOR FRANCE c ) Vstopnina 50« Vjr, pevci in PREŠEREN — Boljunec ( e / dijaki 300. Prodaja in rezer- GORIŠKI OKTET - Nova ( vacije vstopnic od četrtka na- Gorica ) v r / prej na sedežu SPZ, Ul. Geppa MOŠKI ZBOR JADRAN - ) d ) 9, tel. 31-119. Vrtojba ( i > E Gledaljšča VERDI Pri gledališki blagajni se nadalju-■daja vstopnic za tretjo Pre ' ___ ______ m.am)). Opero bo dirigiral Ottavio Zlino. mren, •. Susca. Režija J Jutri pa se j — bo pričela Prodaj! zaklj«-In ti v vseh l Opero bo dirigiral Roberto Ben ' ■ klavnih vlogah Da bodo nastop • ter G-loria Paulizza, Mih V teh montažnih zgradbah, ki naj bi jih postavili znotraj bolnišnice, naj bi bile operacijske dvorane, nov rentgenski center, ambulante, učilnice, knjižnice itd. Upravni svet deželne bolniške ve po bolniški oskrbi le za malen- , verzitetnih struktur v obdobju ustanove v Trstu (bivše združene kost zmanjšale in še to ne v bliž- bolnišnice) je na včerajšnji seji natančno proučil položaj, ki je nastal v splošni bolnišnici predvsem nji prihodnosti. Zaradi tega ie u-pravni svet bolniške ustanove sklenil začeti akcijo, da bi v okviru predvidoma dosegla j sebne seje trgovcev detajlistov. na' ko- posledica začetka delovanja zgradbe splošne 'bolnišnice v naj- «pričakovanja» novega katinarske-ga objekta. To toliko boli. ker imajo v načrtu «delno izselitev# bolnikov iz splošne bolnišnice in racionalno izrabo razpoložljivih 1 V.O, L/IVO ucivvail.l« --~------- . , T-vrac? univerzitetnih klinik, ki so poveza- krajšem 6asu postavili montažne mest v sanatoriju INPS na Up- seja, s katere nismo mogli priklicati niti odbornika prof. Romana, niti načelnika oddelka dr. Trezze. Danes zjutraj se bo bela stavka trgovcev ponovno pričela ob 7.3« in zaključila ob 10. uri. Pol ure nato pa bo kakor vsak dan vdrla na tržnioo množica potrošnikov. Kako se bo akcija zaključila, je odiprto vprašanje. Predavanje dr. Šiškoviča narodnostnih manjšinah ne s poučevanjem v petem letniku medicinske fakultete (zdravstvena, kirurška, ortopedska, nevrološka in dermatološka klinika). Na seji so ugotovili, da je zdravniško osebje — univerzitetno in bolniško — dokazalo visoko stopnjo odgovornosti za rešitev vprašanj, ki naj bi združevala prednostno zahtevo zdravstvene pomoči prebivalstvu s funkcionalnostjo, tudi didaktično in znanstveno, univerzitetnih zavodov. Medtem ko poteka poučevanje v univerzitetnih zavodih v težavah in s preoejšaio žrtvijo docentov in študentov, obstaja z druge strani hud iipritisk# sprejemov v bolniško oskrbo. To še posebno velja za splošno bolnišnico. To število ie doseglo viške, ki so jih v preteklosti le redkokdaj zabeležili. Na podlagi izsledkov zdravstvenega vodstva celo kaže. da se bodo zahte- objekte, kjer bi uredili operacijske Cinah dvorane, nov rentgenski center, ambulatorije in bolje usposobili univerzitetne klinike z ureditvijo učilnic, knjižnic itd. Upravni svet ie že poveril teh- ničnemu uradu nalogo, da prouči Številno občinstvo je včeraj zvečer spremljalo v mali dvorani Kulturnega doma zanimivo predavanje o HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiM MEDSEBOJNIH STIKOV z izdelovalci montažnih objektov tehnično plat, da bi tako zagotovili funkcionalnost kompleksa že s prihodnjim akademskim letam. To bo namreč šesti in zadnji letnik medicinske fakultete s poučevanjem na ginekološki in okulistični kliniki. Upravni svet je poveril predsedniku bolniške ustanove odv. Mor-geri nalogo, da takoj stopi v stik s predstavniki medicinske fakultete in z organi, ki lahko s finančne plati zagotovijo pozitivno in takojšnjo rešitev vprašanja. Ta pobuda bi morala zagotoviti boljše delovanje bolniških in uni- pri Magdaleni in če bo treba tudi v drugih zdravstvenih zavodih. Upravni svet ie ta poziv naslovil na vse zainteresirane kroge, ki bi morali z vso odgovornostjo proučiti neodložljiv in težaven problem tako, da bi si zagotovil s tehnične kot s finančne (stroški bi presegli milijardo lir) in funkcionalno - operativne plati podporo vseh. ZA TESNEJŠO NAVEZAVO Delovni obisk predstavnikov Zveze mladine Slovenije Na sestankih s člani komisije za mladino in šport pri SKGZ v Trstu in Gorici, sta gosta izmenjala misli o raznih oblikah praktičnega uveljavljanja enotnega kulturnega prostora Na