/> ko.&s. PHATA PODOBA Bladiene Divize Marije na Sveti Gori nad Gorizo, klera je po zhudeshih in f-hodih mnogoterih narodov she od leta i 55 g ,ime¬ nitna poftala, in v’ letu 17*7 s’veliko zbolijo kronana bila. / NAD SOLKANAM BLISU GORIZE OD ISSIDANJA, POSKEJSHIGA PODREKI A IN SUPET POKOV LEN JA ZERRVE Is lajhkiga preftavlena V’ VIDMI 1843 N A Ti SN ID DOMINIK BIASDTTI. SAZHETIR ZERRVE IN RLOSHTRA NA SVETI GORI NAD GOR1ZO. Ijeta i55g. je pafla revna dekliza, Urfhula Ferligoiniza po !menu ; fvojo zbedo blisu vali Gar- garo na gori, ktero ib takrat Labi vodno- Goro (*) Kaajnzi pak Shkalnizo imenovali, in je po fvoji navadi prav poboshno molila nazbafs prezliiste Di- vize Marije, ker je bilo v’ Sabolu, kter dan je Materi bosbji glie od nekdaj pofebno pofvezben. Neprevidama fe ji perkasbe Mati nebefbka (**) in ji sapo ve, liudftvu povedati, de naj Nie na gori zerkev sida in miioft profi. Pokorna Urfhula gre naglo doli s’ gore, fe poda v’ Solkan in Gorizo, ter rasloshi, kar ji je blo po- (*) U’ sazhetku gore je en hribzhik, is katirga okolj fhterdeset studenzov svira, to je dalo Laham perloshnoft, leto goro Monte del- i Aqua t. j. vodeno-Goro imenovati; Krajnzi fo jo pa rajfhi bkalnizo imenovali,' savoljo velikih fkal, k’ so po gori femtertje rastresene. (**) Ta perkasen fe je pergodila $b zhasi, k’ se je okrog in okrog nevera kasala, in k’ fe je posebno nefrarr.ni nk krivoverfkigr Luter Martina rasfhirati pozhel; kader je S, orhe Faol III. 1’apefh in Karl V. Zefar od ztuHrie bil. 6 rozhčno. Meftna Gofpolka, klere pervi poglavar je takrat Graf Gabriel Ortenburg bil, de bi le v’ tak imenitni rezhi ne prenaglila, in v’ tak pofebni per- godbi sadofti pomisblivo ravnala je fklenila, le mlade Urlhule tak dolgo sagotoviti, in jo v’ meftni jezhi hraniti, dokler bi se pergodba na tanko prejilkati in resniza najti mogla. Med tem, k’ fo fe meftni oblaftniki persade- vali, se po tankim oprafbovanju od praviga ftanja imenovane perkasne in žele pergodbe preprizhati, fe je pa pergodilo, de je bla dekliza na gori videna pafiti svojo zhedo v’ molitvi pruti bogu vfa samak- nena, bres de bi fe bilo moglo snati, kako de bi bila is jezbe vun prilbla, ker jezha ni bila na nobeni ftrani rasbita, in se tud ni moglo svediti, de bi jo bili jezhe varbi na tihim ispoftili. Dvakrat je bla v jezho nasaj poftavlena, pa tudi dvakrat je bila, kot pervikrat, prezhudno oflobodena. In kakor je lahko verovati, de fo deklizo, po¬ tem k’ je pervikrat ufhla, potlej fkerbnejfhi varo¬ vali, in fhe bolj fkerho po drugimu pobegnenju, je bilo vender vfe sabftonj. Sato so bii po teran troj- nirau zhudo, in Ikusi fposnano krepost in angelfko 7 poboshnoft deklize, in verh tega tud fkus druge okolfhine, ki so se po tankimu fprafhovanju odkrile, ljudje pertnorani verovati, de je perkasen od nebef, in povelje na deklizo od famiga boga in Marije priti moglo. Savoljo tega ja bil ozbiten obhod napovedan. Duhovfhina, deslielfhki oblafsniki, slilahtua gospoda, mefhzhani in fploh ludftvo, vfi fo fe podali par sa param na goro. Tam je bla, ker je zhudo liudftva is blishail* fofefh in dalnib krajov vkup perderlo, kolikor fe je v’ naglosti moglo, ena kapeliza po- ftavlena, de bi v’ nje poboshui ljudje mogli fvojo preferzhno poboshnoft do divize Marije opraviti, ktera fi je po fvoj dobroti ta krai sbrala, in v’ njemu sajklad fvojih milosti tajiftim odperla, kteri bi se na temu kraju k’ nje vtekli. Med tem fe je pa she dofli denarjev od vbili ftranl nabralo, podelenih od poboslinih Krifsjanov is’ namena, de bi se lepa in velika zerkev issidala. Tode kdo bi fe bil kdaj domiflil tako lepo in ve- lizhanfho bifbo bosbjo sidali na tako vifoki iu ster- mi gori? Taka pofebna in fplohna unema ni mogla priti is kakorfhniga bres pametniga nagnenja, te- 8 mu zb in edino od Vfigomagozhniga na profhnje prefvete