76. številka. V Trstu, v sredo 21. septembra 1892. > TećaJ XVII. „E D I N O S T" •h«}« dvakrat na teden, ruko trtdo is loboto ob 1. uri popolpdne. „Edinost" stan/; ia th leto gl. ft.—; iiven Avat. 9,— gl. m poln lata „ S.—: „ 4.50 „ m ietrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ PoaamiAne iterilk« ae dobivajo v pro-dajainicah tobaka r Tntv po ft nov., ▼ Soriei in r Ajdovičlnl po 41 nov. tfa naročbt "Brai prlloitna naročala* m apravniatvo n« oilra. EDINOST Oglasi In oiaaalla m raAnne po 8 dot trniici t petita ; za BMloVfl s debelimi Arkami ae plačuje proator, kolikor bi ga obaeglo navadnih vratie. Poalana, Jama lahvala, oamrtcloa itd. ae raf u ne po pogodbi. ▼ai dopisi poAiljajo nredniitvn Piana Caaerma it. 2. Vaako piano nora biti fr&nkovano ker nefrankovana ae ne (prejemajo. Rokopiai a« n* vračajo. Naročnino, rnklamaeije in inaerate prejema npravaiitvo P iaasa Caaerma it. 8 Odprte reklamacije o prnate pofttnine. Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko. • V t4lul )• Mit. Važni glasovi po L katoliškem shodu v Ijubljani. Jako nam jožal, da ne moremo, radi nedostatnosti prostora, doslovno beležiti vseh prevažnih glasov, ki odmevajo po I. kat. Bhodu iz raznih nezavisnih, torej objektivnih glasil. A ne moremo ai kaj, da ne bi zopet danes — resnici na ljubo, a tudi v avojo obrambo — navedli vaaj markantnejše stavke iz alovenake „D o m o v i n e* in hrvatskega „Obzora*. Prvi liat ae je vsikdar krepko postavljal po robu nem-ikemu židovskemu liberalizmu, a poslednji je na glasu kot glasilo — škofa S t r o s s-majrerja. In kdo je toli drzen in — ineien, da bi temu prejaanemu vladiki, tej blesteči zvezdi Cerkve katoliške, hotel podtikati brezverske nakane ? K stvari torej I „Domovina0 piše: .... Z velikim veseljem smo se tedaj Štajerski Slovenci odpravili na I. slovenski katoliški shod v belo Ljubljnno, ker smo menili, da se tu poravnajo iz fastiŽeljnosti izvirajoče osobne mržnje, in da tu zjedinjeni z drugimi rojaki pokažemo, kako trdno se držimo svojega sta-rega programa. Toda žalibog, ravno na tem shodu so se nam odprle oči in vrnili smo se z ranjenim srcem. Nafta žalost je tem Vfešja, ker se je pri odličnem dulu kranjskih Slovencev pokazalo, da zaradi lep* tega kliče slavo Bleiweisu, počivajočemu v grobu, zapušča pa njegov program, zapušča prapor, pod katerim smo se junaiko borili ».a svoje pravice pol stoletja in dosegli že lepe uspehe .... . . . . Pa kako smo se čudili, ker se je ravno od sklicevateljev shoda napravil v šolskem odseku hudohnozvit napad na drugo naše dragoceno oko, namreč na našo narodnost. Zgodilo se je to z nezaupnico* ki se je vrgla v obraz taglednemu vodstvu prepotrebne nam družbe bv. Cirila in Metoda .... .... Družba se je priporočila, toda le v ta namen, da bi se z njenimi dohodki PODLISTEK. Onšgov Oni. (Iz popotne torbice Onćga Onćgovega.) (Dalje.) Na ognjišču je še stal izprazneni lonček. Na dnu je še bila gošča od one črne pijačo, kojo je zavžil malo prej oče. Oni doli je hitro k tej gošči vode, pristavi pi-skerček k ognju in začne pihati kakor kovaški meh v žrjavico, da bi voda prej zavrela. Ko se to izgodi tudi, zgrabi baš oni zavitek, iz kojega je vzel prej oče Črni prah, meneč, da jo kava, izBUje vse, kar je bilo notri, v piskerček, da bi bila pijača močnejša; in ko je dovršil posel pravega kuharja, teče s to pijačo k stoka-jočemu očetu. „Tz pijte oeka to kavo," prosi Onf in mu ponudi skledico. Oče so nagne, odpre nekolike usta, pokuRi nekoliko te goste pijače, a strese ga. Piti je ne more, preveč mu je zoprna. »Ne morem, ne morem," vzdihuje bolnik. utemeljilo katoliško semeniiče za učitelje v Ljubljani, ni se pa pohvalila in se hotela priporočiti zaradi starega namena, ki jo je poklical v Življenje, namreč ustanavljati katoliške slovenske ljudske iole po tistih krajih, iz katerih nas vsled pomanjkanja domačih šol „pozdravljajo umirajoči Slovenci*..... .... Malovredni naklep nove stranke se je nato prav očitno pokazal, ko je goap. koneipjent dr. Šušter8ič aačel javno aumiti goapoda notarja L. Svetca, češ, da ta „kri-atalizovana slovenska pamet* aicer v sobici pred Kristusom kleči, a v javnem življenju ga pa kot svojega Gospoda ne priznava. Hotel je napraviti g. L. Svetca za brezverca, ker je trdil v pripravljalnem odboru faktum, da v evropski politiki dandanes vera ni na dnevnem redu, ampak narodnost. Zdelo se je nam, ki razmere obeh gospodov dobro poznamo, da je gospod dr. Šuiteršič s tem hotel razbremeniti svojo nemSkoliberalno vest in odvaliti ž nje grehe prešnjih let na častivrednega, trideset let že javno delujočega, a neizpre-menljivo v zasebnem in javnem življenju zelo vernega gosp. L. Svetca. Pad lahko preftinja gnev stare slovenske domoljube, ki so se četrtinko stoletja s Svetcem skupaj borili za obe narodni svetinji, ko naenkrat pride mladi, nestalen dr. Šušteršič, kateri Že ni ničesar storil za nai narod in drzno trdi, da „noben pravi katolik ne more podpisati Svetčevih nazorov*..... . . . . Par iztrganih in zasukanih