Tržaškem in Goriškem se je včeraj mudil v gosteh komisije za mladino in šport pri SKGZ predsednik Zveze mladine Slovenije tov. Mitja Gorjup, katerega je spremljal predsednik komisije za stike z zamejstvom tov. Andrej Škrlavaj. Obisk je bil predvsem delovnega značaja, v duhu vsestranskega sodelovanja med organizacijami, ki združujejo slovensko mladino tu in onstran meje. V imenu komisije je gosta na sedežu SKGZ pozdravil Vito Svetina, ki ju je med drugim informiral o trenutnem položaju ter problemih s katerimi se spoprijemajo organizacije, ki združujejo slovensko mladino na kulturnem, prosvetnem in športnem področju. U-gotovil je nadalje, da je v angažiranosti slovenske mladine bil storjen kvalitetni skok, h kateremu je prispevalo več dejavnikov političnega, -kakor tudi splošno razvojnega značaja. V uvodni besedi, po kateri se je med prisotnimi razvila živahna in konstruktivna razprava o možnostih sodelovanja na vseh področjih, je Mitja Gorjup poudaril najprej novo politično in organizacijsko vsebino ZMS, ki se čedalje bolj uveljavlja kot angažirano politično gibanje mladincev v samoupravnem so-st.rahu | cialističnem sistemu v katerem se uveljavljajo vsebinsko in sistemsko nove oblike dela. Glede sodelovanja med slovensko mladino je Gorjup bil mnenja, da bi moralo priti v matični domovini do širšega informiranja o položaju _ narodnostne skupnosti v Italiji in s tem v zvezi predlagal širše publicistično sodelovanje v glasilu ZMS «Mladina». Pri tem pa naj bi se ta publicistika ne omejevala samo na obravnavo nacionalne zaskrbljenosti temveč naj bi zajela tudi splošno problematiko slovenskega mladinca v Italiji. Predlagal je nadalje tesnejše sodelovanje pri organizaciji raznih seminarjev. Govor je bil tudi o pomenu študentskega in srednješolskega gibanja pri nas, rasti razredne in nacionalne zavesti delavcev in možnostih, ki se odpirajo s tem v zvezi. Sestanek je pokazal, da so »tiki med zamejskimi mladinci in ZMS prešli iz obdobja vrhunskih srečanj in da so v vzdušju čedalje širšega uveljavljanja enotnosti kultur- nega prostora, ob upoštevanju različnih družbenih stvarnosti, v katerih živijo, prerasli v konstruktivne odnose vsestransko delovnega značaja. Po kosilu sta se predstavnika ZMS podala v Gorico, kjer je v večernih urah bil podoben sestanek z goriškimi mladinci v slovenskem Dijaškem domu, kjer se je tako kot Trstu razvila plodna diskusija o udejstvovanju mladih na športnem, kulturnem in ideološkem področju ter še posebej o stikih med mladinci z obeh strani meje. Lista avtonomnih obrtnikov Skupina obrtnikov, ki ni vključena v nobeno združenje, sporoča, da se je zbrala na skupščini in sklenila, da na podlagi deželnega zakona o obrti predloži svojo listo avtonomnih obrtnikov ter ustanovi lastno združenje po volitvah. Na listi je med drugimi tudi občinski svetovalec Marchesich. Podpise za listo bodo zbirali pri notarju dr. Massimu Forliniju v Ul. Mazzini 27 od ponedeljka dalje od 17. do 18.30 ure razen ob sobotah in nedeljah. Lažje ranjena pri trčenju Nekaj minut pred 17. uro so včeraj nudili prvo pomoč v splošni bolnišnici 29-letni Aniti Serll. poročeni Lepore. iz Ulice Baiardl 6. ki se bo zaradi udarca v čelo morala zdraviti osem dni. Ko so )o si rešilnim avtom prepel jali v bolnišnico, je izjavila, da se .le ranila pri prometni nesreči na križišču ceste, ki pelje v Bazovico, z državno cesto 202, ki pelje iz industrijskega dela mesta proti Opčinam. V vozilo fiat 1100, ki ga Je upravljal njen 40-letni svak Libero Gladi iz Ulice Campagnetto 41. je pri zavijanju na cesto proti Bazovici. trčil s svojim vozilom fiat 1100 44-letni Vtttorio Vigini iz Ul. Dardi 4, ki Gladljevemu avtomobilu. kljub znaku, ni dal prednosti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiii PROTEST PROTI ZLOČINSKEMU STREUANJU V SCHIU Danes od 10.45 do 11. ure splošna stavka vseh strok Uspela stavka pomožnega osebja v bolnišnicah Pokrajinska tajništva CGIL, CI SL in CCdL so proglasila za danes splošno stavko, ki bo trajala četrt ure, in sicer od 10.45 do 11. ure v protest proti zločinskemu streljanju dveh tekstilnih industrijcev v Schiu proti skupini delavcev in sindikalnih voditeljev. Sindikalna tajništva ugotavljajo, da je ta dogodek posledica umetno