Divize, ktera dcftikrat po zhudesbin 1 ju- dftvo k’ febi klizbe, ktero je safhlo in se v’ poredne posvetne navade vtopilo. I gotovo le je moglo kaj prav pofebniga pergoditi, kar je ljudi tako mozhno genilo, de fo takshne obilne darove, ravn ko bi sa ftavo fhlo, delili, de fe je mogla let A velika in pro- ftorna zerkev v’ kratkimu zbafu polta.viti. (■*) Sdaj fe je pa spet nekej imenitniga pergodilo. Delovzi fo kaminje raskopavali, de bi mefto sa zerkev sravnali, kar ti je nelido s’ kopazhem na kamen vdril, kter se ni vdal in raspoknil, ampak le iamo toliko fr rešil, de fe je perft, k’ ga je do sdaj sakrivala okolj in okolj odrufhila, in glei, lepi, gladik kamen na flitir vogle fe je pokasal, in kar zbudo povikfha,, je bilo vanj s’ lepim zherkami sa- pisano ali isresano angeliko posdravlenje: A ve Ma¬ ria, gratia plena, Dominus tecum, to je: Zhefhena si Marija, gnade milofti polna, gofpod jo s’ teboj. (*) Marija fe je perkasala Idta i53g. kapžliza je bla ravn tifti let pcftavlena, velizhanfka zerkev pak fkonzlsana v’ leta j 544* ln 12 dan Kosaptrlka pofvezhena od zbefuVga Gospoda Egidia Falcella Kaor- k.!k:ga Sl. ko G in General - Vikarja Kardinala Marka Grhnani Patriarka v’ Uenedkih, v’ deletimn lžtu rimfkiga Papesha Pavla lil. 9 Tudi fo se posnale lepe v’ kamenvtifnene podope, ktere pofebne perdevke Marije pomenijo, postavim golobzhki, ki kashejo mir, kterga' nam Ona deli, krone, ktere jo osnanujejo kralizo in Gofpo vfih ftvari, nebefhkib in posemebkib, svesdize, k’ pome¬ nijo, de nam je Marija fvetla svesda in svefta vladalniza na morji nafhiga nevarnofd polniga shi- vlenja. Je she ta kamen od pobosbnih ljudi kakfhniga poprejfhniga ftolelja tam pufbea bil, ali ;e pa po- febni dar I\’ebef sa bolj uterditi hojo delo (*) mi nozbmo tukej rasfoditi, temnzh raji s’ v feni fpoihte- vanjem fkrivne namene bosbje previdnofti moliti. Leta kamen je bil, v’ zerkvi, kader fe je is poder- tije perviga tempelna fpet vsdignila, sa aitarjem Svete Ane poftavlen k’ pozbaftcnju liudftva, in fe danafhniga dne blisu Oltarja S. Josbefa suajde, de ga lehko vfak vidi, kter na gcro pride, in skali s’ fvojimj ozhmi prejilkovati in se preprizbati od te rclnize. (*) Se pek ne najde Bobj^o $>ifanja, nobeno snaminje, nobena podertija, od koder bi f« moglo"fposn*ti, de je na tem kraju nekdaj fckova zerfev nii kapeiiza ftala, od ktere bi bil mogel tr.k kamen tan-gor priti. io Potem kje bla tako imenitna ftvar najdena, fo s’ tolk vezni unemo zerkev cialej sidali, in tud frezlino fkonzhali pod ofkerbuoflio Grafa Ulrika Atemsa, ilnu -Friderika, kieri je takrat namenstni krefivni poglavar v’ Gorizi bil, ter njega fo takrat imenitni gorifhki ft^novi vladavza in ofkerbnika zeliga. opravila evolilj. U’ leto 1 566. k* The kjofhter ni bil do Konza issidan (*) fo IN j ih Zefarfka Visokost, vifhi-vojvoda Karl od Austrie pervi poglavar te deshelje, Krefi- vtiimu Oblaftrbku od Grfedifkk.e in nameftniku Go- riflike G rafije povelje dodelili, de fe more prezej s’ vfim pravizami, pofebtuuna psrvolenjami in s’ vfun, kar eraven fiifhi, zerkev in kraj dati v’ pofeftev in ofkerblenje majnfhitn braiatn reda S. Franzifhka (**) (*) Klofher, kter je, kolkor ga je pruti Salkanu oberneniga, she v’ iŽ!u i56y. stal, je bil pod Goardjanatn P, Marun is Bosnis fkonzhan, ker fe je pa le'a 1712. fkorej poderl, je pozhel P. Guar- cjan Homuaid fešiter s’ pomozhjo obilnih darov en uoei, bolj ter inf kiofhter sidati, kterga je tud k’ fplohnitnu »ihuienju frezhno uokor.zhai. (**) Tako povelje je na perVo podelil govozejhe M niham S. Franzifhka is Hrovafhke - Bosniafhke Provinzije, pusnejfhi pak bratom ojftrejfhiga Spolnov.nja Hrovafhkt - Krajnfke Provinzije S. Krisha, Kader je Pius V', itmifhi Papefn, in P. Budovik de Puteo General- Minister bil. fe saftopi s’ pervoknjam Apoftolfkiga Sedesha, 5. dan maliga-travna. Per