Svetčevih stavkov je tedaj dr. ŠuSteršič porabil za oapad; obseg njegovega pisma, ki mu je bil znan, je pa požrl......... Trikrat čuti vsak Slovenec ta neosnovani husitski mahljej po gosp. SvetcU, kajti predrzni jezik ni ranil samo našega očeta, živega Bleiweisa, ampak ranil je tudi naš narodni program in družbo sv. Cirila in Metoda, češ, tudi ta je krivoverBka „ker ima mož s krivimi nazori jako važen upliv v njenem vodstvu." .... .... črv se zvija, če stopiš nanj, in slovenski narod naj bi se ne ganil, ko ga teptajo P Da, vil se bo in izvil tudi „Odprite usta, izlijem vam jo notri in požrite jo v jednem požirku,* prosi sin. „Ne morem, ne morem, preveč mi je zoprna, deni malo sladkorja zraven, morda bode boljša" zdihuje bolnik. „Zamižita f* razjezi se sin Onf, „vsako zdravilo je bolniku zoprno, zato vam bode koristilo tudi to. Brez sladkorja jo morate izpiti !* Izgovorivši te besede, prime sin z jedno roko za očetovo glavo, vzdigne mu jo nekoliko po koncu, z drugo roko pa mu pritisne skledico k ustam. Hočeš nočeš, stari oče je moral odpreti usta. Sin izlije hitro vanje vso črno tekočino in v jednem požirku izginila je iz ust po grlu proti želodcu. Ubogi želodec! Kako so je moral prestrašiti, ko mu je pritekla na glavo zopet ona stvar, s kojo že prej ni bil zadovoljen, temveč jo je že prej odposlal proti onemu kraju, od koder je prišla ! In sedaj so drzne zopet povrniti P! Z vso silo so zažene razkačeni želodec nad svojega sovražnika in ga meče in suje na vso vetre. Bil je strašen boj. In vse to je čutil ubogi oče, kajti sedaj se-le pričelo se je pravo gorje za-nj. Skorom dva dni je več umiral, nego živel. izpod pete najnovejftih sovražnikov, narodnih indeferentistov, ki ob času najhu-jega navala hočejo, da bi vrgli orožje v grm in ae ne branili. Še nam bij« aro« za vero katoliftko, pa tudi sa besedo materino ! . . . . „Obzor* pa pravi: .... V trdni in živi veri, da na katoliškem shodu ne bode sodeloval morda pojedini stan, ali morda pojedine osebe pojedinih stanov, ampak ves sloven-venaki narod, brez razlike stanu in osebe, ostali smo uprav osupnjeni, ozrfti se po dvorani, ter smo vzdihnili, j e -1 i to prvi slovenski katoliški shodP! („Obzor* pripoveduje tu, da so na I. kat. shodu imeli prvo besedo le duhovniki, laikov pa in inteligenoije da je bilo vrlo malo navzoče.) Potem pa nadaljuje : Iskreno bodi povedano, da nas je to zadelo vrlo neugodno in u ž a 1 o s t i I o. Je-Ii tako globoko padla slov. inteligencija in odličneje občinstvo, da ne mara ni za najvitalneje interese svojega naroda P Je-Ii pa morda v njej utrnila in ugasnila ona luč, koja treba da rassvitljuje vsacega Človeka na tem avetn — viri? Če bi bilo res jedno ali drugo, potem obžalujemo narod slovenski, da ima tako inteligencijo, koja ne mara ni za narod svoj, ni za sebe No, kolikor smo imeli prilike videti in občevati s raznimi elementi na shodu samem in po shodu, opazili smo na svojo žalost, da tu vmes je nekaj druzega, kar razdvaja in odtujuje duhovščino od inteligencije..... .... Nehote se nam vsiljuje vpra-Šanje, ni-li morda nekdo trttjl, ki ruje in si prizadeva pod najsvetejim plaščem, aijati razdor in neslogo mej duhovščino in slovenskimi lajiki P . . . . Da je vera najsvetejša in najvitalnejša in da ima zavzemati prvo mesto v vsakem narodu, ako hoče da napreduje, obstoji, to je neoporečuo, o tem ni dvojbe. A kakor je v vsakem narodu vera vitalna, tako so v drugi vrsti tudi narodnost, rodoljub je in njegove težnje istotako nujne in potrebne, ter se no sme kultivi- Ker je pa bil trdnega zdravja, okreval je slednjič. Pridiši mu zopet kava, gre v kuhinjo, kjer ga že pričakuje Bin, poišče zavitek, da bi mogel povohati malo tobaka, ali o groza! — zavitek je prazen. Sodaj «o se jima Še-le oči odprle, — da je pil ubogi oče mesto kavo tobak in da mu ga je tudi sin Onf Bkuhal mesto kave po pomoti. * * Naša duhovščina prireja o velikih praznikih pojedine. Te pojedine imenujejo na Tolminskem f t a p a g r n e n o". Zakaj tako, ne vem za gotovo, najbrže, ker pri taki pogrneni mizi ne manjka no prta in tudi ne onih stvarij, ki morajo biti pri vsaki „pogrneni* na prtu. j Tudi v dotični vasici, kjer je bival Onćgov Onf poznali ao take „pogrnene", in razume se samo ob sebi, da jo bil vedno tudi Onf navzoč. In kaka čast ga je tudi doletela! Sedel je na župnikovi desni strani. Na levi strani župnika zajemala sta pa iz sklede oba cerkvena ključarja. Na župnikov rojstveni dan imeli so tako „pogrneno*. Zaužili bo že juho, meso rati samo jedna in zapostavljati druga, kajti mnogo mnogo krati j e e k listen-cija jedne odvisna od druge. No, ta narodnost, patrijotisem in težnje se ne smejo naglašati samo jezikom in v teoriji, ampak treba, da se kažejo tudi v narodu praktično, oduplivnih Č i n i t e 1 j e v. Niti jeden pastir svojih ovčic ne sme poleg verskih interesov zanemarjati narodnega in političnega interesa, drugače sta patrijotizem in narodnost roža bres diiave, aolnce brez svetlobe. A t o smo na avojo žalost izkusili na