vzdrževanega ozračja zatiranja sindikalnega gibanja in delavcev ter hujskanja določenih krogov, da bi oropali delavce sadov jesenskih borb ter da bi preprečili utrditev njihovih pridobitev. S tem hočejo tudi ustrahovati tekstilne delavce ter delavce drugih strok, ki se enotno borijo za novo delovno pogodbo. Tržaška sindikalna tajništva izra žajo solidarnost tržaških delavcev ranjencem ter zahtevajo takojšnje ukrepe proti krivcem. Javne oblasti pa naj vzpostavijo demokratično ozračje, v katerem se bo lahko svobodno in brez nasilja bil sindikalni boj. ; Včeraj je ves dan stavkalo pomožno osebje v bolnišnicah, kateremu so se pridružili tudi asistenti. S stavko so predvsem zahtevali, naj se menja sedanji sistem finansiranja bolnišnic, povezan bolniškimi blagajnami. V ta namen naj bi ustanovili poseben vsedržavni zdravstveni sklad. Samo Trstu dolgujejo razne bolniške blagajne bolnišnicam nad 3 milijarde in pol lir. Danes pa bodo bhlnišniški uslužbenci stavkali dve uri z zahtevo po rešitvi notranjih vprašanj. Akademija za kmetijstvo. V glavni dvorani trgovinske zbornice je bila včeraj ob 19. uri otvoritev akademskega leta novoustanovljene Akademije ekonomskih in socialnih študijev za kmetijstvo, katere predsednik je dr. Eugenio Dano Rustia Traine. Med drugimi so bili navzoči odbornik Vascotto za tržaško občino, predsednik ustanove ERSA com. Lucca in ravnatelj dr. Bellavite, ravnatelj kmetijskega nadzomištva dr. Bucco itd. Po pozdravnem nagovoru predsednika je spregovoril predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je dejal, da trgovinska zbornica podpira in bo še v naprej podpirala akademijo, kot ie podpirala Bkonomsko-soc ialno konzulto za kmetijstvo, ki je bila ustanovljena pred 4 leti, ker se pač zaveda važnosti in perečih problemov kmetijstva. Dr. Caidassi je proglasil uradno otvoritev akademskega leta, nato je govoril dr. Rustia Traine o kulturah v rastlinjakih v tržaški pokrajini, o zaščiti rastlin v rastlinjakih proti škodljivcem je poročal dr. Mario Ambrosi. nekaj o živinoreji in mleku je povedal dr. Emo Perco, dr. Vincenzo Bel-larosa nekaj podatkov in ugotovitev o gozdarstvu na Tržaškem, prof. dr. Ferruccio Mosetti pa o površinskem zbiranju vode. Predsednik ustanove ERSA je ob zaključku obljubil, da bo ERSA podpirala vse koristne pobude na Tržaškem, zlasti pa razvoj žlahtnih kultur in živinoreje. Rodila se je torej nova ustanova z vdsokodonečim naslovom «akademija#. Strokovnjakom ne ospo-ravamo njihovih sposobnosti in dobrih namenov, ugotavljamo le. da je bila na pobudo dr. Rustia-Traineja pred štirimi leti ustanovljena prej omenjena konzulta, ob rojstvu katere so napovedovali čudo čudeža. Stresla se je gora... in po štirih letih... se je konzulta spremenila nič mani kot v »Akademijo«. Veseli nas, da se vodstvo zbornice za trgovino, Industrijo in kmetijstvo zaveda važnosti kmetijstva v naši pokrajini in nujnosti učinkovitih ukrepov v korist kmetijskega gospodarstva, toda videli bomo, koliko bodo pomagale »akademije#. Kot v trgovinski zbornici, tudi «akademlji» za kmetijstvo ni nobenega slovenskega strokovnjaka, In kdo zastopa kmete lz tržaške pokrajine v zbornici za trgovino industrijo, obrt in kmetijstvo? Tudi to vprašanje mora priti, končno, m dnevni red. Sicer pa. želimo akademiji in akademikom obilo plodnega in koristnega dela za napredek kmetijskega gospodarstva na Tržaškem ki nam je zares pri srcu. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je naslovil na predsednika deželnega sveta naslednje vprašanje: Pokrajinsko cesto, ki pelje od O-reha k mejnemu prehodu pri Ospu, so pred kratkim razširili in delno uredili. V ta namen so razlastili zemljišča številnih posestnikov, ki pa še vedno čakajo na primerno in pravično odškodnino za razlaščeno zemljo. Zato vprašujem deželni odbor, da bi zvedel, ali so mu te okoliščine znane in kaj meni storiti, da bodo čimprej plačali prizadetim pravilno odškodinno za razlastitve. Umestitev odbora za Tartinijeve proslave Na tržaškem županstvu so včeraj umestili izvršni odbor za Tartinijeve proslave, kateremu predseduje župan Spaccinl ln v katerem so še občinski odborniki prof. Faraguna dr. Vascotto in dr. Verza, rektor prof. Origone. direktor konservator lija «Tartdni» prof. Flu-me, ravnatelj gledališča Verdi prof. de Ferra ln predsednik Ljudske u-nlverze prof. Fiootti. Med raznimi prireditvami Ima odbor na programu tudi koncert simfoničnega orkestra »Verdi# na Trgu Tartini Piranu, ln odbor je v ta namen že sprejeli potrebne korake po diplomatski poti. S P D T vabi vse ljubitelje narave na predavanje prof. MIRKA KAMBIČA iz Ljubljane «BARVE IN OBLIKE V NARAVI* ki bo danes, 13. marca ob 20.30 un v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM JAKA ŠTOKA Vprašanje dr. Štoke o razlaščeni zemlji v Osapski dolini Med kopanjem jarka za vodovod v Štivanu se je odprlo brezno Ko so v sredo delavci ACEGAT kopali pri štivanski cerkvi jarek za novi vodovod, so se tla nenadoma vdrla in odprla se je globoka jama. Do odkritja jame je prišlo približno ob 12,15. Luknja, ki se je delavcem nenadoma pokazala, je bila tedaj široka v premeru kaka dva metra. Danes so robove žrela že očistili in podrli ves obrobni del, ki je grozil, da se bo pod večjo težo zrušil. Ko so s tem končali, je bil vhod v jamo širok že šest metrov. Žrelo so seveda ogradili iz varnostnih razlogov, na kraj pa so danes prišli žc prvi tržaški speleologi, ki bodo z jutrišnjim dnem začeli raziskovati globino. Doslej so domneve o izvoru jame, ki je nastala ob cerkvi na strani, ki je obrnjena proti Trstu, še prerane. Po jutrišnjih prvih raziskavah pa bomo točneje poročali o pojavu. Občni zbor pogrebnega društva v Rojanu Pogrebno društvo v Rojanu bo imelo v nedeljo svoj 79. redni občni zbor. Člani se bodo zbrali v prvem sklicanju ob 9.30, v drugem pa uro pozneje v prostorih šker-lavajeve gostilne v Ulial Morerl štev. 34. Ker bo občni zbor sklepal o neikaterih vprašanjih, ki so posebne važnosti za društveno življenje, priporoča odbor članom, da se ga udeleže polnoštevilno. MOC UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih danes, 13. marca ob 20. uri v Postojni. V sredo, 18. t. m. ob 16. uri premiera V petek, 20. t. m. ob 16. url ponovitev PAVEL GOLIA SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Plesni koraki: STANISLAV HITI Režija: JOŽKO LUKEŠ Razna obvestila V Nemškem kulturnem inštitutu bo danes, 13. t.m. koncert pevke Elene Čardaš in kitarista Aleša An-dryszaka s sporedom pesmi pod skupnim naslovom »Ljubezenske pesmi skozi devet stoletij#. Začetek ob 21 uri na sedežu Instituta v Ul. Coro-neo 15. V ponedeljek, 16. t.m. ob 19. url pa bo predavanje rednega profesorja romanske fUologije na univerzi Bochumu prof. E. Miillerja - Bochata o temi: «Dve knjigi 19. stoletja o Nemčiji# (M.me De Stael in Henrik Heine). Predavanje bo v Italijan. Mirti. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. marca 1970 se je v Trstu rodilo 6 otrok, pmrle pa so 3 osebe UMRLI SO: 79-letni Antonio Mor-gan, 79-letna Antonia Tagliapietra por. Milani, 82-letn- Francesco No- viello. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 prva nmediie Alda Trionfa in 'v Komedija je bila uprizorjena drugih mestih in povsod je Nastopajo: Giulio Brogi. 9 gj. Giannotti, Franco Mezzera, LM vorani, Orazio Bobbio, Antonio R cioni, Valeriano Gialli, Ronme y Saverio Moriones. Scene J in saverio Moriones. otc,‘v ^f-tuI#e snoval Giancarlo Bignardi, ko 60. Emanuele Luzzati. Predstave se do nadaljevale do 22. t.m. V AVDITORIJU pa bo danes P1* Vlad'«1’ miera dialektalne komedije ra Lisianija «Co son lontan de tl. • v režiji Francesca Macedonia, s ^ nami Marina Bormanija in K0 Sergia d'Osma. Nazionale 16.00 »Senza saper* n,e^j. dii lei». Philippe Leroy, prepove"^ Fenice 15.30 «Un uomo chia^t«lc0' Prepovedano ml a dni pod Ideale 16.00 »Ciccio e 1 due Cicclo Ingrassia, Franco Abbazia 16.00 «Mandato dl ucC jy£K' Patrick O. Neal, Peter V»n Herbert Lom. Technicolof- rr)v^tl stra 16.00« L’uomo dalla di cuolo#. C. Eastvvood. 