List 22.
Gospodarske skušnje.
(Meso sušiti ali p rek a jati). Kmetijski list za Badensko nam naznanja iz ^praktičnega Svetovavca", kako ondi meso suše ali prekajajo. ;,Novice" to svojim bravcom razodenejo, naj poskusijo tudi oni meso tako sušiti ali prekajati kakor ga Badeneani prekajajo in suše. Meso se ne suši zato, da bi se gnjilobe in smradljivosti obvarovalo, ampak zato, da dobi po prekajenji dober okus in slaj. Zlo prekajeno meso ne bo sicer nikdar gnjilo, al ker je prcsuhi, je pusto in ni dobrega okusa. Ce se meso za prekajenje v dimnik obeša, kakor se navadno ravna, mora tedaj gospodar veliko skerb imeti, da mesa ne presuši, ampak da ostane mehko, rahlo in dobrega in prijetnega okusa. To se pa veliko lože doseže, ako se meso povalja ali zavije v kako rahlo reč, ktera meso varuje neprijetnega zakajenja, pa tudi sočnost v njem ohrani. Za tako prekajenje mesa so pa reže ni otrobi najbolji, ker otrobi mašobo na-se vlečejo, od druge strani pa tudi meso hlade. Izgled bo najbolj pojasnil. Kdor bo po tem ravnal, smo mu porok, da bo dobro opravil. Tako-le se dela: Meso, ktero se hoče pre-sušiti ali prekaditi djati, se še toplo od zaklanega ži-vinčeta vzame, berž v slani zmesi povalja, ktera se napravi iz 1 dela v prah stolčenega solitarja in 32 delor kuhinske soli, potem pa s toliko otrobi potrese, kolikor se jih mesa deržati more; na to se meso ali naravnost v dimnik obesi ali pa poprej še v mehek papir zavije. Tako na to vižo prekajeno meso je ravno tako kakor močno posušeno losovo (Lachs), je prav prijetnega okusa, in se da več let brez škode hraniti. Prav bi bilo, da bi kdo po ti šegi poskusil meso sušiti, in po storjeni skušnji v ^Novicah" naznanil, kako se mu je skušnja obnesla.
(Sadne drevesa krepčati in obvarovati, da jim cvetje ne odpade). Da se sadno drevje škode ob-varje in sadja na kupe obrodi, se mora ž njim tako-le ravnati: Napravi se namreč z železnim drogom precej globokih lukinj okrog dreves v zemljo tako deleč od debla, kakor deleč njegove veje sežejo, pa vendar pri hruškah globokeje kakor pri jablanah in češnjah, in zopet pri teh globokeje, kakor pri slivah. Tudi pri vinski terti ne bodo škodovale.    Omenjene luknje se, ko drevje cvete ali pa
     168
•
koj po cvetji z vodo napolnijo. Jim od časa do časa vode prilivati, je še boljše, in če večkrat se luknje zalijejo, tem koristniše je to delo drevesom. Kdor jemlje pa namesti vode gnojnice, še bolje opravi, ker po ti zamoki drevju pripomore, da dovelj cvetja nastavi in poluo sadja obrodi. To zna vsak sadjorejec poskusiti, zato ker mu malo dela in stroškov prizadene, in prav bi bilo, da bi se to vsako leto opravljalo, ker bi utegnilo kmetovavcom dovelj koristi donašati. Znano je, da je na južnim Nemškem veliko kme-tovavcov, kteri imajo le malo sadnega drevja, vendar pa pridelajo skoraj vsako leto na kupe sadja. Marsikdo je mislil, da z drevjem coprajo, ker jim vsako leto in tako bogato obrodi. K temu pa le gori omenjeno sredstvo največ pripomore.                                                                Pomona.
(Kako kole v zemljo staviti?) Neki amerikansk mlinar pripoveduje, da je pri popravljanji starega malna našel, da so koli, ki so bili s spodnjim koncom debla na k vi š ko postavljeni, skoraj vsi še tako terdni, kakor da bi bili še le pred malo časom v zemljo postavljeni bili; nasproti pa so bili koli, ki so bili s spodnjim koncom debla v zemljo postavljeni, vsi strohnjeni, čeravno so bili vsi iz enega gojzda in ravno na tisti kraj postavljeni.
(Laška repi ca) je pri nas v Kastelaunu na Nemškem za človeško jed prav malo obrajtana, razun če se napravlja kakor pesa za kislo salato, pa jo mora jesih popolnoma prevzeti, tako, da pozemeljski in nekako zoperni okus zgubi. Na to vižo je za salato prav dobra ne samo pri mesu ampak tudi s krompirjem zmešana. Tako napravljena laška repica zaleže, posebno ondi, kjer nimajo obilo krompirja, veliko ljudem za živež. Iz te repice napravljajo tu in tam sirup, kakor iz pese. — Tako piše gospod faj-mošter Bartels.