I. kat. shodu..... .... Mi bi le brate Slovence opozorili na lepe besede dičnega škofa mariborskega, dra. N a p o t n i k a , koje je trikrat ponovil na katoliikem shodu „i n nacesariis u n i t a s*. Luke Svetca govor namenjen v priporočilo „Družbe sv. Cirila i n M e t o d a* na I. kat. shodu t Ljubljani, se glasi nastopno: Slavni shod! Meni omejiti se je le na ta del resolucije, ki priporoča naši podpori družbo sv. Cirila in Metoda, kateri ugajajo popolnoma resolucije; zakaj nje namen je isti, ki ga imajo te, namreč slovensko šolstvo na katoliški podlagi, ter je ta namen jasno izražen v nje pravilih, po katerih se je družbs, kakor kažejo nje „veatniki*, zmiraj natančno in vestno ravnala. Da se pa prepričate, kako potrebna in tudi kako vredna je ta družba naše podpore, dovolite mi na kratko razložiti, da se jo osnovala zgolj v hrambo naše narodnosti, proti kateri so bili napravili Nemci svoj „Schulverein*, Lahi družbo „Pro patria" z očitnim namenom, v svoje otroške vrtove in svoje šole loviti slovenske otroke in jih ondi potujčevati, kar v resnici tudi delajo. Po tem grdem ravnanji naših narodnih nasprotnikov prisiljeni, in različne prikuho. Kuharica prinoso na mizo pečeno piščance, za župnika, ključarja in Onćgovega Onćga prinese pa celega „kopuna*. Župnik ga vzame na krožnik in ga hoče razrezati. A nesreča nanese, da mu pade pečeni „ kopun" s krožnikom vred na tla. Onćgov Onf plane kviško, skoči z obema nogama na „kopuna* in vzklikne : „Ni i se ne bojte gospod župnik, nam ne uteče no, tiščim ga ž o dobro z nogama k 11 a m !" * * * Čitatelj naj se nikar ne huduje, ako mu no povem, kaj je storil župnik s pečenim kopunom in ako niti no omenjam, ali mu jo še kaj dišal, ker ga je prej Onćgov Onf zmastil z nogama. Da se ne bodo hudoval nad menoj, povem mu koj neko drugo in tej dodam zopet še nekaj drugih, kaj se je izgodilo vso pri dotični pojedini, dokler me ne zapusti spomin. Začnem koj. Slišal je Onćgov Onf že večkrat, da je treba znati s kuharico, ako se hoče imeti od nje kaj dobrega. Zato pa je tudi hvalil na ves gla« njo in jedi, pogledoval osnovali amo zgolj v obrambo šolsko družbo, ter smo z ozirom na to, da nam je ravno takrat sv. o6e papež posebno priporočal častiti spomin alavjanskih hlagovestnikov Cirila in Metoda, ■ ozirom na to, da ata ravno ta blagovestuika najjasneje dokazala, da mora nauk, ako hoče uspešen in trajen biti, vršiti se v materinskem jeziku, imenovali jo družbo sv. Cirila in Metoda. Tako je nastala naša družba. Dovolite mi zdaj razložiti kak pomen iva bramba naše narodnosti in kako smo tudi kot katoliški kristjani dolžni braniti svojo narodnost. Kaj hočejo naši narodni nasprotniki ? Oni hočejo, da bodi njih narod gospod, na! pa njegov hlapec, njegov suženj. Zato matirajo na! mili materini jezik, edini po* moček, izobraziti priprosto ljudstvo, ter mu zapirajo šolo in pot v javno življenje. Tako naj ostane naš narod brez uspešnega nauka, brez iiobraženja, naj hira v ne* vednosti ter se umika v trgovini, v obrtu, ▼ javnih in privatnih službah in celo v avojem posestvu tujcem. Tako naj polagoma zgine s površja zemlje ter naj množi * odpadniki in potujčenci moč in slavo tujih narodov. To je njih namen. Ker smo danes tukaj zbrani katoliki in vedno zvesti avstrijski državljani, premislimo resno, kake nasledke bi imelo to raznarodovanje tudi za katoliško vero in avstrijsko državo. Ali nas ne uči vsakdanja skušnja, kako postajajo naši odpadniki, kakor nekdanji tur* ški janiČarji, najhujši sovražniki ne le našemu narodu, ampak tudi cerkvi in veri in kako pridobivajo z njimi iredentovske vrste na jugu in na severu najbolj ognjene borilce P In ako bo naš narod bolj in bolj v revščino lezel, kar je neizogibno brez narodnega šolstva, ne bode li tudi od tega ikode trpela njegova vem? AH ne vidimo, kolikrat se mora odvisni človek tndi v verskih rečeh obračati po volji in zgledu svojega ošabnega, brezvernega gospodarja in v kako veliki nevarnosti ju zmiraj ubo* zega človeka moralnost ? Spomnimo ae le sv. Miklavža in tistih revnih deklic, ki jih je s svojimi darovi rešil pregrehe. Iz tega je pa razvidno, da s tem, ko mi Slovenci branimo svojo narodnost, ne pospešujemo samo naroda časni napredek ; mi mu branimo tudi največjo svetinjo, največji božji dar sv. vere, in ohranjujemo Avstriji zveste podložnike. Branitelj narodnosti je torej vedoma ali nevedoma branitelj vere; nasproti pa tisti, ki pov-darja samo vero, za narodnost se pa ne briga, ne zadostuje svojemu namenu, ker zanemarja bistvene pogoje, pod katerimi ■i more narod naš ohraniti svojo vero. Tukaj je tudi bistveni razloček mej nami in nemškimi katoliki. Lahko je njim mol-čati o narodnosti, ki jim je popolnoma za* gotovljena in vživa še celo prednost pred jo je ves Čas milo; ako mu je bilo mogoče, dotaknil se je tudi nje roke. Kuharica je dobro vedela, kaj pomenja vse to, ▼edela je, sakaj se jej tako dobrika in da bi bil vedno tako uljuđen, ustreči je sklenila njegovi želji — s „štruklji". Štruklji so bili našemu Onćmu