vfun tern pak fe ni mogla pisana odfodba proprej dobiti, kot a5. dan Svizhana Rezili fe pak more, de je bila she pred tem zhafam poboshnoft Rrifijanov do tega bo sb ji ga kraja velika, in de fo fe is-hodi ljudi vfak dan mnoshili, ter ne samo prebiravzi blishnih vasi in felov am¬ pak tud Krsjnzi, Shtejerzi in Rorofhzi fo dohajali v’ mnofihnih prozefjah prav poboshno v’ to S. Zer- kev k’ Materi boshji, ali kako rnilost profit, ali pak is obljube fe sahvalit sa prijete dobrote; ravu tako so sturili tud Ifudanzi, Dalmatinzi in Benezhani, pofebno tud Furlani, t,ako kteri po liribihkakor kteri v’ lepili dolinah prebivajo. Tako fe je torej lahko in kmalo poprejfliao ime posabilo, ter fo vfi fploh pozheli, leta hrib Sveto Goro imenovati, po kterim imenu tud fhe dandanafhni po fveti Ilovi. Ta Ilava, ktera fe je okolj in okolj rasfhirla, je ge- nila Rardinala Marka Grimani Porluanfkiga Slibofa in Patriarka od Akvileje, de je leta 1 544 rie k pa’8- dragi dar na S. Goro podal, namrezbeno lepo malauo, podopo prezhiftc Dirke Marije, ko fvojig i5 7 4- I 2 boshjiga Sinka v’ narozhju dershi, in na fvoji defui ftrani S. Joakima (k’ je bil Marijni ozhe ) in na levi S. Janesa Kerftnika ima. To je lifta imenitna podoba, ktera je od tajiftiga leta noter do sdaj v’ velkimu Altarju k’ opzhinlkimu pozhaftenja po- stavlena (*). Menihi reda S. Franrifhka tsragor poklizani, de bi klofther v’ pofeftev vseli in duhovno flushbo opravlali, kakor 1’rao proprej {hfhaii, de njim je bi o vfe to od Vifht-Vojvoda Karla darovano; fo bli posnejfhi od vfake teshe in Hitibre oflobodeni po milofti Vifhi-Vojvoda Ferdinanda III. kter je sa Karlam v’ poglavarftvo ftopil, kakor fe bere v, »jegovimu pifmu, fturjenitnu v’Gradizu 5i.Profenza v’ letu 1609. Tut je on posnej, kader je Zefar postal, vfe kar je bil Karl daroval, in kar je on fam podelil, koker Zefar poterdil, t kakor je bilo v, Sboru, kter je fpet v’ Gradizu leta i 652. 3*. Velkiga ferparia poklizan bil, fkleneno. (*) Do leta j 544 . je bla v’ Altarju ena' druga podoba Marije, s lei'4 lep6 sdelana; ktero je fhe viditi v’ Franzifhkanerfkim klofhtru ha Kaftanjavizzi blisu Gorize. 1 5 Ra on tako je tud Zefar Leopold I. vfe to po- terdil 12. dan Grudna 1672. in je kot Ferdinand vfim shugal, kteri bi fe podvupali, ta fveti kraj dra- sbiti ali pofhkodovati, ter je tudi Romarja m s-a gotovo obljubil de bodo dobro fprejeti in od ftranc menihov, kteri tamgor prebivajo, dobro poftresheni. Ravn tako je tud Karl VI. odlozhil 20. dan liftov- gnoja 1732. Nizh majnfhi ni bla persadeva Rimfkih Pape- shov povikfhati zhaft in imenitnoft tega boshjiga pota, in vneti verne Kriftjane, le£o zerkev pogoftim objifkovati, ktera je moahno obogatela s’ duhovnim sakladami, kteri poboshue dufhe ofrezhujejo in so sraven tud ljudem krepki nagibi, ne farno fe varo¬ vati greha, ampak tud vfakiga nagnenja k’ grehu. Tako fo S. Ozha rimfki Papefh Pavel V. tega ime¬ na, bratovfhini, ktera fe je bla pod savetjam ali varftvam Divize Marije pozhela, velik’ odpuftikov podelili v’ Buli Cum sicut accepimas t. j. Ter, kakor fmo svedili i. t. d. Klemen XII. fo vfim tiftim, kteri bodo en dan v’ letu to boshjo zerkev objif- kali, pod navadnim pcgojam popolnama odpuftik dodelili. In potem k’ so Benedikt XIII. leta 1726. j4 dopustili de fmej bili v’ vlaki zerkvi Menihov S. Frazifhka en Oltar priviligiran, to je f’ pofebnim milostim ia odpuftikam darovan, je Patriark is Aquileje Dionis Delfino odlozhil, de imajo taki odpuftiki na S. Gori sa velki-Oltar veljati in Izer sa ved ne zhase v’ pomozli vbogih dufh v’ Vizah 10. dan velkiga Serpana 1721. Unim pa, ko bi objifkali saporedama sedem v’ to odlozhenih oltarjev leie zerkvo, fo podelili ravn tifti Papefh v le in pofebne odpuftike kterirn. tisti deleshni postanejo, kteri objirhejo fedem ol¬ tarjev zerkve S. Petra v’ Rimu, farno