12
Članki ii. razprave
ARHIVI XVII 1994
Zadru-:iiist\o v Sloveni i v dob kapitalizma (Sistem- in organ zac je)
Žarko ¡azarevič
Zadružništvo ic r.pccifična obiika pridobitni ikcga uGCj.itvovania, zato moramo naiprci opredeliti sam po cm, d.i bomo vedeli, s kakšno obliko gospodar: c organizacije imam j opravka ■n v čem sc razlikuje od dnigih gospod arsko-p ravni h organizmov Avstrijska zakonodaji- je leta 1873 zadn.igo definirala kot osebno združbo nedoločnega števi'a članov z namenom, da pospešuje pridobivanje ali gospodarstvo članov s ponudbe krcJilov ali s skupnim poslovanjem Jugoslovanski zakon iz leta 1^37 jjii Js zadrugo opredelil za združbo nedoločenega števila članov s spremenljivim številom poslovnih deležev, ki sc ic vsak član udeležuje neposredno Zadruge naj bi sc ustanavljale z namenom pospeševanja gospodarstva članov s skupnim opravijanicm po-.ilov po načelu vzajemne pomoči članslva. Emil Čcfcrin ic v komentarju teh določb poudaril, da ravno načeli neposredne udeležbe in vzajemne pomoči ločita zadruge od trgovskih n drugih družb.1
Po opredelitvi zadružništva se moramo vpia sati tudi o nalogi oziroma njegovemu namenu v obravnavanem času. Odgovor je' mežno podat" le, če si pred tem shematično ogledamo razmere, iz katerih seje porodilo zadnržr iStvo. Lc-to j. b*la reakcija na zrostrenc gospodarske razmere, sprožene s komercial izučijo gospodarjenja, ki je pov7roeala ekonomsko prestrukturiranje in naglu socialno razšlo : vanje v slovenskih kraji h.7 l'o polr. prehod v denarno gospodarjenje, v današnji politični latovščini b temu rekli tranzicija, ic pr'zadel vse sloje, a najbolj naj Številnejšega, to je predstavnike drobnogospodarskega sektorja (krnele, obrtnike, majhne trgovec), k so prevladovali v slovenski gospodarski strukturi/ Izhod
Hm i j Čofcnn. i'rtnled zadruinega prava, zlasli o kmetijskih zadrugah, v slo telih na stovensk:m ozemlju. Zbornik Rio ichi.iike fakulidc Univerze v l.jnbljani. Zvezek 24/197^, sir. 19-40.
Več n gospodarskih razmerah v dnigi polovici 19 sloleija, ko sc ;c zadaiin "Ivo pričelo razvijali, iiii pri Ferdo Gcsirin Vaj tij Mclik, Slovenska /yodovina od kon:a 18. sloleija do I9tr Ljubljana1. Driavna /a I niha Slovenije, 1966: Trrdo GesJrin, Oris ^ispoJarsiva na slovenskem v prvem obdobju kapitalizma vdo leta I9I8J. Kionikn, St. 3/1969, sir. 129-139: Nog? Gralenauer, Privrcdr. razviy od IR90-1918. tlnciklc-pedija Ju co sta vije, /ve?.ek 7, geslo Slovenija. Zagreb: Jugo slovenski leksrkoi;raisk za"od sir. 353 363: TiiiiiKaint Hočevar. Tht Siructnre nf ihe Slovenian licunomy 1848 '963. Sin dizSlovenica V New York, I'XiS
O n.inkih konierualizaeijt yosfxiaarjetija v kmetijstvu glej Žarku l.azarevič, frxljclniilvu v stovenskjm kmetij.1;1 vu. Pri s pevk i /.a novtjio zgodovino, £1. I/IW4, str. 45-46.
,z t^gii kroga lalnntno knznin razmer je bil mogoč samo z adaptacho danemu ekonanskemu sistemu Da pa (a proees It ne bi potekal sti hipsko, je bilo ivijno najt: pripomoček, ki bi omogoč 1 znatno olajšano prilagoditev kapita listični ekonomij- in zognucv velik-m spremlja joči m socialnim pretresom. 1'remos.iev vr/eli kapitalističnega gospodari eni a oziroma komcrci-aliza^ijv; bi na začetku zagolovila ekonomsko preživetje 'n nato tudi nadaljnji razmah drotno-gospodarskf,.ga sektoria. Kot hwEi in tudi de j.inski odgovor se je ponujalo zadružništvo, ki naj b na podlagi vzajemnosti, solidarnosti in samopomoči kol zaokrožen gospodarski sistem v oblik- proizvodnih, prodajn-n in nabavnih za drug, omogočalo organizirano nastopanie na trgu, medtem ko bi kreditne zadruge to ppza-devanje finančno podpirale.'1
Navedene delliiifiie t 'deološko-gospodarske okoliščine so zadruge na splošno ločevali od drugih gospodarskih osebkov. K! iib enotni prav ni podlagi so sc zadruge iricd s^boj zelo razlikovale glede na namen ustanovitve oziroma po dejavnostih. Enotno klasillkacijo zadružništva je zelo težko izdelati, vendar ga ifihko razdelimo v dve veliki osnovp' ikupini. to je na dcFiamo (kreditno) in nedenarno zadružništvo kri kredmih zadnigah nada'jnja členitev, razen po organizacijskem iipčcIu, tu smotrna. V uk fini nedenarnih zadrug pa sc nam pontijn mavrca preplete lih m sesta ijnih zadnižnih oblik, saj so ?.akoni dovoljevali zadružno udcjstvovanje, v vseli pano gah narodnega gonpodarstva. S posploši t vij o, pri čemer je v ospredju funkcijsko načelo, lahko opredelimo Iri osnovne tipe zadnig; proizvodne, nabavne (konzumne) in prodajne. Zadruge, ki bi natančno ustrezale tej delitvi, je bilo v čisti obliki le težko najli, ker so sc oblike velikokrat prepletale.