zelo všeč, a tako dobrih ni jedel nikjer, nego pri župniku. Naložil ae je že drugih jedij, da ni mogel niti dihati več, a vender so našli štruklji v njegovem želodcu še dovolj prostora. In tako je bilo tudi ta dan. Kuharica prinese na mizo veliko skledo štrukljev, v njegovo, kakor tudi obeh ključarjev največje veselje. Slino se cede vsem trem, ko zagledajo pred seboj izvrstno jed. Kakor bi ne bili ves teden ničesar užili, lotijo se štrukljev. Gledajo se pisano jeden drugega, ker vsak se boji, da drugi več sne in da jih bode premalo, tako, da se župnik že boji, da bi ae ne sprli. A na župnikovo veliko čudo, odloži Ončgov Oni vilice. No, kaj ne bodeš več jedel P" vpraša ga župnik, ki je ves čas opazoval Onega, s kako alastjo je nosil iz sklede. „Ne morem več ; sit aem že do grla ; pri ustih že gledajo iz mene," piha Oni vsemi drugimi. Razumljivo je celo, da oni, ki poznajo le razmere svoje narodnosti in vidijo, kako njih rojaki svoji narodnosti za ljub« zatirajo druge narode, imenujejo tako narodno teženje pogansko, kar je tudi v resnici. Zakaj to^ je Darvinova teo-rija, da gre noi pred pravico, da sme močnejši slabejiega ujeprti. Nasproti j« pa naia narodna borba le prisiljena bramba* Mi nikogar ne nnpadatao, ravnaje ae natančno po Zveličarjevem nauku: »Kar nočeš, da se tebi zgodi, niti drugim ne delaj*. In zdaj pridem do tega, da je ta bramba tudi naša verska dolžnost, delo krščanske ljubezni, katero zapoveduje in plačuje Bog. Spominjam se, kar pripoveduje sv. Hijeronim od sv. Janeza Evangelista. Ko ta v svoji veliki starosti ni mogel več hoditi v cerkev, dajal se je tja nositi, in ker ni mogel mnogo govoriti, ponavljal je vselej besede : „Otročiči, ljubite ae mej seboj". Vprašan, zakaj vedno to pc navija, odgovori: »Ker je to zapoved Gospodova in ker je zadosti, če se jedino to spolnuje*. Brez dvombe je hotel ta ljubljenec Gospodov s tem izreči posebno važnost in zaslužnost ljubezni do bližnjega, ki se pokazuje v dobrih delih. Saj je vera brez dobrih del mrtva in dobrih del ne moremo storiti drugemu kot svojemu bližnjemu. Saj jih Bogu ne moremo izkazovati. On od nas ne potrebuje nobenih dobrot. Njega moremo le častiti in hvaliti. Izpolnjujemo pa omenjeno zapoved Gospodovo z dobrimi deli do bližnjega, čudovito se vjema 0 to mislijo, kar piše Evangelist, kako bo govoril Gospod v poslednji dan, ko bo ločil pravične od krivičnih. Lačen sem bil, poreče, niste mi dali jesti in žejen, niste mi dali piti in v ječi sem bil, niste prišli k meni. In ko bodo prašali, kedaj smo te videli lačnega in žejnega in v ječi, odgovori jim, kar ste storili najmanjšemu svojih bratov, to ste meni storili. In vidite, tisti naši bratje, ki jih pritiska naš narodni sovražnik, jiui krati šolski in še celo krščanski poduk v razumljivem materinem jeziku; ki jim jemlje kruh in zaslužek in jih preganja celo is očetove zemlje, ali niso v evangeljskem pomenu lačni in žejni in kakor jetniki v sponah ljutega sovražnika, in ako je družba sv. Cirila in Metoda z* te naSe brate napravila otroške vrtove in šole in jim preakrbljuje krščanski in druge potrebne nauke v materinem jeziku, mej nje pošilja dobre bukve za dušno hrano, ali ne opravlja s tem v pravem pomenu dela krščanske ljubezni, katere sam Bog od nas zahteva. Tako bodi naša družba priporočena vaši skrbi, vaši ljubezni; podpirajmo jo kar mogoče krepko, da bo dela krščanske ljubezni mogla vršiti od dne do dne v in grdo gleda ključarja, ki se Še nadalje mastita s štruklji. Videč, da ne prenehata še, stoka dalje: „Čast bodi Bogu in sv. Duhu! Moj Bog! kako sem že sit!* Ključarja ga pogledata po strani in jesta dalje. Ko vidi Ončgov Onf, da mu vse stokanje nič ne pomaga, obrne se proti župniku, rekoč: „Kedor ni božji, nasititi se ne more, kedor nima božjega blagoslova, poje naj< še toliko, nasiti se ne vae žive dni." To je pomagalo. Ključarja zaališita grozne besede, prestrašita se in odložita vilice, rekši: „čast bodi Bogu, sedaj Bva sita tudi midva.* In to je hotel On?, pojesti je hotel sam dobre štruklje, kajti hitro ko sta od* ložila ključarja vilice, zgrabil je za skledo, postavil jo je pred se in mirno jedel dalje. Kako pisano sta ga gledala prevarana soseda! » * * (Dalje prih.) obilnejii meri, Bogu v čast, sv. Cirilu in Metodu v hvaležen spomin, ter naši veri in naši narodnosti v zdatno korist*. Svet pa sodi sedaj ; da je ta govor sestavil kak redovnik, ne mogel bi se glasiti poštenejše, plemenitejše in skromnejše. Gosp. Luka Svetec je opravičen pred vsem svetom. Proračun dežele istrske za leto 1893. Govor posl. S p i n o i č a v III. seji deželnega zbora dne 14 septembra 1892. Nepristranska zgodovina nas uči, da Hrvatje in Slovenci prebivajo že preko dva tisuč in dve sto let v onih pokrajinah, kjer žive še danes, torej tudi v Istri. Prišli so v to zemljo osobito dvojniiu potem : ob seljenju narodov, ko so ne zemlje prisvajale mečem v roki in se je tako postajalo njih lastniki; in za aasa turških vojsk, ko so Hrvatje, vojskuje se „za krat častni in svobodo