de bi to stu- rili ob enimu liftih dveh dni, ktere je le fam Shkof do nekej zliafa imel pravizO odlozhiti; in v’ taki namen fo zheflillivi Patriark is Aquileje odlozhili drugo nedeljo vfakiga niefza. Oltarji pak fo bili s’ miloftim in odpuftikami obdarovani od Rimfkih Papeshov S ista V. in Pavla V. (*) (*) Takr.a j; bite dvanajft Olteijev v’ zerkvi. Pervi ali Velik- (tltar je bi! Materi boshji pofvezhen; drugi na ftran S. Kvangelja S. Mihela Vifhim - Angelu in edini, k’ fe je bil pred podertijo ohranil; tretji je bil prefveti Trojizi pofvezhen; zheterti je bil od bratovfhine ! bvze Marije; peti je bil S. Ane Oltar, sad fe je snajdel fovezhi krmen, k, fr g a f rr , 0 . prej v’ irrfsl useli; fhefti je bil S. Joshefa ; sedem Pofebno je tud zbaft tega boslijiva pota in srerkve povikfhana bla, kader je bla podoba Marije, kje v’ velkim - Altarju, kronana. To fe je namrczh s’ vfim prasnizhenim prepravami obhajalo, lepi s' roshami in selenim zvetjam opletem loki ib bili po- ftavleni, s’ topim ali kan®nami io ftrelali, in lepe musike glaf fe je po zGrkvi rasglafoval. To se je sgodilo 6. dan roshniga zve ta letu 1717. Tako 1’iavno okronanje Matere boshje j© bilo po unim na Terfati pervo v’ zelimu nemfbkimu Zefarftvu. So pifali torej na Kapitel to ja duliovfke po¬ glavarje Rimfke zerkve 22. dan roshniga-zveta leta 1715. Od ondod fo kmalu Akvilejfkimu Patriarku odpifali in mu naloshiii, de naj njim od vsiga, kar fo Franzifukanerji, varili in dkerbniki zerkve, fpos- nali in govorili, verjetne in sanefiive pifma poflile, sa poterditi pozhetik ftaroft in fhtevilo zhudesba- Take sanefiive pifma fo bile narejene, v’ Rim pok¬ lane, in od Vatikanfkiga Kapitelna fp rej e le. Od tega je blo fkleneno, de ni farno dopufheno, ampak de S. Franzifhka Scrafintkiga; osmi S. Antona Patavmfkiga; deveti 5V Petra Alkan tara; deseti S. Jonesa Nepomuzcna; en.ijAi S. MotSurge in sadni S. Petra Regalati. Ti Oltarji fo hli vazhdelj blagofiovieni o J Tersbarfkiga Shkofa Ferdinanda Gurizzutti, i6 se more velizhanfko kronanje edajzi pozheti. Torej je blo to zliaftipolno opravilo po želim Auftrianfkim zefarftvo napovedano. Poboshno delo kronanja Ma-i rije je opravil vifokezhafti vredni Shkof Marotti, od kapitelna S. Petra v’ Vatikanu v’ to odlozhen, in tud od Papeshovga Nunzia uli Pollanika na Duneju per Zalarju Karlu, VI. svolen. Imenovan Kapitel v’ Rimu je od Grafa Alekfandra Sforza v’ Milani obilno jerbfhiao dobil b’ dolshnolljo, vfe Krone prefkerbeti sa tifte podope Matere boglije na bo- sbjih potili, per katireh b' se narbolj flovezhi zhu- de*hi sgodili. in bi jem bilo tako kronanje odlo- zheno. Shkofu fo per tem opravilo na strani stali; Opat Fattori, Tomafh Gorser Profili is Seneblina in fajmofhter is Visentinfkiga fela, obedva s’ fhko- favo kapo; verh tili vfe duhovfhtvo in menihi vfih redov, bratvfhine, plemenitoft, foldafliina, mefhzhani in ljudftv,a bres fhtevila. Smed Gofpolke fo imeno¬ vani Graf Janes Joshef Wildenftein, Gorifhke Kre- fije poglavar, Leopold Adam Graf Strasoldo meftni inameftnik, in Franz Anton Graf Lantieri. K’ tem prasnizhnim opravilu je bil lepi proftorni Kraj v Gorizi k’ le Travnik imenuje, svolen; satorej je J 7 fhe daudanafhni tamu viditi lepi kamen f podobo Marije, kakor je na S. Gori, kteri kamen je od fpredej poflopja Grafa Hieronima Turn, takratniga -vojvoda deslielje, usidan. Tud je bil v' ta namen velik in prostorn fliotor poftavlen in olepfhan po podobi tempelna Itariga Sakona, potlej je bilo lepo priftolje napravleno, kamor je bla s’ veliko zhafijo prenefliena in poftavlena podoba Matere bosbje, in potlej je s’ navadnim fhegami, med ftrelanjam, ve- felim vpitjam in poboshnim folsam, ktere fo brunmi Kriftjani tozbili, Mat bosbja s\slato Krono okro¬ nana bla, in raven tako nje bosbje dete s’ eno drugo Krono. Obedve krone fo ble s’ biferim ali sblahtuim kamnam nadjane, ktere je gofpa in Grafna Ana Katerina Seleuburg is Lublane doravala. In potem k’ je S. Podoba nekaj zbasa k’ pozbaftenju poftavlena bla, pervizb v’ velki-zerkvi, potlej v’ zerkvi per Nunah S. Urfhule, in sadnizb per Nunah S. Clare, ker so te brumne divize tako skelele, je bla kronana podoba fhe tifu vezber s’ enako zhaftjo v’ Solkan prenefliena in v’ zerkev Ospizja (*) ali (*) Lžta 1590. 