Loenica ni potekala samo po funk^nski vlogi, temveč sc je zadružništvo razlikovalo !udi glede organizacijskih načef Do jugoslovanskega zakona o zadružništvu i/ leta 1937 sc pri Slovencih obsiai tli trije veliki sistemi; Schulzc-Oclitschcv, R;nfle<senov n roehdalsk- zadružni sistem Razlike so nastopale ¿aradi različnih izhodišč in predvsem družbenih slojev, k i m ic b.' posa-
lilcineljilev pnlrcbe zailminiSlva sla nalančno opredelila z,a-četnika in velika * ?podbiijcvatea Ic^n proresa na Slovenskem Josip VnSnjak ill Janez, livani.elisl Kiek. Več o Peni glej Žarko l.az.arevie, Kmjčki dolgnvi na Sluvenskem. Socialno ekonomski vidiki zadnlienosli stnvcnskjh kmetov IK4B-194S. l.ju-hljana: Znan.si veni) iti pi'hlieislično srtiliide, 1994,sir. 19 24.
AKIIIVI XVII 1!?94
Člank' in ražipnive
13
mezcn sistem namenjen. Z določenimi pomisleki j z moč zapisali, da je pn' ststem povečini uporabljalo meščanstvo, dragega kniciic in tretjega predvsem delavstvo Jasno je, da gre pri tej she-ini za veliko posploševanje .n da trditve ne gre jemal j povsem dobesedno, ker so se zadružne oblike pač prepletale In se prilagajale predvsem namenil
* + *
Dosedanji razjasnitev zadružnih pojmov nam Je omogoča, da pre demo nn primerjavo oziroma izpostavitev značilnost posameznih zadmžnih organzacijskih načel.
Ilermann Scluilze-DeLtseh jc želel s svojimi zadrugami pomagati predvsem mestnemu srednjemu sloju (obrtnikom in trgovcem, a tudi drugim drobrini posestnikom) v konkurenčnem boju z ekonomsko močnejšim* dejavniki. Kot vnel pristaš liberalne ideologiji, svojim zadregam, nize 11 samopomoči, n. želel dajal drugega pomena. Njegove zadruge naj bi biic čisto trgovska podjetja, prilagojena obstoječemu ekonomskemu sistemu. Krr juj biki tlnanciranic gospodarske dejavnosti zelo pereče, seje njegov sistem uveljavil predvsem v kreditnem zadružništvu. Sdmlzc-Delilsch ic želel ustvariti močne denarne zavode s čim več lastnega kapitala Kreditne zadruge naj hi bile prave banke, ki se ukvarjajo z vsemi bančnimi posli, razen špekul;ilivnimi. Posojila se podeljujejo predvsem v poslovne namene in za krajši čas. običajno na osnovi incniec. Njeg'.iva organizacija je slonela na decentralizaciji, vsaka zadruga h morala hiti finančno trdna, d,i bi lahko delovala tud sama, brc,, pomoči osrednje de.iar-nc ustanove. Zato področje zadružnega delovanja in obsega poslovanja ni omejil sanio na člane in ozko krajevno. Priporoča1 ic visoke deleže, k- so lastnikom dajali aktivne m pasivno glasovalno pravico, in miliovo obrekovanje. Vodstvo zadruge jc Wlo za svoje delo nagrajevano, even-tnclni (lebieek jc bilo dovoljeno dcliu. Ravno tako tud rezervni skli-d, čc jc bila i o vrstna odločitev sprejeta na občnem zbori. Posledica takega ustroja <e bda nekoliko višja obrestna mera kot pn zadrugah Raiiteisciuivega ti,»a, saj so tovrstne zadruge že /aradi svoje zasnove v prvi rst: zasledovale dobitek. Ta organza-'ijr:ka ob lika je ji i I« prilagojena mestnc.tiii okolju, k. je bilo iioli vajeno denarnega poslovanja. Sedeži tovrstnih -iistilucij so bili zato največkrat ali sko-nij izključno v mesiib oziroma upravnih središčih.
V nasprotju s temi določili jc Fricdnch \Vil helm liiiiCfeisen, ki slovi kol "oče kmečkega za družilištva", izrecno določil, da sme zadruga poslovali samo s svojimi člani. Cilji njegovega zadružnega udcjslvovanja so bili predvsem moralr in ne toliko gospodarsk1. Z zadružništvom jc želel med ljudstvom uveljaviti duh enakosti, solidarnosti in ljubezni do bližnjega.
Zato so bili deleži nizki m neobrestovani- en delež jc pomenil tud en glas, r.iliče m mogel posedovati več deležev. Poslov:,li cikolis "njegove" zadruge j: bil majhen, omejen ozko krajevno člani so Bili znanci in prijatelj . Kaili Ic v o/kem članskem krogu je bilo mogoče grad .1 medsebojno zaupanje in vzajemno pomoč ter ve deti, kdo ie česa potreben, ir< kar jc še pomembneje, tnci- sposoben vn/l1 posojilo. Posojila se niso podeljevala na osnovi mcnic, temveč na podlagi obveznic, tc jc zadolžnic. Kot jamstvo jc služilo predvsem osebno poroštvo drugih zadružnikov, lahko tudi varni vrednostni pa m'rji in vknjižbe na nepremičnine. V nasprotni s Scliul zc-Dclitschcvimi zadrugami, kjer se zadružniki jamčili samo z deicži, od tod tudi zahteva pa visokih deležih, ic Rrjflcisen določil neomejeno jamstvo, kar je zadnizmkc m vodstvo spodbujalo k smotrnemu ji zanesljivemu poslovanju. Navkljub lemu pa vodsivo, z izjemo blagajnika, ne bi smelo bit nagrajevano za svoje delo, kar bi lz zadrug odstranilo vse cioLičkaželjnc ljudi Izpostavljanje moralnih namesto profitriih vrednot jc izključevalo delitev dobička, ki so ga morali nujno uvrstiti v rezervni sklad. Značilncsl Rhif feisenovega sistema je izrazita centralizacija zlasti finančnega poslovanja, ker »j majhne, največkrat lina 11 eno 11 c dovolj utrjene, /adruge nujno potrebovale zaslombo v osrednji denarni centrali, ki jc obenem zagotavljala t ud t vcejo v ,1 most vlog. Temelj tega sistema so btJe kre ditne zadruge, ki so imele univerzalen značaj. Lahko se s« namreč privzele tudi nabavno in prodajno fiinejjo, če so to narekovale razmere in potrebe članstva. Ker jc kmeinstvo zelo široka gospodarska panoga, ic R,liift.sm priporočal tudi nslanavljanjc specializiranih zadrt",, npr mlekarskih, sadj irsk 1, živinorejskih, stre' 11 i 1
Predstavljena orgamzaeiiska princ^a sta omogočala samopomoč meščanskih slojev in kmetov Kot podlago svoje zadružne organiziranosti 1: delavstvo, vendar ne samo ono, upo rab-lo t.i. "roelulahki 1 način, ki jc služil za snovanje potrošniških ali konzumnih zadrug. Lete so na osnovi samopomoči pomagale članom po nakupih vsakodnevni n potrebščin. Potrošniške zadruge naj bi povezale produccnla in kon zu 111 en ta ter pri tem izločile Irgovui m njegovo maržo6 Osnovna načela so bila svobodno članstvo, demokratična uprava (vsak član en glas), povračilo v razmaja z nakupom, omejeno ohrestovanje kapitala, plačilo v gotefiri m pospeševanje zadružne vzgoje. Eno stvenih načel naj bi bila tud' politična ',n veriki! nevtralnost, k. pa ih bil;: dosledno upoštevana.