1 lor. Režija Carlo Maestrini, scene. Actumi in nAtri TVtoto Vliltvi DO 05 'V igri »Co son lontan de 11 ■ ja|. nastopajo: Cip Barcellini, Ll(?!a card° co, Marisandra Calacione. R pei Canali, Giusy Carrara, Lucian ^ Mestri, Fulvia Gasser, Aura Mario Manolia, Alfredo Park riella Reggio, Franco Rossi’ jtl franco Saietta, Giorgio Vafflet Luc ano Zuccolini. tagora. Technicolor. mladini pod 14. letom. gol- Eden 16.00 «Rosolino Patern«’ R0. dato». Nino Manfredi, Jaso" bards. t0 c»’ k ih i s« ta .!h k ie ku hi * h •i h iti ji «4 valloa. Richard Harris, lor. co«l Grattacielo 16.00 «Cosl dol«*’ c. perversa#. J. L. Trintignad ’prE. Baker, E. Blank. Technicolor. povedano mladini pod 18. ie. j^l-Excelsior 15.30 «La mogli« P1 la». A. Orano, O. Muti, T-rosa. Technicolor. -nia«* Ritz 15.30 «La mia droga s> cath«• Julie#. Jean Paul Belmondo. a. 5 5 Alabarda 16.30 «Bitka na Technicodor. T «• Aurora 16.30 «Vlolenza al sol«*,.sl chnicolor. — Prepovedano pod 18. letom. »elat0*' Cristallo 16.30 «11 nonno »Or*" ic-Capitoi 15.30 «yuel temerarl (>f-ro pazze scatenate, scalciha . jp riole#. T. Curtis, VValter Cm Lando Buzzanca. p^pe* Moderno 16.00 «11 commissanO Ugo Tognazzi. Technicolor. gj/1s Imperu 16.30 «A tutto SaS*' Presley. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Coih«’ p^po-do perche#, Philipe L«roy;„rti vedano mladini pod 18. Ie 1 vlgil’*' 'h DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do lf. ure) AlPAlabarda, Istrska ulica 7. Al Ga-leno, Ulica S. Cilino 36. De Leiten-burg, Trg sv. Ivana 5. Mizzan, Trg Venezla 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 8.39) A. Barbo, Garibaldijev trg 4. Dl Gretta, Ulica Bonomea 93. Godina al-1'Igea, Ulica Glnnastlca 6. G. Papa. Ul-ca Felluga 46 (Sv. Alojzij). »ik it k Darovi in prispevki an grob ^ lCoO »or Ul 5 Namesto cvetja na _ R ustja daruje Mautek o vključitvi področja, ime-»tivanega Luogo di Giulio, ki spada ^aj pod občino Maniago, v obči-Erto e Casso. V komisiji so razpravljali o tem zakonskem o-autku. Ob koncu splošne razprave, 0 bi se lotili posameznih členov anutka, pa so sprejeli sklep, da ".razpravljanje odloži. To so sto- 1 s tem, da so izglasovali reso-Uc‘jo. svetovalcev KPI in PSIUP zahtevo po ustanovitvi omenja-J komisije. Po navadi večina za-rraca resolucije levice tudi v kopijah, toda tokrat ta večina ni enotna. Za resolucijo so nam-s5 glasovali svetovalci KPI, PSIUP, in MSI, proti nekateri sveto-alci KD, dva svetovalca KD in 9 svetovalec PSU pa so se vzdr- ži, Seveda je to povzročilo neza- Nfevo v vrstah levosredinske J>ne. Vsekakor so razpravo v ko-jls'ji prekinili, resolucijo levice ! J* Predložili v razpravo deželne-| jr svetu, zaradi česar je prišlo J? Prerekanja že na eni izmed ^sjšnjih sej in do razburljive raz jfave tudi včeraj. Stvar se je vče | *) končala tako, da je večina iz psovala/ protiresoluci.jo svetoval v leve sredine, medtem ko o re-Juriji KPI-PSIUP sploh niso gla-: Valj. čeprav se je vsa razprava I, okoli nje. Stvar je res za-., Pa in človek bi moral irneti ji'Kakšen šesti čut. da bi lahko raz ''avali nadrobnejše odtenke tega j ,vnega dlakocepljenja, j. p sami resoluciji levice je porogi*' demokristjan Bianchini, ki je ^jvedal, da se je prva komisija !at a ^krat in razpravljala o K-nskem osnutku o vključitvi ’ j/kočja Luogo di Giulio v ob-j'.n Erto e Casso. Poročevalec je ilsl. da so med razpravo o osnut-tudi nekateri večinski člani ko-5SlJe izrekli pomisleke in dvoji'- Svetovalci KPI in PSIUP pa n«, dejali, da je treba globlje pro-J111 Položaj ter vprašati predvsem L brnenje prizadetega prebival-i. a- Ravno zato so predložili svo-resolucijo, ki je bila v komisiji ^Pfena. Resolucija pravi, da prva komi-ij9 deželnega sveta v zvezi z za- JJjkim onsutkom o vključitvi o-Ij^ia, imenovanega Luogo di’ Giu-’ v občino Erto e Casso, meni, da ni deželni odbor dovolj utemeljil razlogov te priključitve oziroma ureditve položaja prebivalstva Vajonta. Zato naj bi izvedli med prebivalstvom referendum, obnovili' središče občine Erto e Casso v kraju Stortan, ki je za to najbolj primeren, ter pravno rešili vprašanje o jurisdikciji občine nad kraji, ki so si zelo oddaljeni. Komisija zato sklene, da prekine razpravo o zakonskem osnutku ter ustanovi komisijo, ki naj ugotovi stvarno stanje prebivalstva občine Erto e Casso ter pravne norme, ki naj omogočijo prebivalstvu, da lahko ohrani enotnost. Končno poziva odbor, naj posreduje pri vladi, da zagotovi vpis v matični urad občine Erto e Casso vsem občanom, pa čeprav živijo v drugih občinah, in sicer vse dotlej, dokler ne bodo dokončno obnovljeni vsi zaselki te občine. Skratka gre za to, da se prebivalstvo te občine dokončno ne razkropi ter da se omogoči vrnitev v domači