1, dan Velkiga-Serpana je bil po dopufhenju Zefarja Ferdinanda II. Hofpizi ali en mali klofherziiik ifsidan, v’ kterim 2 1 ni alfe klofhlra ravn tiftih. Menihov kot na S. Gori, od $»m je bla drugo jutro s’ veliko zhaftjo v’ pro¬ čelji na S. Goro nefena, in fkosi ofem dni na vi- fokimu priftolju ispoftavlena in s’ mnogoterim po- boshnim opravilam pozhaftena. V’ letih ofem dneh je bil tako obilni f-hod romarjov, de fe je fto, tri in tridefet taushent fvetih holtji potrebovalo per Suetimu Obhajilo. Rimfhi Papelh Benedikt XIV. pa ko njim je bilo leta 1748- od zhudeshov te Kronane Marije porozhe.no po Guardjanu P. Gafpari Pafconi v’ imeni žele hrovafhko-Krajnfke Provinzje reda S. Franzifhka, in ravn tako v’ imeni meftniga tako pofvetniga ko klofhterfkiga duhovfhtva in žele Gra¬ fi j e, fo dovolili ino sapovedali, de fe ima sa naprej boshja flosliba, Mafha in Prašnik od imenovaniga Kronanja obhajati od menihov žele provinzje S. Krisha; in so tud potlej na Patriarhovo profhnjo, 20. dan Kimovza 1749-. to povelje rastegnili na zelo fhiroko Akvilejfho Shkofijoj in fhe sdaj le fo bratji is S. Gore vezhkrat prenozhili in lepo poftresheni bli. Vert in en lepi vinograd je bil daroval Graf Rajmund Turn. To darovanje je blo V Rim: :• - ječo leta »G3o. 8. dan maliga Scrpana. J 9 obhaja ta prašnik pod imenam. Perkasanja in Kronanja prezhifle Divize Marije na S. Gori; vfak lejt tretjo nedelo po binkufhtih. Zhe fi je Diviza Marija svolila, na te gori rniloft profhena biti; zhe je ona perpravlena, nam kot dobrotliva mat tajifteh she smiram podeliti; zhe ie je savolj zhudeshov ta boshji kraj zliaftiti pol¬ žke! ; zhe je zhes malo m e rij ko tri fto let toliko brumnih ljudi koker po farnim, tako tud v’ želih prozefjah tanigor perhajalo, zhe fo dobrotlivi ljudje od vfib ftrani tako obilne darove v’ polepfanje tega S. Kraja pofhilaii, tok fe bo pa tud moglo rezhi, de je bla smiram in je tud fhe sdaj Diviza Marija obilna v’ podeJenju dujhnih in telesnih dobrot, ktere fo poboshni ljudje vezhkrat na prezhudno visho v’ tem S. Kraju sadobili. In ako ravno bi jeft mogel lakovih zhudeshov velik in prav flovezhih imenovati, jih opuftim, de ne hom predolgi v' mo- jimu popifu; ter le mi tud nepotrebno sdi dokase- vati, de je Marija v’ refnizi velik rniloft lvojim po- boslinim flushabnikam podelila, kteri fo na ta boshji kraj, kterga ona pofebno ljubi, s’ sgrevanim ferzam jiertekli; ker ja tud okolj leshezhe mesta in fela 30 in zelo ljudftva is mnogo terih fhkofij, ktere fo liotrajne sidove tega boshjiga tempelna s’ oblju- bnim - tabelzami fkorej do verha sakrili, leto sadofti Jjprizhujejo ■ tako de, ko bi kdo to tajiti hotel, bi on drugi in vezlii zhudefh dopuftiti mogel, namrezh, kako bi blo mogozhe verh tako fterme in fkorej nizh obdelane gore tako lepo in proftorno zerkev, k’ je gotovo od vifoke žene bla, issidati; to bi bil zhudefh vfih zhudeshov Rasfutje in satrenje zerkve in klofhtra. Kesapopadlive pa fo fodbe boshje. Leta lepa zerkev, kje bla nekdaj s’ breskonzhno vnemo issi- dana in k’ fplohnirnu sadovolju pofvezhena, je bla pa po fpremenlivofti zhafa v’ letu 1786. rafsuta in boshja pot saterta. Poboshni menihi, varhi zerkve, kteri fo do takrat boshjo flushbo ofkerbeli, so mo¬ gli, fe sna s’ iolsami v’ ozheh njih klofhter in zerkev sapustiti, in fe v’ Gorizo v’ en drugi klofhter prefeliti, v’ kterimu fo poprej Konventuali prebivali. Marijna podoba pak