Milni Šliblcr. Zadrukniirvo. I. det. Ljubljan--- K indijski ihi lica, 19.11. Mr. 21-37; VitiC. Zadm/milva t. krijrp. Smeri /[sottetvina in sistemi Hcoprjd, I'J37, .sir IK2. IKK Irancc Krcsal, Dolavsko ¡jdn n ' Stvc na Sin v ciiskcm. I'i sptvki /a /¡sidovhin delavskega pihanja, f'. 1-2/1970, sir. 70 ViNč, nav. delo, sli 150.
14
MHlkf in rrzpravc
ARirrvtxvir iw
Ta raznolikost zadružne organ inranosu jo bila v vcljnvi do leta I9?7, ko jo 'lg«I jttgo-slovansk zadružni zakon. Le-ta jC s svojimi do loebam', ki so prcdstavPale smiseln- povzetek dotedanje avstrijske in srbske zadružne zakonodajo, poenotil organizacijsko podlago zndruž-ništva. Tako Anton Kril j v uvodu k samostojni slovenski knjižni izdaji lega ziikor.a opozarja na zakonodajalčevo težnjo po zagotovitvi "socialnega značaja zadruge." Tc težnjo izpričujejo dončb' o dobičku, ki naj ga zadružnik: nc bi del i'i. Čc pa hi do tega že prišlo, potem naj h uporabljali rochdalski načir: delitve dobička. To je pomenuo, da se dobiček ,smc deliti le v sorazmerju pcslovarja člana z zadrugo, Obrekovanje zadruznih deležev je bilo prepuščeno volji zndiUŽnikov, torej dopuščeno, vendar omejeno na največ 6%. Nadalje je zakon določal, da naj člani upravnih 11 nadzornih odborov ne bi dobivali tantiem. Pomembno je bilo tudi določilo, ki so ga dol od a j največkrat kršile zadruge Scliul zc-Delitsehcvega sistema, da rezervnega sklada ni irtoč deliti med zadruživke. Zadruge so morale pc tem zakonu omejiti poslovanje samo na člane in biti nujno včlanjene v določeno revizijsko zvezo.®
***
Po vseli teh teoretijno pravnih opozorilih ie mogoče preiti na koniircino slovenski) zadiu/.no izkušnjo. Pri Slovencih so se mijpriv in najbolj razvile kreditne zadruge, k' so po pomenu turi i daleč presegale o.slalo zadružništvo. Vzrok temu je bil v pomembnost: vprašanja v'rov financiran i a prestrukturiranja slovenske -ospodarske podobe. Zlasti zalo, ker je oila akumulalivna sposobnost drobnogospodarskeg;1 sektorja (kme uj:;tvo, mala obrt In drohna trgovina), ki jc prevladoval v gospodar.sk- sini kt uri Slovenec v, zelo tu,:ka. Denarn vir pa so bili omejeni, saj obstoječa mreža d en umiti zavodov na Slovenskem n1 posamezni zasebni kreditjdajalc. s ponudbo dragih posojil - visoka obrestna mera ji pač pričala o vel:k slopnj tvegarja zaradi nizko rentabilne proizvodnje ni mogla zadovoliili potreb drobnogospiidarskega sektorja. Množici kmetov, obrt'likov in trgovcev jc kronično pri mar.jkovalo obratnega kapitala. Individualni gospodarski Mibickti, predvsem krnclje, so denarno zadrego reševali, ker lastni prihranki niso zadostovali, zlasti z zadolževanjem pri zaseb nikih pa čeprav je tako poslovanje zaradi visokih obrestnih mer vodilo v preveliko odtujevanje mihovega premoženja.1'1 Zalo jc v sloven-
Zakon o ¡i(^poda:skili /adniuah. Zakoni in medbe l.lll. zvezek. Pi c vedel in uvod ■ api r\l Anion Kralj. Ljubljana: Merkur d.d., 19 }7r
O ado.ient sli slovenski ti kmeliiv "'ej ie fnirtino deli) v Ceini opombi.
rousaaini lloiovar, Slovensko po ¡lovno banitiiiivii kol ino.