zlato*, zadobili od namestnikov Kristovih, od rimskih papežev, zasluženi naslov „predzidje krščanstvu", ter ko so ae nekateri njih iz druzih hrvatskih zemelj selili v to zemljo, opustošeno po kužnih boleznih. V dobi njih bivanja na tej zemlji prenašati so morali marsikaj; trpeli in pretrpeli so mnogo — a težko, da bi bilo ddbe v njihovi zgodovini, v katerej bi bili toliko trpeli, kolikor trpć v najnovejši dobi. — Že v rani dobi so bili več ali manje odtrgani od svojih bratov, od vse-ukupne države hrvatske; že za rana padli so v tuje lasti — niso bili svoji na svojem; že to je uzrok, da se narod ni mogel razvijati tako, kakor bi se bil mogel sicer; da je moral delati bolj za druge nego-li za-se; in vender mu ni bilo tako hudo, kakor mu je dandanes Popred so vladali svetu drugi nazori, širni slojevi ljudstva niso niti znali za svoja ljudska prava. Popred ni bilo mnogo uzakonjenih pravic, ali kolikor jih je bilo, so se spo-štavale. Popred ni bilo vojske uradnikov, kojo bi bil narod vzdržaval sč svojimi žulji, da mu kratijo njegove pravice, da gazijo zakone proti njemu, da ga zlostavljajo vsemi načini, da mu zadevajo krivice, kjer, kakor in kolikor morejo; malo jih je bilo, a oni, koji so bili, morali so vršiti svoje dolžnosti, določene jim zakoni; in ako se je od koder si bodi prijavilo, da se jih ne držć, vodile so se proti njim stroge preiskave in kaznovali so jib še strožje, ako so jih spoznali krivimi, Popred nismo imeli ustave, zbok koje bi mogli vsi slojevi prebivalstva sodelovati pri zakonodajstvu; ni bilo jednakopravnosti, zbok kojih bi vai ljudje, vai narodi, vsi jeziki imeli jednaka prava — ali oni, ki so ustvarjali zakone, imeli so često več srca, za vse, nego-li ga imajo danes. Gospdda I Naš narod vrši svoje dolžnosti, koje mu nalaga zakon. On daje svoj krvni davek, svoje sinove za vojsko. On plačuje razne davke in doklade, državne in deželne, užitnino, za državo in deželo, na meso, pivo, žganje; plačuje z vsemi silami, na vae strani, kolikor ni plačeval nikdar, niti približno. A pri vsem tem na mnogih krajih nima niti cerkve, niti duhovnika, niti šole, niti učitelja. Njemu obstoje uradi, v kojih se ne spoštuje njegov jezik, v kojih se ne more vspešno pritožiti, v kojih ne more razkriti avoje nevolje, zahtevati pravo in pravico, ter iskati zadoščenja žaljenemu pravu in potlačenemu zakonu. Od njega tirjajo se neusmiljeno vsakojaki davki in doklade, kakor kaže tudi daneB prečitana interpelacija dr. Laginje in njega govor o zemljiški odvezi; vedno plačuje, a še vedno je dolžan; za dolgove se mu pobirajo najpotrebnejše premičnine; rubijo se mu prirodni pridelki, kojih pričakuje kakor ozebli solnca, da se prebrani in obleče ; njegove premičnine in njegovo imetje gredo na dražbo ter se prodajajo sa nizke, ničeve cene ; in pehajo ga na cesto, da postane delavec brez hiše in domovja ali pa da vsame v roke beraško palico. (Dalje prih.) Različne vesti. Triaikl deželni zbor ime| je predsi-noči svojo drugo sejo, katera je bila za* nimiva osobito zato, ker so bili naši trije oftoličanski poslanci, Nabergoj, Pahor in Nadlišek, jeziček na tehtnici, in to v zelo važni zadevi. Po jprečitanju zapianika poslednje seje poročal Je poslane« DompieH o dolJvknju deželnega t^orif, Vlamrti (1862), postavil je Btavec na mesto dvojke osmico, a korektor je prezrl pomoto. Čitaj torej 1862 in ne 1868. Iz spodnje okolice se nam piše : Ob priliki bližajočega se odpretja otroškega vrta na Greti poskušajo nekateri renegati raznašati med domače ljudstvo same de- bele laži. No, naj le ne skrbijo ti ljudje; vrt bode otrožičev prepoln vzlic vsej njih brezvestni agitaciji. (Mej drugim trde tudi, da bodo morali plačevati otročiči 2 gld. mesečnine). Vodstvo podružnice na Greti izdalo je vsled tega sledeče naznanilo: Otroški vrt „Družbe sv. Cirila in Metoda" na Greti v novi hiši g. Erajcerja se odpre v nedeljo dne 25. septembra t. 1. popo-ludne. Otroci gredo popoludne, spremljani po stariših k blagoslovu v domačo cerkev. Po dokončanem blagoslovu zberejo se sta-riši s otroci v prostorih otroškega vrta, kjer se bode vršilo slovesno odpretje. — Vpisovanja v ta otroški vrt se vrši vsaki dan od 9. ure zjutraj do poludne, a popoludne od 2. do 4. ure. Za vsprejem otro-čičev se zahteva: 1. krstni liat; 2. spričevalo vcepljenja koz ; 3. zdravniško spričevalo zdravih oči. Sprejemajo se otroci obojega spola, v starosti od 3/do^6. leta. U b o ž n e j š i o tr o ci , obiskujoči t'a vrt, so prosti vsakega plače v a n j a. Slovenski stariši na Greti 1 ITpisujte pridno svoje otročiče v ta vrt, kjer se bodo tako lepo učili v svojem materinem jeziku moliti, peti, deklamovsti itd. t. j. v onom jeziku, v katerem ste sami na svetu izpregovorili prve besede. Dostavek. Mislimo, da predstojeća objava pač popolnoma zaveže usta nekaterim nesrečnim omenjenim renegatom ! Otroški vrt „Družbe sv. Cirila In Metoda* v Rojanu odpre se v soboto, 24. i. m. Otročiči bo zber6 ob 7. uri zjutraj v prostorih otroškega vrta, ter odidejo potem skupno k sv. maši, katera se prične ob l1/^. uri. Po končani sv. maši zber6 se otroci zopet v prostorih otr. vrta, kjer ae bodo vršili primerni govori. — Otroški vrt na Greti pa se odpre v nedeljo 25. t. m. popoludne ob 5. uri, kakor že javljeno v notici „iz spodnje okolico". K temu od-pretju, prevažnem za naše razmere, vabijo ae vsi domači in mestni rodoljubi, posebno pa oni, ki se pokažejo ob vsaki priliki kot podpiraloi „Podružnice av. Cirila in Metoda na Greti". Vodstvo podružnice. Obfinl zbor „Slovanskega pevskega društva" bode dne 9. oktobra 1892. Natančni vapored priobčimo prihodnjič. 