je bila is S. Gore v’ Salkan v’ farno zerkev prenefhena. Hitro in poprej, ko bi bil kdo miflil, je bil klofhter rasfut in podert, hifha, v’ kteri fo romarji prenozhevali, je bla rasdjana, in tud zerkvijebla ftreha odvseta. Zelo veliko osidje lepe zerkve, ktero je nekdej petkrat fto taushent goldi¬ narjev velalo, je blo sdaj sa taushent in pet fto goldinarjev prodano. Poglavitni zerkvcni sidovi pa vender nifo bili poderti, ampak fo zeli oftali, ravn ko bi bli hotli fprejeli poboshnih dnfh sdibovanje, k’ je blo v’ njih lturjeno ; s a k.: j lepo v’ refnizi je blo viditi, koliko ljudi, defravn je bla zerkev napol poderta, je fhe smiram na S. Goro dohajalo, tamu molit in mozhit s’ folsami sapufhene podertije. Ponovlenje Znrkre na fueli Gori. Poboshni Gorifhki mefhzhani pa pod nape-lvan- jem imenitniga Gofpoda Grafa Turna, kter je tifti- krat Vladitel al Governer Gorifhke in Gradifhkine \ Grofije bil, kak hitro jim je shar upanja safjal, Podobo matere boshje spet na poprejfhni kraj nasaj poftaviti, in boshjo pot na S. Gori vnovizh odpreti in tako brumnini dufham poverniti S. Saklado, po kteri fo vfi narodi s’ gorezhim sheljami hrepeneli; fo fe berso f profivnim liftam na ranziga Fran- zilhka I. ozheta nafbiga miloftliviga fedajniga Ze- farja obernili. Svetli Zefar, katerga poboshnoft je 25 bila she Tama od febe nagne n a, vfe kar h’ korifti S. Vere flushi, pomnoshiti, lo profhuje meftniga ravnitelja ali Bargermojftra, meftnih fajmofhtrov,, druge duhovfhine in vezli drugih fofelk., potem k’ lo tudi sasnali, kar je poboshni Gorifhki Shkof odkrito in rasumno okolj te profhnje porozhil, ufli- fliali in v’ lete splohne shelje pervolili. Vfi bres raslozhka fo neskonzhno vefelje obzhu- tili in tudi s’ tem pokašali, k’ fo vfe naglo ofkerbeli kar je blo v’ ponovlenje zerkve potrebno^ Romej namrezh je bilo meftni gofpolki ali Magiftratu ze- farlko pervolenje od j 4. ga Sufhza 1793. k’ snanju perfhlo in je bilo naj pervo treba mifliti, pametniga ravnitelja ali Direktorja te boshje zerkve na S. Gori svoliti, fo visoke zliasti vredni Shkof zhestitiga Go- fpoda Joshefa Aloisa Gironkoii, k’ fo njegovo pobo- slmoft in vrednoft dobro posnalj, Namest - ravnitelja ali Vize-direktora v’ duhovfkih opravilih sa smiram svolili, perdershavfhi Samilebi in fvojim naftopnikam Vifhi-ravnitvo lete zerkve. Posnejfhi ga je tud mestna Golpofka Ravnitelja v’ zhafaih rezheh sa smiram svolila. Pervi dan velziga - travna se je po- pravlanje in ponovlenje pozhelo in drugi dan ki- movza ravn tiftiga leta je bil sbe tempelj- toliko ozlieden, de fo mogli Podopo Marije vanj prenefti Nad tako liitrofsjo fe bo mogel vlak savseti, kter premifli, kako fterma in sapufhena je gora, na kteri je zerkev issidana in kako telhko fe tjegor kaj pre- nafha. (*) Tako je s’ boshjo pomozhjo in na profbne prezhilte Divize, brumnih ljudi persadevanje teknilo, zheftita podoba nebefhke kraljize je bi a zhes fedem lejt in ofem mefzov fpet na foj poprejfhni kraj prenefhena in v’ velki-Altar poftavlena, sdaj ona taniu k ral nje dobrotliva ko pervo; kakor je nasna- neno s’ napham v’ kamni, kter je nad velkim vra¬ tom usidan, ker fe berejo befede S. Pifma V. buk. Mojs. poftav. Xi V. i o; Ego autem šteti in Motite, sicut pri us. (*) JNafhih dni ni vezh tako tefhko na S. Goro hoditi, ali potrebne s rezhi tjegor preinlhati, ker fedajni ravnitel Gospod Pavel Cellotti je ptiftil lepo zefto od Salkana. noter do zerkve napraviti, de fe mare lahko s’ vosam in tud -V kožhiji tjegor pelati. Tudi polepfhanje zerkve je sdajnimu Direktoru perpifat;, hter she zhes do. lejt sa zerkev po ozhctovo fkerbi. 