skih razmerah nerazvite mreže bančni'i in drugih finančnih institneii kreditno zadružništvo predstavljalo pomemben irovaeijsk dejavnik v gospodarskem udejstvovan;u prevladujočega dela slovenske populacije. Inovacijski deisvrik zato, ker je, čc si sposodimo besede 1 Hočevaija, vršilo vlogo finančnega posredništvu za potrebe drobnogospodarskega sektorja S svojim delovanjem, z uporabo večini Slovencev d > ledaj neznanih finančnih operacij in instrumentov, so slovenske kreditne zadntge z zhrijnhi kapilalom bistveno pripom.^ie k znižanju obrestne mere. Vendar.se inovacij ika vloga kreditnega zadružništva ni izčrpala samo v ekonomskem vidiku, temveč ^ vsebovala fjd» kulturni element, lo je uvelja/itev slovenščine kot poslovn:ga jc> iKa, kajti ravno ti zavodi .sc izoblikovali osnovo slovenske .strokovne finančne in bančniške tcnni-iiolcjdjc.11
Kreditno zadružništvo je bilo sposobno mobilizirati množico majhnih prihrankov in jih s poccni posoji'i plasnati med kmete m obrt-iike Pr* kred.tni zadrugah so bila posojila cenejša zaradi dveh osnovnih ^ibal poslovanj i, samopomoči in vz.'i emnosli, k ni.ita prenesL velike razlike med ak*ivno iti pasivno obrestno mero. Obrestna marža pr. posojjili je bila tolikšna, da je omogočala nokntjc reži;<k:li stroškov, |ki .so bil' pr majhni 11 zavodih, kakršne so panavad. zadruge bile, nizki. Seveda so lahKo Kreditne zadruge svoje poslanstvo uresničevale le s previdnim in zanesljivim poslovanjem. Poleg teli soeialno-gospodarskih momentov ]e v začetnem obdobji slovenskega zadružništva potrebno tipe šievati še nacionalni moment, saj so bili že delujoči denarni zavodi le redko v slovenskih rokah in jc tako zadružništvo služilo tud. finančni osamosvojitvi Slovcnccv.
7a(inižnLitvoFjd med Slovenci do5'velo silovit razmah govor.mo lahko kar o gibanju. V ponazoritev tc lrdi'vc nam služi podatek, daje v letu 19IX poslovalo prek 1000 zadrug najrazne-vrstnejših oblik Do konca leta 1937 pa jc njihovo Ste1 ilo naraslo eelo na skoraj 1700. Daleč najbolj številna skupina r»o bde kreditne zadruge, sledile pa M) jim kmetijske zadruge, kot so bile mlekarske, živinorejske, strojne, vinarske, sadjarske.13 Nezadosten razvoj nedenarnih za-
vacijski dejavnik, 1100 ■ I "30. Z g. ulovi iw denarstva in baniniSfva na Slovenskem. Ljubljana: Zvc?a rgodovinskih
11 ru S lev .Slovenije. I OS 7 Zbirka Zgodovinske^ EasopiM.it. 3,
sli (<i\. Kavno tam.
Ivan IJ pa j ne, siHiobnik in aklivni ndeleiencc /ailnjine^a ti-banja, je v Slovenski zadrugi fit. l/l $ir. I) /elo palelično opijal <ak način rnzmiljanja z besedami: "lirat bode bratu odslej zaupal svoje novce, t" at bratu po, naga I iz denarne /adie^c, iti ie se bode pn tem kaj pri gospoda rilo, 7opel bode tu to branim, naiim m*akom. nasi o/ji mili domovini v koiist." Vlado Vfllcniit. 1'Ttj^lod naSegi -adminc^-i gibanja in slanja. Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana: Jubilej, 1919 sir.
(\RIIIVI XVII 1394
Članki in ra/pravc
15
drugje iskiti v de' «Ivu, da so najprej spodbujali snovanje kreditnih zntínig m da jc bilo ustanavljanje kon/.umriti, pa izvodnib, RSlajnm ■ 11 nabavnih zadrug povezano z veliko večerni napor: pri zagotavljal ju stalne kakovosti. Poleg tcg:i pa so vodstva takili zadrug morala iinc i obilico znan; jii spretnosti pri trgovinskih poslih. Kljub dobri volji c izostanek teh komponent velii okrai vodil v odmevne polome, ki so imeli vse prci kot spodbudne posledice. Veliko je prispevalo dejstvo, da so bile ravno te zadruge, z'ist t ste izpod klobuka katoliškega labe ra, cicicž.nc največjega nasprotovanja pri meščansko-podjntiiLŠkeiri okoiju, ki se je prepoznavalo v liberalnem taboru, Iz teh vrst, ker so ogrožale niiliovo gospodarsko d< ryvnosl, so predvsem na konzunine zadruge leteli očitki kaj očitki, nastala ie prava gonja - da prcprcčiuejo racionalnejši razvoj kmetijstva in obenem tudi zelo zavimio oblikovanje krepkega slovenskega meš-čttiifivtftU
V:;a ta številčnost, pestrost in raznolikost zadružnih obfik jc bila v lesni povezavi s političnim dogajanjem, politična razklanost je pov-ztočala tud* zadružno. Tc ,e imelo tako negativne kol tud' pozitivne posledice. Na en- strani seje zelo množilo število zadrug zadružna misel je zašla v zadnjo slovenske vas. Obenem ie ta množičnost zaradi medsebojnega tekmovanja povzročala drobljenje sil, ki jc zadružništvu kol
celoti prej škodovalo kot ne.
***
Razvoj zadružništva dc prve svetovne vojne iabkir delimo, kakor so lo lo¿in že sodobnÍKÍ. na dve bpflnbji na narodnostno in socialno fazo. Narodnostno zato, ker sc s snovanjem kreditnih zadrug želeli doseči gospodar^ko-tinančn1.' osamosvojitev Slovencev od nemškega kapitala. Zalo h presenetljivo, da jc bila v icj dobi zadružna pobuda najmočnejša predvsem v narodnostno ogroženih deželah, kot sta uiti Štijcrska i it Koroška. Preskok zadružne pobude na Kranjsko sc jc zgodil v drugem obdobju, nekako od srede ievcldesetili let naprej, ko so stopile v ospredje gospodarsko-soujIdc okcIiSčnc. Tem namenom pa je najbolj ustrezal Raitfei:cnov zadiužni ustroj.
Zibelka slovenskega zadružništva j( bil« um štajerska Po nekaj neuspešnih pcskuriih, pn katerí'i je izstopal Josip Vošnjak,15 jc v letu 1872 vendarle uspelo registrirati prvo slovensko kreditno zadrti o, posojiinico v I jutonieni, nasledijo leto pa še v Sv. akobu v Rožu m Koroškem. T posojilnici sta bih ustanovljeni na podlagi zakona o društvih iz. leta 1852. Ljutomerska
<157-164.
Slitvctisks Milnica,íi B I900 sli. 50.