kraj vsem, ki to želijo. Razprava o tem je bila zelo dolga in včasih tudi burna in v njej so spregovorili Coghetto (KPI), Rigut-to (KD). Bettoli (PSIUP). Pelle-grini (KPI) in Morpurgo (PLI). Di-skutantom sta odgovorila poročevalec Bianchini in odbornik Vicario, ki sta dejala, da sta proti resoluciji KPI - PSIUP, sprejmeta pa resolucijo leve sredine, ki zavrača zahtevo po posebni raziskavi ter poziva prvo komisijo, naj nadaljuje razpravo o omenjenem zakonskem osnutku. To je precej razburilo duhove, sprožilo razpravo o pravnih plateh vprašanja in spravilo v jezo celo predsednika Ber-zantija, ki je po navadi že kar stoično miren. Ko je prišlo do glasovanja o večinski resoluciji, je nameravala levica zapustiti v protest dvorano, toda ker se je nekam obotavljala, je večina medtem že izglasovala resolucijo. Pri delu padel s tovornjaka Ko sta včeraj delavca ServoUi Porsico star 64 let, iz Ulice Buttaz-zoni 14 in 33-letni Bulcis Danieli nameščala na tovornjak tvrdke Pa-rovel kovinsko ogrodje v Ulici Pro-cureria, se je del tovora nenadoma zrušil na tla na zadnjem delu tovornjaka In povlekel za seboj Peršiča. Z rešilnim avtomobilom so ga takoj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 15 dni na nevrokirurškem oddelku zaradi udarcev po desni strani glave, na levem delu čela, krvavitve iz jezika in pretresa možganov •iiiiiiiiiiiiviiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifUKniiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinKiiiiimma IZ BEOGRADA V TRST PO TATINSKIH POSLIH Prijeta triperesna deteljica mladih avtomobilskih tatov Najprej so prijeli dva v Ul. Navali, nato pa še tretjega, ko je spal v avtomobilu last Guiseppeja De Luče iz Milj. Dve uri kasneje so se policijski agenti vrnili na kraj, kjer so zajeli tatova, da bi ugotovili, če sta imela kakega pajdaša. V avtomobilu fiat 124 z beograjsko evidenčno tablico so opazili Spečega moškega. Ko so kontrolirali, kaj počenja tam, so agenti ugotovili, da je imel Dragoljub Mihajlovič v avtomobilu, ki je bil last Vesne Berlot iz Beograda, štiri avtomobilske brisolce, nekaj avtomobilskih radijskih sprejemnikov, še druge avtomobilske pritikline in torbo z orodjem za lom. Požigu na njegovem potnem listu so ugotovili, da je Mihajlov prišel v Italijo skozi prehod pri Fernetičih 11. marca, kar je odgovarjalo datumu vstopa v Italijo ostalih Širca - Relli (ARAC) 2:0 (b. »•' Brandmayer (CGS) — Kobal Z-(21:11, 21:17) 2. kolo ,,n Milič - Ivancich (Soffitta) z-u (21:9, 21:11) Dereya (Julia) — Širca 2:1 ’ 21-19, 21:17) Četrtfinale Zoroni (Fari) — Brandmayer 2:1(23:25,21:10,21:15) Hauser (CGS) - Milič 0:2 (22^-15:21) . . n., Dereya (Julia) — Grion (Juha) u-(16:21, 16:21) , «.2 Koch (CGS) - Polli (Julia) u’4 (18:21, 14:21) Polfinale ,.0 Grion (Juha) - Polh (Julia) (25:23, 21:13) „ „.2 Milič (Kras) - Zoroni (Fari) '>■ (14:21, 16:21) Finale ,.q Zoroni (Fari) — Grion (Julia) (30:28, 21:18) Lestvica: 1. Zoroni (Fari) 2. Grion (Julia) 3. Milič (Kras) 4. Polh (Juha) 5. Brandmayer (CGS) 6. Dereya (Juha) 7. Hauser (CGS) 8. Koch) T—ar llllltl■l■ll■■llll■l|||■■lllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllltllllIl^lllllllllllll^lllllllllllllllll■l■llllll■*l,,,,,llll, ODBOJKA NA MLADINSKIH IGRAH Žensko namiznoteniško ekipo Krasa so ustanovili šele letos, vendar močno uveljavila se je na raznih tekmovanjih že Mladi igralci Doma osvojili prvi točki Sezona mladinskih iger, ki jih tudi letos prirejata CONI, in gori-ška občina je spet v teku. V ponedeljek popoldne so se v telovad niči pri zavodu Lenassi pomerile ekipe, ki so se prijavile za nastop v odbojki. Lepo število navijačev in igralcev je napolnilo dvorano še pred tekmami, žal pa so nekateri ostali z dolgim nosom, ker tekme med Ardito in Don Boscom niso odigrali, ker se je ena izmed ekip predstavila nepopolna. Drugo tekmo pa je odigral Dom, ki se je pomeril z Virtuosom in ga tudi gladko odpravil. Čeprav je Dom zmagal, ni prikazal lepe igre, vsekakor se je takoj videlo, da obvlada igro precej dobro in da ima v svojih vrstah precej zelo obetajočih igralcev. Za te igre se ekipa ni dosti pripravljala. Če pa Dom želi zmagati v svojem kolu in se tako uvrstil v finalna tekmovanja, mora seveda veliko trenirati in zlasti ne igrati tako