24 Na pervo je bil sdaj vnovizh Oltar (*) S. Mi¬ hela blagofloven. Zerkveno flushbo je opravil zhafti vredni Gofpod Krishman, Shkofovi namefsnik ali General-Vikar. Zerkev pak je bla od zhafti-vred- niga Gospoda Franzifhka Fleger kožarja in velke- zerkve fajmofhtra na pervo blagoflovena: posnejfhi pak od vifoke zhafti vredniga Gofpoda Franzifhka Inzaghi, Gorifhkiga Shkofa in Grafa f. Rimfkiga Zefarltva, pofvezhena, 20. velkiga-Travna v’ letu 1 798. Kje enkrat zerkev v’ hitrofti popravlena bla, fe je na fhkofovo povelje Gospot Joshef Gironkoli, v’ Nameft -ravnitelja odlozhen, 28. Kimouza 1795. v’ Salkan podal, in je fhe tifli vezher od Salkan- fkiga fajmofhtra okolj pete ure, tamo fpravleno Podobo Marije fprejel, ter jo je mifiil ob ti kafni uri natihama prenefti, de bi fe kaj napzhniga na (*) Dardanafhni fe zhvetere obarjev v’ zerkvi snajde. Lepi velki Oltar is sbraniga marmorja, je dar Grafa Antona Kafsis Faraona, Gr. f Kaimund Turn ga je s’ fojimi dna j ji postaviti puftil. Lepi taberr akt 1, v’ oltarju je bil od Gofpe Mariane Filipuzi darovan. Oltar S. Josh-fa je dar Krefivnih Suetvazov. Oltar S. Ane je bil od Grafa Janesa Ko- rontm darovan. Zheterti Oltar t- j- S. Mihela se je bil pred podenijo ohranil. Marmorjevo prishnizo pak je bil Gospod Leopold, Jiircn Me¬ dina napraviti puftil. potu ne pergodi-lo; jo je torej lepo ogernil, v’ roke prijel, in tako pruti meltu pelan bil. Pa sabftojn je blo vfe to sakrivanje, ker pobosbniga lufdtva ni tako lebka premotiti. Kmalo je blo zhuda ljudftva, od poboshnofti pruti Marii vnetiga Ikupej perderlo. Mefhzhani fo s’ gorezhim fvezbami in baklami na- prut perfbli, kmalo fo fe tud sgonovi po v lih zer- kvab oglafili, in fhe per belimo dnevi ib b!e zefte in ulize lepo ofvetlene noter do velke-zerkve, v’ ktero je bla S. Podoba pernefhena, in v’ velik-Oltar poftavjena. Ni ti blo drusiga flifhati, kot flavno prepevanje Litanij in poboshna moštev S. Roshen- krauza, tako de ni blo mogozhe poprej zerkve sa- preti, ko po e n a j (ti uri na vezber. Priliotbio jutro, k’ fe je sbiralfhe ljudi ponovilo in zhuda pomnosbilo ker je bil ravn prašnik S. Mihela in sraveu tud Nedelja, ie je prezej po kon- zbani peti-mafhi prozelja pruti S. Gori pozhela. Sami vifok zbefliti Sbkof, ko ra rji, fajmofhlri, in vfe drugo pofvetno in menifhko duhovfhlvo fo bili sra- j| ven. Smed obilniga fhtevila liudi, kteri fo fe v’ obhodu snefhli, fe je pofebno fto in fhe zhes deklizlro»' ra- »lozhilo, ktere fo, vfe v’ belim oblazhili in s’ mn©- gotero farbanim fvezhami v’ rokah, saporedama poboshne peftne prepevale, ktere fo bie k’ temu pračniku sloshene. Med drugim fo le tud odlozhilr viflti-poglavar gorifhke g rafij e, vezli imenitnih go- fpodov in pervih mefhzhanov, kteri fo s' duham prave poboshnofti na zhaft Marije teshavno pot na to vifoko in ftermo goro fturiii. Prozefja je bla izer savoljo fdno velike mnoshize jn savolj desha, k’ fe je neprevidnma uful, v’ Salkani nekolko sadershana; pa kmalo te je fpet fklenila in toliko pomnoshila, de je ravn tako obilna, koker fe je v’ Gorizi pozhela, tud na S. Ge^o perfhla. Tamgor je bla na pervo Podoba fpet v’ velki-Oltar poftavlena, potlej je bla lafhka pridiga, peta mafha in potlej krajnfka pridiga. Obedve pridige fo Gofpot General-Vikar dershali. Tud fe more vfak, kter na S. Goro pride, sa- zdiuditi, kako de fe je moglo toliko sidati ob zhafih fplohne revfhine in nadlog, ktere fo ravn takrat deslieljio sadele; kader je v’ vfih rezheh dragina bla ■ kader je toliko domazhih vo/fhakov in tako pogofiim Ikos desheljo fhlo, kterim fe je mogel shivefh’ dajali, kader fo’ fe zlo fovrashniki tib krajev povlaftiti jifkali; ter zerkev s’ klefhtram in drugim 2 7 pohifhtvam je gotovo (to tavshent goldinarjev ko- fhtala. Sami mili darovi, ki ib bli od dobrotnikov v’ popravo zerkve Iktipej slosheni, fo fe na 26,788 goldinerjev potekli. Ja lahko verovati, de je leta imenitna boshja pot she od nekdaj od Rimfkih Papeshov f pofebnim miloftim obdarovana bla, koker fmo do sdaj vidili; todej pofebne milofti ktere jo dandanafhni