VrC n /adriiitiih pujiledih Josipa Vninjaka išči pn l^a/arcvid. Kmečki ilal^tvi nn StavwMk jlti;sli. IC-24.
posojilnica jc žc dve leh kasneje prilagodila svoj nstroi zadružnemu zakonu, ki jc pričel veljat v letu 187V"1 Novi zadmžn zakon j; ohjšal ustanavljanje zadrug sodišča so morala poslej ugotoviti, če pobuda ustreza zakonu iii nate izvniii registracijo. Do večjega razmaha na podlagi tega zakona jc prišlo šele na začetku osemdesetih let.
Prve sJ( venske kreditne zaarvgc, urtencvanc posojjlnicc; so bile ustanovljene na podlagi Schulze Delitsebevih načel, k. so ? visokin i deleži omogočala ustanovitev finančno irduib zavodov, sposobnih košnji' z nemško konkurente, Po letu 1880 ;c je pri nas uvcliavile nekoliko modificirana oblike teh načel, ki j o jc s svojim nastopom na zadružnem prizorišču vpe Ijal Mihael Vošnjak ob snovanju Celjske poso lniee. Vošnjak je zaradi zakonskih določil iz. Iclfl 1880 - dajala so davčne olajšave društvom ;n zadrugam, kj so omejile poslovanje samo na člane - uvedel več vrst deležev, glhvnfi i ni opravilne,17 Tak ustroj so pozneic prevzele mnoge poso dnuc, pa čeprav sc žc v tedanjem Času to smalnHi kot odm k od osnovne zadružne 'drijc, ki je temeljila na enakopravnosti članov. Ta zadružna obl*ka 1 c zelo blizu delr.iški družbi z navadi.im, in prednostnimi delnicami. Z uvedbo več vrst deležev, odločujočo upravno vlogo so imeli glavn! deleži, so lake zadruge prišle v roke glavnin delcžniKov, k- so dobičku nosno poslovanje postavljali na prvo mesio. Mihael Vošnjak kot glasnik m predstavnik uvel iivljajočcga sc slovenskega meščanstva, jc žel' J finančno podpreti neovirano gospodarsko pob.ido Slovencev neodvisno od nemškega kapitala. Tc pa so lr,liko zagotnvih le finančno trdni zavodi v slovenskih rokah
Vluga m pomen delovanja Mihaela Vošnjaka bi bila žc z reševanjem teh prakr.čno organizacijski načel ve.ika, vendar pa ni ostal samo pr tem, saj jc por.egcl tudi na področje povezovanj slovenskega zadružništva. Na njegovo pobude jc namreč v lelu I £83 v Celju nasta ■ Zveza slovenski^ pcsq'ilnic, prva slovenska in tretja avstn ska zadnižna zveza. Zveza slovenskih posojilnic jc lako kot druge zvcz.e mcdsebciro povezali in uskladila poslovanja obenem pa tud. pospeševala uslana' Ijanie novih zadrug,1* Z Zvezo slovenskih posojilnic j : hilo konec svinjskega i :dcalrs'iičiicga ustanavljanja posojilnic, pričelo sc jc načrtne vzpostavljanj': omrežja denarnih zavodov. Delovanj' tc zveze jc hitro rodilo .sadove, saj ;c bilo desetletje pozneje prebivalcem naših krajev na voljo žc 61 slovenskih posojilnic. Na Spodnjem Štajerskem jih je bilo 21, na Koroškem 17, na Kranjskem 14 >n nu
I Mirt ichanci. Prva d<ba tiaíc¡;a Mdruiniilva. Ljubljana: samo/al niha, 1945, str. 47 Anion Kiatj, z("t>dcvinc slovenskega Tadrulniilva. Slovtiici v desetič!ji 191R.J928. t.jntiljana: l.coniva dmíba, 1 ^28, sir. i.lft.
1 Schauci. nav. delo. sti. Í.M6. IX
Sclianci, itav. delo, sli. 61-62
16
Članki in razprave
A.RIIIVI XVI) 1994
Primorskem 9. Na Štajerskem st;i bila tddij samo dva okraja brez slovenskih prsojiinie, na Koroškem štiijc, nz K,ar,jskcm pa celo 20. Zadružna pobuda i-; bila torci še vedno omejena na SU jersko 15 Istočasno s širitvijo mrc/c krsilimili Zdd ng po slovenskem ozemlju sc je odvijal tudi proces notranje krepitve zadružništva ni poenotenja poslovanja s pomočjo rc*iz'« kar «e bilo nujno zaradi primerljivost uspešnost pri medsebojnem kreJil.ranju zadrug
Sred! devetdesetih lei 19. stoletja sc pnčenia druga doba slovenskega zadružništva, k. ga označuje zaključek celjskega primat» in prenos težišča zadiužne ni ji ali ve iz Štaicrskc na Kranj' sko Ta proces je i ovpadat z loč. t vi jo polincn h drbov na Slovenskem, kar j j našlo svoj odru/, tiidi na zadružnem polju. Zadružništvo oziroma kar gospodarstvo v cclori jo postalo pomembna postavka v političnili bojili katoiiškegfr in liberalnega tabora. Pn tem je i* noln več uspeha katoliška stran, k; ,c za razširjanje zadružništva angažirala duhovščino na podeželju. V drugem obd::biu sc je uveljavil Raiffuscnov prin< ip, ki ga jc na Slovensko vsadii Janez 1'vangclist Krek.20 Pod njegovim vplivom so v katoliškem tabori1 namenil1 zadružništvu zelo veliko vlogo pij reševanju gospodarskosucialnih tegob, kar je razvidno v/ razprav i it resolucij .slovenskih kato-iiškib shodov. Zadruge naj bi posle» služile "za sceialr preporod ir gospodarsko osamosvojit ;v zkoriščanih slojev."-'
Snovanje zadrug Ra:ffcisenovcga tij>!i jc v avstrrskib okvirih omogočil zakon ■/ leta 1X89, k. opredeljeval tako zadrugo ir, ugodnosti povezane s tem, če niso izplačevale dobička, ampak so ga uvrščale v rezerv* sklad. Zadruge ustanovljene na podlagi tega zakona, bodisi novoustanovljene ali stare s predrugačerimi pravili, so bile oproščene pri-lobninskcga davka in jim je bila dovo''ena uporaba meničnega koleka pri zadolžnic::1), kar so bile znatne olajšave. Vendar sc navkliub davčnim ugodnostim večina starejših zadrug Sehulzc-D:l;.sthevega sistema ni ozirala na tn it ločila, temveč :,o 'zadržale svoj doicdanj,' ustroj. Sicer pa, zakaj h: utečen., pre.zkušcni in irdm zavod sprem1 njftli svoja pravila, ko davčne oprostitve n\o odtehtale svobodnejšega delovanja, širokega delokroga brez teritorialnih oinc iitev in kar e bila naiodločilnojšc, .svobodne delitve dobička?22
Tendenca ustanavljanji. malih kreditnih (po pulamo imenovanih r? fnjznovk) in dnigcvrstr.il". ?.adrug pod vplivom katoliškega tabora jej bila izjemne plodcita, saj so same v času od 1X92. leta pa dc 1^05 leia ustanovili me mam koi 481
Kralj, nav. deln. str. 518.