8 Pomjaničine ae nam piše: Pred velečastjo smrti potihniti morajo človeška strast, strsnkarstvo in nasprotstvo — — — ne govori slabo o mrtvih ! Kaj so vse naše homatije v tej revni dolini solzi v primeri s neskončno večnostjo P f Zato je pa zares sveto načelo, da pokojnikom hranimo blag spomin in da pozabimo, kar so nam učinili hudega. Rsdi se klanjamo temu načelu, a v nastopnem slučaju nam je to skoro nemogoče. Glasoviti tajnik občine pomjanake, Peter Skerjanee, atopil je pred sodni atol božji. Na vratu so ae mu napravila uljesa (tori), a trdovraten kakor je bil, ni iskal pravočasno zdravniške pomoči, in umrl je na tej bolezni dne 12. t. m. Da je bil nasprotnik le nam poje-dinoem, molčali bi, a mož seje boril proti skupnosti naroda alovenskega, stal je v javnosti kot neizproaen protivnik n&roda našega. V tem slučaju nam ni možno molčati. Življenje pokojnika je značilno za vse politfŠko in javno življenje po Istri, ker nam kaže, kakih mož se poslužuje nam nasprotna stranka. Mož je bii avstrijak vojašk begunec ter je živel doli v Italiji, kjer ae je navzel „liberalnih* nazorov naj-grše vrste. Te svoje nauke prinesel jo seboj, ko je pdtem milosti zadobil dovoljenje, vrniti ae v domovino. T a k je prišel kot tajnik v nadžupanijo Pomjansko. Tu je živel in deloval v večnem nasprot-etvu s prečastito duhovščino. Kar koli si more izmisliti človeška strast, vse je storil, nasprotovaje duhovščini. Gola resnica je, da smo za časa njegovega tajnikovanja doživeli toliko prepirov in iz teh izvirajo-čega pohujšanja, da se Bogu usmili. Zasebno njegovo življenje pa le pokrimo ae plaščem krščanske potrpežljivosti : bilo ni nikdar tako, kakoršno zahteva naša svetal vera. — Pokojnega Škerjanca ni več mej nami, ali sledovi njegovemu delovanju ne bode — žal — tako lahko izbrisati. S pota. Nekdo nam piše: V nedeljo, dne 11. t. m. krenil sem iz T>sta v fatro po cesti proti Kopru. Popoludne prikorakam počasi do Spodnje Škofije. Ko prispem na vrh do cerkvioe sv. Matije, ugledam na cesti ogromno ljudstva in udari mi na oho godbp gl^s: obhajali so „šsgio". 4 kpko vess|> sem bil pretefel^i »fsiišim ubrano slovensko petj^ — „Zastava že razvita je". Pomaknivši ae bližje, vidim, da svira godbeno društvo dekansko, „Iatra*. Vieael sem bil in v svojem veselju sem sklenil, pomuditi se tu nekoliko. Mej večerjo, kojo je imela godba dekanska v gostilni g. Španjoleta, prepevala ao ta dvr-ata grla ,U boj", tŠto čutiš", „Istrane dragi" in mnogo drusih; ogromna mnpžica pa je bila sila oduševljena. Prepričal sem ae, da ae je tudi tu začela krepko razvijati narodna zavet. Ali čast komur čast: za pospeševanje pravega narodnega duha po teh krajih imajo vrli D e k a n c i veliko zaslug. Po 10. uri sem zapuatil ta kraj noaeČ seboj najbolje utise. Vračajoč ae druzega dne ustavim se zopet v lati krčmi in zopet sem Čul isti močan pevski zbor in videl zopet oduševljeni narod. A čuti sem moral ta večer tudi neka neprijetnega. Na vprašanje moje, je-li imajo tu učitelja, izvedel sem, da ga nimajo, da-si bi morali imeti dvorazrednico. Tako skrbe italijanska gospftda za ta vplo ljudstvo. Tem večja hvala gre vsem bližnjim, ki toli vspešno skrbe za njega probujo, tako, da pri knterih-koli volitvah ne bode trebalo toliko truda, kakor do sedaj. Kajti ljudstvo se je že zdramilo tolika, da pozna svojo korist. Le tako naprej, vrli Dekanoi, Škofijci, in drugi tamošnji okoličani! Čč. čitatelje opozarjamo na oglaa odpretja prodajalnice jestvin „Rojanskega posojilnega in konaumnega društva, vpisane zadruge z omejenim poroštvom* v Rojanu. Ta prodajalnica je edina in prva te vrste v Tratu. Prirejena je pravo sa pravo za člane gornjega društva, vendar pa morejo tudi drugi ljudje v njej kupovati; z razliko, da so člani-kupovalci zajedno deležni čistega dobička. Priporočamo jo tembolj, ker je prodajalnica preskrbljena z vsakovrstnim blagom najboljše vrste in po cenah, navadnih drugje, ali še nižjih. Prepričali smo se sami o dobri postrežbi, radi česar jo priporočamo ne samo udom, temveč tudi vsem drugim, Sloveneem v Tratu, kakor tudi kupovalcem in kupoval-kam z dežele. Prodsjslnioa je v ulici Bel-vedere št. 3. v prav lepi hiši in ukusnih prostorih. Vsakdo naj poskusi; vsakomur veljaj rek : „Svoji k svojim"! Slovenski napis nad prodajalnico naj privabi vsakogar v to domačo zalogo. Telovadno društvo „Prvaikl Sokol* vabi k veaelici, katero priredi v čitalniških prostorih v Prvačini v nedeljo dne 25. sept. 1892. s prijaznim sodelovanjem mešanega tamburaškoga zbora s Proaeka. Vapored: Pozdrav staroste. 