povik- fhujejo, nifo nizh majnfhi, ampak sa pravo rezlii, fhe vezlii, ko nekdej. Take milofti in odpnftiki ib bili od Ss. Ozhov Papesliov Pia VI. in Pia Vil k’ fo blasheniga fpomina, podeleni. To je, kar fe mi je fpomina vredno sdelo v’ mojimu kratkima popifu. Sdaj drusiga ni treba ko de fe k’ vam obarnem, poboshni Gorifliki mefh- zhani! Gotovo je de val'Marija pofebno ljubi! Ona vaf klizhe is verh gore, de is ljubesni do nje, telhko pot na S. Goro naftopite in tud dokonzbate. She vezli vam povem, ona je vafha liubesniva mati, pa tud vi fte nje preljubi otrozhizlii! V’ ponishnofti lte volno prenefli, kader je bla ta S. Zerkev po- derta, pa komej vam je malo upanja safvetilo, fte jo (pet vnovizh issidali, in s’ obilnim darovim oba- 28 gatili; in jo flie srni ram objifkujete. Velika zliaft sa vfe rnefhzliane, take nima vfako mefto v’ nafliimo fhirokimu zefarftva. Obernite fe torej k’ nebu iti sahvalite boga sa to prijeto dobroto. Bodite pa tudi hvaleshni in vfelej svefli flushabniki miloftnih zr- farjev od Auftrie, ki fo vafhe pobofbne shelje in ponishne profhne tako radi uflifhali!! Pa tud vi poboshni prebivavzi krajnike, koro- fbke in ftejerfke deshelje! In kar vaf je flovenlkiga jesika okolj Tersta in v’ Iftrii, klerem ta kratki popif v’ roke podani, nekar ne posabite, de fo valiti predniki v’ poprejfhnih letih pagolto na S. Goro hodili, fe na temu boshjimu kraju fvojih grehov zhifto fpovedat, in fe f’ fpokornim duham Materi bosbji perporozhit. Pa tud fo oni miloft bres fiite- vila, in v’ nar vezhih potrebah, flilkih in bolesnih gotovo pomozh sadobili. To naj vam bo v’ podbudo, de bote po isgledu vafhih prednikov pogofto k’ materi bosbji, in nafhina S. Goro hodili, in tamgor molili, de bi nam vlim fkupej Bog dolgo in frezhno shivlenje itio nasadne, tud frezhno fmert podeliti hotel. Amen. V. 5. B. I. P. D. M. 2 9 OPOMIN. Leta kratka Poveft je ispifana is bukev P. Ga- fperja Pafeoni is reda S. Frauzifhka: Od pozketka zerkve in klojhtra na S. Gori, ktere fo* ble v’ letu ^746. v’ Benedkah natifuene. On je pa te sgodovine nekej is klofhterfkiga pifmo-hrauifha, nekej pa is. dvojih ftarejfhih bukev vsel. Perve bukve fo od eaiga franzifhkanerja, P. Glavinich s’ imena m. Od saahetka Bosnianfke - hrovafhke Provinzje » pofebno v’ ras- delku « od klofhtra na S. Gori. Druge bukve pak, kterih fe je fiushil, fo od Jakoba Ischia vifhi-ma^ Umika v’ Palmi, kter je sgodovine Gorifhke Grafije popifal. Obedvoje bukve fo ble v’ Vidmi, perve leta 1648. in druge leta 1684* natifuene. v- ' . > - f , 'V. - ■ ■V.ŠJEfc-. ' *JL • •*# 4 n k M . "‘40 ■ . * ” ■ . •Sf' - '•• ' ' •• n ' '• ••« ' \ ~ ' *. ! , v,:.... . -’ : š« ' ■ l ' X , » 'f ' ^H.1)-: 7 .; T-! . ->. ; 4> V'!«?". i'» ■ : / t? ' ‘ > : '***»& ■ ; • ' ■ '-V ■ - * < i>% - .. 1 ' ’ " \- K : ;: ■, ■ " , k " k>M m ‘agfZ *i >" -t I ■ S S:, -fes , ' . . . .. iti. :. M $¥m S s * . p /# $ 'hmli: |k§ % i mM M P . •• .■■/'f /*•' /“ "’ : /A' ' • ■ * v.'.. ‘'ferV&! ' . . • • ' . .. •’ - »M ^ 1 | |fel§ | ". r ? i . k r*.i H 1 I - h 'ismrn mšsmmm mm HMHHn m ' $ ^fl , ■"•’ »j 7 ^ ^ v;* • 1 ,■; : : ' - i ■ -v ;fr < fr^Hfr- : ; ¥ 5' < »SE45» 3 ,^P -.».'».A '•'- >* te „v iH-V-- S% >v a . --aa- »1 USU »sS . 1 * - W::fr~frfr - * frfrv«??'*&'“ 4 - 5 ! -i 3 W« frifr frfr -;‘fr v : ; . v .^fr.frfr fr' ■ ,vjv4,-ry ■ v: ;>M;*'Vfr ">v KBJBT^Si' : T' ' ■■ . ■ frfrfrs ■ & s& S >' S '" 1 - 3 8 ®*t ■s&te.;- * ;*? a < I a ,Vi’ J '*- / ^' ■» % ^> i i| frS čažčfr^fr p : 8& fSsts lM aa*: f |f|p 2^p^i , ii * r ; 1 n *-•?! i <* ,/t&i '■ ■'■::? SM .. .. ,V. : ' - - .. ■ . ' -* ! < - '/r : i ^ J ' - v • , . ,■ V ' fr' .;,.frfr : ■' 'fr- v ■ "fr ;V' W, S vt :;. <■•' yv wa& ■ •:. X & a$r &L ‘ * č' 3 ^ {'■:■& *. ■ -S A r *p 1 11 « Ig P; '•": .■>-' £1 ,. ; " ’ !~i • Sf > . ‘v V', 'V-,. S,A r > |§|ii i v ■> j - Cy ’ 4 J >j ' * v .;■ . ... ■- ■ ,'. . ' Jit :