jfi
Več o njihovih naborih t> radniiniilvu glej l,a/arcvi<!, Kmečki
Moi^ovi na Slovenskim, str. 19-24.
Kralj, nav. deln. sir. 541
22 Slovenska zadruga, St. 4/1902, sir. 25: St. 1/1903, Mr. 1-2.
zadrug,''-3 Ker ic li.tiffci.sciiov s' ste m že v zasnov izrazilo centralistično zasnovan, so že v letu 1195 osnovali novo slovensko zadružno zvezo. V Ljubi' mi sta pričeli delovati Zveza kranjskih poso ilnic in nekaj let kasneje tudi Gospodarska zveza;- " prva y' z.adnižcv.da kreditne zadruge, druga pa nedenarno zadružništvo. Ob prelomu stoletja so obe organ i za ci'i združili v enotno Gospodarsko zvezo, ki )e združevala prei ločen, lunkcij, delovanja Ti. leta kasneje |e pričela pri Gospodarski zvezi posloval lujjj cent ril a za denarno izravnavo med zadrugami, kar jc bil velik korak k notranji konsolidaciji zveze.
Nasploh ic 1903, leto pomembna prelemir :a v razvoju zadružnišiva. Tega leta jc izšel revizijski zakon, k' je predpisal obvezno revizije poslovanja p.-i vseli zadrugah. Resda sta obe zadružni zvezi že do tedaj težili k B) i Akacij posloval-j a m jzva|ap revizij" poslovanja svojih članic, vendar to ni bilo obvezno in so sc zadruge temi! prostovoljno podrejale. Posledica zakona jc bila, da so pri katoliško usmeri eni Gospodarski zvezi ponovno morali spremenili notnim ustro_ zveze Zalo so v decembru llHM oživili Zadružno iti Gospodarsko zvezo, prvo za dcnnnu promet, drugo za blagovni promet. Zadružna zveza v Lji Ijftni ic nalo do likvidacij po drugi svetovn! vojni nadalje vala svoic delo Le med prvo svetovno vojno jf bilo njeno delo nekoliko oliroi» lično, ker jc med njenimi članicami pr.šlo do kratkotrajnega razkola, ki se sam po sebi izpostavijo kot značilen pnmcr političnega vpliva na zadružništvo. Takrjit seje namreč znanemu političnemu razkolu znotrnj Slovenske ljudske stranke takoj pridružil tudi zadružni razkol. Pod vodstvom Uv^ena Lacupeta sc je v leiu 19i7 129 kranjskih /adrug odccpilo od Krekove Zadružne zveze in nstanovilo svojo Zadružno ecniralo. Tej zvezi, porojen1 z. političnih nag;bov, ni bi ju usojeno dolgotraino življenje K ¡'j hitro po spre nicnibi političnih okoliščiu z nastankom jugoslovanske države jc bila likvidirana, njene članic pa so se skesano vrnile v naročje Zadružne zveze.25
Tudi ccljska Zveza slovenskih posojilnic :c morala uskladiti svoje delovanje z revizijskim zakonom. Čeprav Mihael Vcšnj^tk m bi1 naklonjen zanisli o ccnlraf. za denarno 'zravnavo, je to vprašanje vedno znova prilinjajo na dan, S spremembo strukture člamc, tehtnea sc jc nag iiihi v piid majhnih zadrug: n b!lo več mogoče preslišali zahtev po denunu centrali Tako so 1^05. leta sklenili uslanoviti za denarno izrav-
fualj, liav. delu sir. 541.
O (Idi)vanjti leti nrgani/acij in iijuncmr preraščanju v Za-dniiiKi /vsvn v l.jiililjfihi t vscir' vidiki njenega delnvanja do lel»	pregledno in nataniiih razpravo Willcrja l.u-
kana 7lic Second Phase nf Slnvene Coopcraiivism i 1K'J4-191 K). Slnvene Sluilit Journal nf lehc Socicty fnr Slnvene Sltidtes, si. 1.2/l'Jfl'J sli 2i l.nkhii, nav. <leln, str. K 7-88.