1. F. S. Vilhar: „Slavljanska" moški zbor. 2. Mil. pl. Far-kaš : „Sretan imendan" udara mešani tamburaški zbor. 3. Govor. 4. Gj. Eiaenhut: „Ti", četveroapev. 5. I. Mao&k : „Odmevi domovinski", kitica slov. narodnih peanij, udara mešani tamburaški zbor. 6. Deklamacija. 7. N. N. „Dalmatinski šajkai*, dvoapev. 8. I. pl. Zaje : „Tri čaše" udara mešani zbor. 9. A. Foerster i „Njega ni" četveroapev. 10. Jos. Abram: „Sa-rafan" ruska narodna peaea, udara mešani tamburaški zbor. 11. A. Nedved: „Ljubezen in pomlad", moški zbor s teoor solom. 12. Mil. pl. Farkaš: „Poputnica Hrvatske* udara mešani tamburaški zbor. 13. Srečkanje treh dobitkov. Začetek veselice ob 6. uri zvečer. Vstopnina k veselici dO nove., sedež 10 novč. Po besedi ples. Vstopnina k plesu 1 gl., za brate Sokole 50 nvč. „Kratek sestavek poduka in pravil o koleri" (Da(je). 3. Po tem takem ftfj ae iz koternih krajin in krajev ne prejme nobenega rabljenega perila in oblačila tn živefa, ne vzame pod strsho beguncev radi kolere, naznani njih prihod občinski upravi. 6. Da bi se kolera, če bi se v posameznih slučajih prikazala, ne razširila epi-demično z zanešenjem, naj se pripravi, še predno se kolera približa, v vsaki občini kolikor je mogo najčistejše in zdravstveno fajtfWerDfjj(lp tffnje po popebnih »društvenih komisijah a prostovoljno podporo razumnega ljudstva, odatranivši vse neprilike, ki dajajo povod onesnaženju tal, vode in zraka, strogo nadzoruje kakovost živeša in užitka, slasti skrbi za negrajno vodo sa vse gospodarstvene namene, zboljša ljudska hranitba •/, ljudskimi kuhinjami in osnovanim dobrodelnim oskrbovanjem. 7. Prav tako naj napravi občina dobro urejene osamle bolnišnične prostore za bolne za kolero s potrebni zdravstvenim, postrežnim in službenim osobjem, potrebnimi upravnimi pripravami in vosili in preskrbi obilne zaloge potrebnih razksf.il, p#-sebno karbolne kisline in negašenegn vapna sa pripravo vapnenuga mleka. Zdravstvena in bolnišnična strežba mora biti najskrb-nejše osnovana, vsak organ v avojih dolžnostih na tanko izveden. 8. Tudi posameznik naj se sa čas nevarnosti pametno pripravlja, v svojem gospodarstvu vpelje največo snago odstra-nivši vse ono, kar bi zamoglo zrak o nečisti ti, odpadke kupičiti, zidno mokroto prouzročiti. Reden, zmeren način !tživljenja, vzdrževanje krepke prebave, ogib težko prebavnih, drisko pospešujočih jedil, ogib uživanja surovih živil, kakor: sadja, zelenjave, mleka, sira, surovega maslA, ohranitev pred prehladom je ravno tako potrebna, kakor ozir na morebitna motenja v prebavi, posebno driake; in v takem sfučaju poklicati je o pravem času adravniško pomor. Po obedu ju priporočati vžitek s nekolikimi kapljicami razredčene solne kisline malo okialene vode. Če ae je alučaj kolere v kraju pripetil, potem izogni ae obiaku vseh krajev, kjer se mnogo ljudi ahaja, a enojen, slovesnostim, obisku javnih pokopališč, mamo skrbeč za osebno ansŽnost. Zlasti se ogibaj v obče rabljenih stranišč. 9. V kraju kolere pij in rabi za vso hišno potrebo, slasti za čiščenje m i snega posodja, pranje itd., le polnoma zanesljivo vodo, v kojo ni mogla priti nobenajiesnaga. Potočnioo je izključiti, in če ni dobiti nobene studenčnice ali zanesljive vode fr šterne, naj se rabi le kuhana voda, ki je bila zopet pohlajena. Vode iz vodnjakov, v kojih bližini so smetišča, se perilo in posoda pere, ki ao odprti ali slabo zamasani, se je ogibati. Globoki želesni cevni vodnjaki so bolj varni. Če dobra voda pomanjkuje, potem pij več kuhane pijače, kakor: čaj, juho itd. Tudi nepopnčeno črno ali belo vino v zmernih množinah je zdravo. Kolernih kapljic, kot dosdeven preservativ, ne rubi, one ne koristijo čisto nič in zamorejo škodovati. (Dalje prih.) Na znanje. Udom .Delalskega podp. društva", kateri so plačali še le do 34. tedna, se naznanja, da so že zastali za A. tedne, ker se od 18—24 šteje 38. teden. Javna zahvala. Čast mi je ae najprisrčneje zahvaliti nastopnim gospodom, ki so me polastili s tem, da so ae odzvali mojemu vabilu na večerjo : Aleksandru p 1. Kolemi-n e u , konzulu rusltemu, Bogoljubu Toponarskemu, Josipu W a I a -soheku, Silvestru Škerbincu, Josipu Seletiehu, Henriku H a d-w i g e r j u , Jakobu C i a k u , (sodnij-dkemu poverjeniku), in Alojziju Gu-stinu, posestniku. V Trstu, dne 20. septembra 1892. Teodor Kostit Domaći oglasi. Društvena krčma Rojanskejga posojilnega in konsum-nega društvn, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. Prodajalniea in zaloga jestvin „Rojanske^a posojilnega in konsumnega društva*, ▼pisane zadruge z omejenim porošivom T ulici Belvedere St. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne rrste in po nizkih cenah se priporoma kupovalcem v Trstu in iz dežele. -104 Anrlrni Volan čevljar v ulioi Caserma. n,,ul «J naiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. Cl. Eraest Pegan (naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrsats Is Ponte dslla Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. Cl. l/opnl Pfilio žganjarija in tobakarna v j IVdrUI UUlJd, ulici 7ia Arcata, nasproti hi že Cacia, prodaja domače žganj« vsake vrste i in siropove pijače, „pasarete" in sitone. Rivama Lavrenčič ^rsSL Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina Zaštitim družinam po najnižji ceni 38 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naročili« pod 28 litrov se ne sprejmejo. Častiti m gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica. 5a»25 laltnh Iona) tapetar via stadion it. 10 J0RUU JailC£ na dvorišču priporoča se slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetarska dela, in izdeluje tudi šolske torbice. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni Spretnega pisarja veščega slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pismu, vsprejme takoj odvetnik dr. GllttftV Gregorin v Trstu. 2-s firlaaa bal kašalj, hrepatavtca, praaraklait, aazsb, zadavlca, rara. zapala ustijuh itd. mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PA8TIGLIE PRENDINI) Sto jih gotovi Prendinl, lučbar I Ijekarnsr u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd. Prebdjenih kašljnć noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od vnralicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiSe (Pastiglie Prendinl) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Člana 30 nC. kutijici zajadno sa naputkom. Prodaju se u Prsadialjsvoj ljekarni a Trstu Trieste) (Farmaroia Prendini ijekarnah svieta. glavnijih 50-52 Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Vla Torrenta it. 15. (poleg obokov Cbiozza najosrednija loga v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagoroljnej naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni 104—4 Gostilna „Alla Vittoria" Petra Musohaka. v ulici Sorgsnts (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejifje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno * ceno. Cl. ' Vekoslav Moder, pe.kk7 ' mojster „Piazza Caserma*, se priporoča j slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, ala&Ćic, čokolade, vseh vrst moka itd. po | najnižjih cenah. Cl. | Martin Krita p««» b. oiovanni,1. •"Ol lili lal trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Pf|X|f*)j na voglu ulice Ghega r UUnaj , j„ Cecllia, toči izvrstno domače žganje; v tabalcarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovcnske postne tiskanice. Cl naslednik Jakob Hočevarja. Via Bar riora v e c c h i a Št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh • vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo 1 itd. Cl. I Ivan Kannhnl nasproti v»uk« vojai- lVall IVallUUDl, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v mnofcinah od ® kil. naprej po najnižji eni. Ilmnlf črevljarski mojster, Via Ho-UIllCIl, magna 6t. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko st ada-joča dela. — Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene. P. Favero. Anton Anton Lampe, DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-23 TRST ,a-12 Corso, Piazza della Legna St., 1. Odlikovana tovarna iopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije iid. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za ivepljanje trt. najboljše je s čajem iz tavientrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati Be je ponarejenja zdravila. Dobiva se v odlikovani lekarni 67—100 RRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljat ve izvršujejo se noutegoma. Ivan Cnetiinu ^tAbft" staroznaoa pod ime-UUSUHla „dlAJKtl , nora „Belladonna", poleg kavarne „Fahris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Tiskarna „Dolenc" S2 del ma St. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana (55 s poštnino vred. Cl. na voglu Vla St. Slovani in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrnšenje grobnih Hpomenikov. Cl. iz St. Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friino opresno mleko po 12 kr. liter ne- . C posredno iz Št. Petra, hvcža (frišna) smetana. Na zabtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Cl. Krojaški mojster FRANINAHO naznanja si. slovenskemu občinstvu, da je svojo delavnico preložil na Corso št. 8 II. nadstr. Zagotovljajofi ceno in točno postrežbo se priporoča najiskreneje si. občinstvu. oooooooooo oooooooooo B. Modic in Grebene, Mlekarna Frana Gržine Ivan Prelog (uhod na trgu priporoča svoji trgovin v Via del Bosco št. 2 j stare mitnice, Piazza Barriera \ vecuhiak in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C. ! Kavarni ,Commercio' in ,Te- Hocnn' v nCaserma", glavni shaja-j Uudi/U liSfi tržaških Slovencev vseh stanov.1 N nrinnrnna ■ Giu«eppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, Ign. Neumann,1 DUJllLtJ pU JU JU. piipUlUUa. Marco Nigris, Mandel & Co., Daniele Levi & Comp., II Nlercurio. ■/■ t- j HI1-1 V-- -"I-V urio. I B9B Tiaatnik pol. društvo „Edinost' Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenr v Trstu.