statično. Odpraviti mora tudi vrsto drugih pomanjkljivosti. Če pogledamo na koledar vidimo, da čaka mlade igralce še vrsta zelo zahtevnih tekem. Prva bo danes, v petek, proti Arditi. Upajmo, da bodo igralci Doma tokrat predvajali boljšo igro in tako dokazali, da se njihove želje lahko uresničijo. DOM: Battaino L., Crapiz Marino in Jurij, Klanjšček D., Devetak K., čonč R., Venturini U., Jarc A., Ipavec R. REZULTAT TEKME: DOM-VIRTUS 2:0 (15:7; 15:9) V soboto je bilo na sedežu pokra- jinskega odbora za odbojko nje za promocijsko prvenstvo. ekip je razdeljenih dve s kupu1' žreb je odločil takole: 1. skupina fn^ .UGG, OLIMPIJA, BRDA, VEL 2. skupina „ AUDAX, DOM, MLADOST, VENTINA . red Prve tekme bodo morda ze fLjo veliko nočjo. Točni datunu pravočasno objavljeni. 1. kolo UGG-VELOX OLIMPIJA -BRDA 2. kolo JUVENTINA - MLADOST AUDAX- DOM momi HAAG, 12. - V povratni finalni tekmi za pokal sei. prr CASABLANCA, 12. - Frif^r nogometna ekipa Oiimpique lZ. seilia, je danes igrala ne°° 0:0 z maroško reprezentancOv^l-Čanju je prisostvovalo 5000 S četrt- no! vol »e * —*»**•» »vrnili /.a ' VIJ* mest je Ajax iz Amsterdam* £jr| magal vzhodnonemško ekip0 je Zeiss iz Jene s 5:1. S tem 5sre-Ajax, kljub porazu v prve1® Čanju, uvrstil v višje kolo- »I • * * L . te trt BRUSELJ, 12. - V drug1 V finalni tekmi je belgijski ^i-lecht porazil ekipo NewcaS“e ted z 2:0. ie Uh \l fen % Jv * \K cev. Č* h fi S" s VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Lebring Rusu. ki je visel na skrajnem koncu, ata se tedaj otroka približala. Obstala sta nekaj korakov pred njim ter mu nekaj mahala z drobnimi rokami. Skozi napeti mir, ld Je vladal na Golgoti, so se čull tudi nekaki glasovi; najbrž sta otročička Rusu nekaj dopovedovala... Rus pa, ki Je dostlej še vztrajal pokonci. Je nenadoma omahnili, klecnil in se sklonil proti zemlji. Mogoče je imel doma sam take majhne otročičke, pa ga je pri pogledu nanje prevzel spomin. To mu je vzelo zavest In ga zrušilo pod planke... štefanič in njegovi štirje tovariši niso mogli več vzdržati; Nemec in Meglič sta se obrnila v stran, Madžar je glasno klel in pljuval, žlnku je postalo slabo, štefanič se Je pa zasukal proti baraki, kjer Je stal korporal, in zaklical: «Korporal, korporal!« «Kaj pa Je?« «Sem pojte, hitro, hitro!« Je pritajeno, a vendar razločno klical Štefanič. Korporal se je približal z dolgimi koraki. «Tja poglejte!« mu Je reklo hkrati vseh pet kaznovancev ter mu z glavami pokazalo proti ruski Golgoti. Tam sta otročička še vedno stala pri nezavestnem Rusu ob plankah. Korporal je takoj razumel, kaj jih pravzaprav bodi. Tudi njemu Je udarila kri v glavo. Skočil je k pregraji, vtaknil dva prsta v usta in zažvižgal s presenetljivo močnim, alarmantnim glasom. Takoj sta se oba stražnika okrenila k prelihd. Navzlic temu, da je žvižg šel skozi m ozek, se vendar ni noben Rus zganil. Korporal je na ves glas zavpil proti ruski Golgoti: «Svdmje, prizanesite vendar otrokom! Spravite jih stran, če ne, grem na komando!« Stražnika sta očitno osupnila, ker se nista ganila z mest Potem se je eden razkoračil in zavpil nazaj: «Kaj pa tebe to briga?« «škandal, otroke stran, pravim!« je vpil korporal. Tedaj sta menda stražnika zapazila, da je ta ki vpije, korporal. Kakor bi trenil, sta se obrnila k otrokoma in ju odpodila proti barakam. Rusi pa so viseli dalje... «To je četovodja Kopajnlk!« S temi besedami se je korporal vrnil od pregreje. «Kdo, Kopajnik?« se je začudil štefanič. «Tisti Kopajnlk, kd je svoj čas služil pri bataljonu št. 100? Slovenec, ki se pa ima za Nemca!« «Bo menda tdsiti! Na irooti mu Je iz zadnjice iztrgalo nekaj mesa, zato se maščuje nad ujetniki in jih veže, kakor vidite. Pri tem se peni: Čakajte, vi ste mene, jaz bom pa vas! Veliko srebrno nosi!« «Potem bo že tisti,« Je potrdil štefanič. Korporal je ostal pri njih. Cez nekaj časa je pogledal na uro. «Dobrih pet minut še manjka, toda končajmo to reč za danes,« je dejal in Jih pričel obvezovati. «Ce bi vas kdo vprašal, se pritožite, da vas je dobila v pest neka korporalska zverina od 17. polka.« Postavi! jih je v vrsto; spredaj štefaniča in Megliča, zadaj Madžare in Zinka, Nemca pa samega za njimi. «Habt acht marš!