ARHIVI XVII 1994
Članki in razprave
17
navo n revizije posebno /vezo, ki so jo lako kol njihovi konkurenti v Ljubljani, brez posebne iljijiilji , poimenoval: Zadružna /veza, */ dodal kom v ( :ljfr. Ker so jih Ljubljančani liilro prehitel' s številom članic, so Celjan, v letu 1907 odstopil1 '.xi ustanavljanja velikih, kapitalsko trdnih posojnnit in sc pričeli tndi sami ubadati z inSlimi kred Immi zadrugami Ri.iftcisenovega lipa.36 Vendar je b>Ja cejska Zadružna zveza v tem namenu neuspešna iii seje v nadalhjih letib vctlno bolj zapirala v meje Spodnje Štajerske, medtem ko sla njene članice na Kraniskem. Primorskem in deloma na Koroškem prevzemali ljubljanska Zadružna zveza in 1907. leta v Ljn-bljar.i ustanovljena Zveza slovenskih zadrug.1'
Ta tretja rcviz.jska zveza je nastala z izločitvijo kranjski!: in primorskih kreditnih zadntg iz cc'jskc Zadružne zveze. Vzrok za izločitev je bil polilične narave, glavni pobudniki pa lihc-ralno opredeljeni pol;'.ki in gospodarstveniki, ki so tudi pclrcbovali i a sine gospodarsko orpnniza-c jo. P : iislano 'itvi so sodelovale in se tud- takoj včlanile nekatere zadruge na Kramskcm ni Pri morskem s Kirdsko posojilnico ljubljanske okolice na čelu. V bistvu je šlo za delitev na pikraniski podlagi, saj so pri celjski zvc.i ostale vse štajerske iij koroške zadruge (na Primorskem sia ¡i članstvo razdelili), ostale pa so se priključile Zvezi slovenskih zadrug. Ob zaključku prvig:1 poslovnega leta je imela nova zveza članic. ' Kakor preostri dve zadružni zvezi je tudi Zveza slovenskih zadrug vključevala blagovne zadruge. Za nemoten blagovn. promet je ž": leio dn. po ustanovMvi zveze začela poslovati blagovna centrala zvenečega imena "Agro-Mcr ki r"! k' je že po dveh letih poslovar-a zarad' ncdoirlisllJmK špekulacij neslavne od;' a v steč- j.2'*
Poleg teh zadružnih central jc na Goriškem žc od 1904. leta obsla|<ila Goriška zveza gospo-daiskih zadrug m dnišlev, revizijska zveza, omejena zgolj na Goriško. Združevala je zadruge, l.i so se zbirale okoli Centralne posojilnice v Gorici ni sti nasprotovale naudcželni centralizacin zad-mžn h organizacij. Poleg običajne revizije finančnega ni dnigega poslovanja ter denarne izravnave jc oprav . a Hidi nakupovanje poliedel-skih potrehščin za svoje članice.30
Po koncu prve svetovne vojne in z nastankom jugoslovanske države se polož ij, namen h vloga zadružništva niso spremenili. S'evdo zadružnih zvez soje v Sloveniji z novir.ii mejami nekoliko
i Kralj, nav.iiclo. str 54?-544
l:rancr Adamič, Ka/vojna obdobja slovenskega radruiniEtva. Zbornik liiolehn:..;ke fakultele Univerze v t.jubljani. zvezek 24 1975. sir. 13.
>ii
It.in Trč-:k, Zve/a slovenskih z.iilrw v l.j.iltlja nb 30 tabiiei ZailmJni vltoruik. t.jubljan»: Zve/a slovciiskin zadrug. 1017, sir. 89-92. 1 Kr»1j, nav. ilelo, sir. 54!
3" Kavno tam.
zmanjšalo. V tein času jc bila pnsiljenj ustavili svoje delovanje najslarejsa slovenska zadnižna zvezo, to je Zadružna zvezn iz Celja, k: jc žc pred prvo svetovno vojno ulipcla znatne ii gube nb bankrotu nekaterih ifj-cnill posojilnic. Te i/.-gube jc z velikimi napori vendarle uspela prebroditi. PoKončni udarec pa ji zadal polom Slavonske banke31 v letu 1926 oziroma zaključek stečajnega postopka v letu 1930, ko sc je ukazalo, da bo zveza dobila pogrnjene le petino vloženih sredstev, Ccljar; lako velike izgube niso b:li sposobni sami nadoknadili. Zalo so svojo zvcto ukinili, njene članice pa so se nato povečini pridružile liubljunski Zvezi slovenskih zadrug. Tako sc jc tudi na zadružnem po1)!!, kol v poli.iki, vzpostavila za Slovence tako značilna bipolarnost 37
Dnigačc pa jc zadružništvo v jugoslovanski Slovenni med obema vojnama preži Ijalo dve tazlični obdobji. V dvajsel:h ieli'i so, skladno z ugodnimi gospodarskim razmerami, vloge in podeijeiu kreJili v posoiiinicah namičali nedenarne zadruge pa so uspešno poslovale. Predvsem ic naraščalo števdo potrošniških zadrug. S prihodom kri/.e v naše krLje pa so kazalci gospodarske uspešnosti povsem obrnili smer. Ki.za j^ ohromila delovanje blagovnih zadrug, tla sc niso mogle nspeSno razvijati. V nedodelanem sistemu so vedno bolj pcilajalc osamljeni poskusi kot pa plod načrtnega . ela.33 [Vsili gospodarska kriza ni pustila neprizadetih niti kreditnin zadnig, posledice so bile verjetno hu:r.c kol p.i dmgovrstnih zadrugah. Zašle so v vci.kc 'ikvdnoslne težave: ki so marsikateri ogrozile nada'jnje delovanje. Mnoge ali buljc rečeno večina jf podobno kot dnigi denanv zahodi, ustavila izplačevanj vlug, ker ic ludi prenehalo odpla čevanic kreditov. Kredilne /.adruge so bile ludi zelo puzadclc 7. uvedbo moratorija za kmečka dolgove, sni jc tedaj postalo dokončno jasno, da zapadlih posojil nc bo mogeče kmalu izterjali. Ta problem sc je prčel razreševali šele v leiu 193o, ko jc sfklo razdolzevanje kmetijstva in sanacija denarnih zavodov 34
Za razliko od drugih slojev, k. so svoje zadružništvo razvji zc v času pred koneein stoletja, sc jc delavsko zadružništvo pričelo ntenzivn-^c razvijal1 šele v desetletju pred prvo svetovno vojno. Potrebne je tuui opozori-i, daje delavsko za-
VcČ .i propadu lr banne in posledicah iiči pri Loj zu Trianu, Pripad Shvei ikt hinkc največji finančni ïok m»d otiemu \tvfnanin v Shivcniji. Horec, april [994, Si. 529-531, str. 3fi8-374.
i J
Janko OroJcn, Ccl'i in slovensko hranilniilvo. Ceijc: l.ju bljanska banka, podminica Cel ji. 1977. str. E0-8I.8Î 8G ValenCii, nov delo. str. 457-4M.
Več o teh vpraianiih (ilcj l.azarevič, Krrečki dolgevi v Sloveniji. sir. I Ki-1
:8
Članki in mzprave
ARHIVI XVU 1994
družništvo predstavljalo ¡c majhen delež znotri.j vscg£ slovenskega zadružitftva. Vzrokov zato najbrž n potrebno posebej pojasnjevati; iz spomina ki je potrebno le nrikličmi tedanjo gospe-darsko-socialno podobo slovenske ''"užbe in odgovor je na dlani.