« Odkorakali so proti upravnim barakam, kjer Jih je korporal moral oddati. Spet je pogledal vse po vrsti, potem pa dejal z značilnim glasom: «Da boste vedeli, kdo vas je danes privezal: jaz sem korporal Hafner Anton!« ((Korporal Hafner Anton!« so zamrmrali vojaki. «Marš!» Molče so odkorakali dalje. «Korporal Hafner Antoni To ime sl bo treba zapomniti!« sta vsak zase premišljala štefanič in Meglič, ko sta korakala proti baraki št. 16... Kakor po navadi je štefanič tudi ta večer pristopil k Popovičevi postelji in ga vprašal: «No, ali jih bomo vrgli?« Pri Popoviču so namreč vsak večer igrali karte, štefanič in njegovi ožji prijatelji. Popovič je počasi okrenil glavo k njemu, uprl vanj svoje globoke oči ter mimo, a naporno dejal: «Nocoj, dragi brat, pa ne bom igral kart. Nocoj bom umrl...« štefanič ga Je začudeno pogledal. Kaj mu Je, Popoviču? Doslej se ni nikdar šalil! Videti je tak kakor vsak večer, malo znojen Je sicer in oči mu malo bolj gorijo, toda tak je, odkar Je tu. Zato se je zasmejal: «Beži, beži, kaj pa govoriš?« Navzlic temu, da je bil Popovič strasten kvartač in da mu je bila to edina zabava, ga štefanič ni mogel pripraviti k igranju. To mu je dalo misliti. «Ali naj pokličem zdravnika?« V odgovor ga je zadel tako neprijazen pogled, da Je nehal siliti vanj. Pustil ga je samega in odšel iskat nove tovarišije. Ko je prišel do kota, kjer je kraljeval rekonva- lescent Segal, se je pravkar vršila vsakdanja Segalov® ferenca«. Skoraj ducat vojakov se je tiščalo okrog postelje Pristopil je tudi štefanič in prisluhnil. .mu-Rekonvalescent Segal je veljal v baraki že za ®eKL, I* preužitkarja. Njemu se ni nikamor mudilo. V oddelk® a j« šesti mesec živel najbolj preprosto življenje. Od p F dobival večje ali manjše pakete, tako da se hrane ^ ^ taknil, razen kruha, ld ga je redno jemal, čeprav Je vt! na deset ljudi prišel po en hleb. V baraki je bil goto'?0 jeti-bolj rejen, vendar bi vsak, kdor ga je videl pred f moral priznati, da je mož nevarno shujšal. Od zdrsN®1 ,j#l-imel dovoljenje za ležanje, kar je tudi dosledno Vsak drugi dan je hodil k pregledu, kjer je dobival P vil'1 zoper ture v črevesju. Akoravno ni moglo biti z h-jv zdravnjem vse v redu, so vendar vsi slutili, da stvar n jjpd® nevarna O tem je bil prepričan tudi komandant barak*' Vendar Je Segal kljub Rodetu podpiral tri ogle ^ če ne celo tri ogle celega oddelka. Vsako jutro je dobival več časnikov, ki jih je dopoldne prebiral, $ pa razlagal tistim, ki so ga hoteli, in tistim, ki & hoteli poslušati. Ker se je pisalo že konec leta 1917- 'mIt teh drugih vedno več. Segal je bil seveda še vedno h® p!** patriot. Imel je tudi veliko lažje stališče kakor P® ^ dvema, tremi leti: centralne sile so bile povsod zrneZ/gtC^. in so povsod stale daleč v notranjščini sovražnih Okupirana Je bila cela Srbija, del severne Italije, ^ Francije, skoraj vsa Belgija, večji del Ukrajine, cel® nija, Kaj hočete še več, ljudje božji? ^$0^ j S * % S i «Domov bomo šli, trdi Segal,« Je dejal rekoiv-^,^-. J že nekaj mesecev v Lebringu. Njegov oče Je bil g1 Jarnik od 7. pešpolka štefaniču. Na njegovem — ^ ^ je poznalo, da verjame, kar je pravkar Cul. Jarnik koroški kmet, ki za sina ni stiskal. (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTI^HI f HI. TTffT.iCTfnN 93-808 tu M-838 - Pofttta predal 559_- PODRUŽNICA: GORICA: OUoa M Maggio l/L Teletoo J53-82 - UPRAVA:JTRST - UL^ SV^FRANČIŠKA St. 20 - Telefon^37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ul - htjp i; jW £ letna 2 700 lir oolletna 5200 Ur oeloletna 9.600 lir, letna naročnina *a inozemstvo 15800 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Posta) tekoči račun; ^ ’ *------------------------ [bijana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki t Ljubljani * 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mi < v Širini enega stolpca: trgovski 150, ttaančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Us • M rrvnAkppa l-.telrn Trat 11-6374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana,___ ___________, _______T__ . „ ______ g, 50 Ut beseda - Oglasi sa tržaško ln gortfko pokrajino se naročajo prt upravi. — U vaeh drugljb pokrajin naMJojpirtj^g6ttjy»biiaMA itaUanaiu — O^^^^mtgaiLl-aCANlBLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. K B H %