Do sedaj smo že spoznali, d? jC zadružništvo po svoji pravni opredelitv. zelo prilagodljiva ob lika gospodarske organiziranost'. Vsak družben! slo je uporabljal tinto inačico, ki ja obetala odpraviti njegove najbolj pereče tegobe. V okv:ru delavskega zadružništva so sc tako zarad: diaginje najbolj razbile potrošniške zadruge za oskrbo z vsakdanjimi ži /ljerjsk rn potrebšči ni^mi Akuten delavski problem j c bilo tudi pomanjkanje ustrezn'h slanovani. Zato nc preseneča zaznavnega deiavncst starovanisk;h oziroma stavbnih zadrug. ki so delavcem omogočale ureditev primernih Bivanjskih razmer. Drugačne oblike zadrug sc med delavstvom niso prijele, zlasti nc kreditne. Nekoliko kasnejši razvo delavskih konzumnih zadrug jc posledica dejstva, da so prvi poskusi sovpadali z že oincmeno "protikonztimarsko gunjo," k: jc delov,injc to-vrstnm organizacij precej zavrle
Tud' delavsko zadaižuištvo Jc bilo politično razcepljeno. Organizirali <:o ga tako krščansk socialisti, kot ludi socialdemokrati pač lam kjer so imeli prevlado. Zanimivo jc, da 'ihcralni tabor /. osamljenimi izjemami na Pr morskem m posegel po tem orodju, ki jc navsezaenje tudi zagotavljalo itj širi o politični vpliv. Skladne s poli' ličnim! pogledi članstva so sc delavske zadruge včlanicvalc v nazorsko sorodne zadružne zveze. Tako so bile krščanskosocialističnc včlanjene pri Zadružni zjkí v Ljubljani socialdemokratske pa so si svojo centralo poiskale zunaj slovenskega ozemlja, pn dunajski Osrednji zvezi avstrijsk:h konzumnih dnjštev. Izmed socialdcmoknitsk.il zadrug sc jc najbivj razmahnile Konzumno društvo za I 'ubljanc ;n okolico, ki jc naglo siri'o svcjc trgovine pc Sloveniji. Preseganje ozko krajevnega delovanja je kc.ičnc privedle do preimenovanja v Konzumno društvo za Slovenijo. Z nastankom jugoslovanske države so socialdemokratske zadruge ostale brc>. svoje revizijske centrale, zato so za povezavo in medsebojno pimoc svojih gospodarskih organizacij ustar.o v.li Zvezo gospodarskih zadrug za Jugoslavijo,35 ki jc v letu 1*»?7 šteli: radrug.36
Za sklep si jc potrebno zastaviti temeljno vpnrSanjc, v kolikšni meri jc zadružništvo upravičilo velika pričakovanja in upe, ki so bili povezan- z njim, kajti zadružništvo jc v slovenskih razmerah predstavljalo pomembno ir šireko
Vci in nalančncjc o delavskem zadrui.iiitvu išči v K resabvi razpravi, navedeni v opombi 6.
36 Valenčič, nav. dek sir. 459.
spreieto ekonomsko-socialno doktrino, od katere sc jc nemalokrat pričakovalo odrešujoče rešitve gospodarskih ¡n socialnih tegob, ki so trle prcbivalcc naših krajev. Vzbujalo jc upe o odpravi oziroim prcscgaii"i ličinkov vsemogočnih zakniiilost' kapitalističnega gospodarjenja.
Odgovor jc potrebno iskati v smeri življenjske -zkušnje, ki nas uči, da sc um dcccia le redkokdaj uresničijo Prav nič drugače ni bilo z zadružništvom Zelo pomembne vlogo je odigrale kreditne zadiužmštvo, ki jc mars-kateremu kmetu, obrtriku ¡'h trgovcu omogočilo preživetje ali vsaj odgodilo propad Manj uspešna plat pa sc nam kaže pr nedenarnem za. nižnistvu, hi na) b omogočilo skupno m organizirano nastopanje na trgu, povezalo naj b proizvajalec ip potrošnike brez posrcdriikov in njihovih marž. To nalogo jc siccr opravljalo, vjitdar rezultati niso bil tako zaznavni kot pr kreditnem zadružništvu.
S tem skleprim vprašanjem in odgovorom smo prispeli ludi dc konea naše zgedbe. Tu zgolj v obrisih nakazana ptoblcmalika izpričuje., da jc pred rairi žele sinko raziskovalno podrečj".. Ko pa k temu priključimo šc socialistično zadružništvo je tematika skorajda brezbrežna. V.sa ta obširna tvarina, za katere tudi ne manika virov (prej nasprotno!), nadvomno predstavlja velik i;:ziv. Rezultat sistematičnega ods-irania koprenc pozabe s tc epizode slovenski? gospodarsko socialne, a nenazadnje tudi politične n.injivosti, bo zagotovo obilna monografija.
ZUSAMMFNrASSTNG
GENOSSENSCHAFTSWESEN tN St.OWtlNUfN tM ZEIT ALTER DES KAPITM.tSMUS (Systeme und Jrganisalioncn)
ŽARKO LAZAR EVI C
tm Zcilallcr des Kapilalisnius slctllc das Genossenschaftswesen bti Slowenen eine sehr wietiligc und brt.l anfgc noinmene ökonomisch-soziale Doktrin vor. Es war für den Klcinwirischafissckior gemeint, der dureh die Kommerzialisierung schwcr gclroffen wurde. Das Genossenschaftswesen war ein itilfsmillel, mil dem dieser Sekior die wegen dts Durchsetzen*. de: Grldwirlschafi entslandencn Schwierigkeiten überbrücken sollte Die Anreger vcrwcndclcn alle drei genossense ha fi liehe Gmndsyslcmc, das Sehulze-Dclilseli-, ttaiffeisen und ttochdalsyslem. Am meisten enlwickelun sieh Kreditgenossenschaften, indem es andere der Zahl nach /war viel gab. doch war ihre Wirkung im wirlschaftlicnen Ucreich viel weniger spürenr. Auch diis Genossenschaftswesen war politisch gejpallci, die b-iden dominierenden Lager liallfn in ihrem Wirkungjgcbiel auch Genossenschaft sbiindc.