Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o i i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Wi
'/J/m	~
v\W
Leto XIX. - Štev. 10 (940)
Gorica - četrtek, 9. marca 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Goriški nadškof se je poslovil od slovenskih vernikov
štiri dni, od četrtka 2. marca do nedelje 5. marca, je goriški nadškof po enomesečni odsotnosti spet preživel v Gorici. Bili so zanj zelo naporni, saj so se vrstili slovesi in srečanja kot na tekočem traku. Sedaj je spet v Rimu, sredi svojega delovnega okolja, še enkrat se bo vrnil med svoje vernike, v četrtek v velikem tednu, da se na veliko noč pri pontifikalni maši dokončno poslovi.
NA SVETI GORI IN KOSTANJEVICI
Prvič po vojni se je zgodilo, da je kak goriški nadškof obiskal Marijino svetišče na Sv. gori, ki je največja božja pot primorskih Slovencev. Kot je sam povedal, je želel to romanje opraviti zato, da se pokloni Materi božji in spominu svojih prednikov na goriškem škofijskem sedežu dr. Jakobu Missii in dr. Frančišku B. Sedeju. O zadnjem je tudi dejal, da je bil eden največjih goriških škofov, ki si je postavil trajen spomenik z zgradbo malega semenišča v Gorici.
Nad 60 duhovnikov se je zbralo 2. marca na Sv. gori, da bi pospremili goriškega nadškofa v njegovi počastitvi tega svetega kraja. Bili so s tostrani in onstran meje.
G. nadškof je pristopil k oltarju ob 9.30. Asistirala sta mu ravnatelj goriškega semenišča msgr. Fabbro in škofijski kancler msgr. Klinec. Na častnem mestu je nadškofovi maši prisostvoval odet v prelatska oblačila solkanski župnik in dekan msgr. Andrej Simčič. Msgr. Pangrazio je sv. mašo opravil v latinskem jeziku. Po evangeliju je navzoče slovenske duhovnike pozdravil v latinščini in povedal, čemu je prišel. Nato je dodal še nekaj besed v italijanščini.
Po končani sv. maši je v lepi slovenščini nagovoril navzoče slovenske sobrate krminski župnik in dekan msgr. Giuseppe Trevisan. Poudaril je, kako so tako italijanski kot slovenski bogoslovci svoj čas složno študirali pod istimi predstojniki ter da zato danes meja enih in drugih ne sme ločiti, temveč se morajo obojni čutiti povezani pri delu za isto božje kraljestvo.
Sledila je absolucija nadškofa nad grobom msgr. Sedeja. Po tem opravilu je odšel s Sv. gore in se odpeljal po soški dolini, nato pa se vrnil v svetogorski samostan, kjer je gvardijan p. Martin Perc pripravil visokemu gostu in duhovnikom slavnostno kosilo. Ob tej priliki je imel priložnostni nagovor prelat Andrej Simčič.
Dan je bil čudovito lep, pravi spomladanski, nebo jasno, razgled kristalno čist, kar vse je še bolj pripomoglo h globokemu doživetju tega romanja. Spotoma se je msgr. Pangrazio ustavil še v samostanu na Kostanjevici in si ogledal grobnico Burbonov.
PRI SV. IGNACIJU NA TRAVNIKU
Prostrana cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer imajo Slovenci svojo redno nedeljsko službo božjo, je bila v petek zvečer 3. marca polna kakor le ob najbolj slovesnih prilikah. Točno ob osmih je vanjo vstopil msgr. Pangrazio. Sprejela sta ga oba slovenska dekana goriške nadškofije gg. Žorž in Kretič ter župnik cerkve g. Persig. Prva dva sta mu med mašo tudi asistirala. S kora so pevci raznih zborov pod vodstvom g. Stanka Jericija nadškofa pozdravili z mogočno skladbo »Ecce sacerdos magnus«, pri oltarju pa je svojega nadpastirja pričakala slovenska duhovščina iz mesta in okolice. G. nadškof je maševal v latinščini, berilo in evangelij pa sta prebrala dr. Humar in msgr. Močnik. Sveti obred je poživljalo zbrano in mogočno ljudsko petje.
Po evangeliju je v slovenščini spregovoril najprej msgr. Rudi Klinec. Izrekel je g. nadškofu hvaležno zahvalo za njegovo očetovsko skrb, za modro vodstvo in za ljubezen, s katero je vladal goriško nadškofijo in še posebej za vse prizadevanje in pomoč, ki jo je nudil slovenskim duhovnikom in škofljanom. Omenil je vsa važnejša srečanja s slovenskimi verniki: v Katoliškem domu, blagoslovitev župnijske dvorane v štandrežu, razne božičnice v stolnici, birmovanja v štandrežu, Sovodnjah, Doberdobu in Nabrežini ter poudaril zasluge msgr. Pangrazia za ozračje pomirjenja, večjega razumevanja in razgovora, ki je pod njegovim vladanjem in na njegovo pobudo zavladalo v javnem življenju in ki je temelj za pravilnejše sožitje med obema narodnostima v deželi. Končno je msgr. Pangraziu zaželel uspehov na novem delovnem mestu, se priporočil za nadaljnjo očetovsko naklonjenost, s strani slovenskih vernikov pa mu je zagotovil spremljajočo ga molitev in ljubečo pozornost za njegovo bodoče delo.
Nato se je dvignil g. nadškof. Svoj govor je začel v slovenščini: »Hvaljen Jezus! Predragi slovenski verniki! Prišel sem, da se od vas poslovim in da vas blagoslovim!« Nato je nadaljeval v italijanščini, obžalujoč, da ne more govoriti v slovenskem jeziku, kot je to bila vedno želja slovenskih vernikov in upravičeno pričakovanje.
Zatrdil je, da je imel Slovence rad, mnogo bolj kot so si nekateri izmed njih Predstavljali. Bili so zanj nežni in trpeči del škofijske skupnosti, v kateri živimo. Priznaval je slovenske zahteve tudi pred onimi, ki so, sredi med nami, še vedno Prežeti z mišljenjem, ki je zgodovinsko že zastarelo; poudarjal je potrebo sodelovanja med našima etničnima skupinama tudi pred osebnostmi, ki so morda zaradi nezadostnega poznanja razmer sodili reči na nestvaren način; pospeševal je rešitev duhovnih in verskih problemov v luči krščanskega gledanja, v kolikor so se tikali slovenske etnične skupine. Predložil je, čeprav na začetni način, konkretne oblike, ki naj bi omogočile globljo prisotnost slovenskih vernikov v mestu; v tem ni uspel, ker so bile nekatere zamisli prezgodaj in netočno razglašene. Zahteval Je nekatera pojasnila glede slovenskih ustanov in njih delovanja, dasi ni bilo trenutno moči priti do zaključka razgovora. Morda Je bila to najbolj boleča točka zadnjega časa, zaradi katere je nemalo trpel; upa pa, ker ni bilo slabe volje z nobene strani, da so mu bile morebitne napake odpuščene.
Za konec je priporočil, naj bi vsi podprli njegovega naslednika, življenje nadškofije naj bo kljub različnosti etničnih skupin enotno; prilagojeno stvarnosti časov, Pa istočasno zvesto izročilom. Naše katoliške organizacije je treba poživiti, a tako da bodo delale na škofijski ravni da bodo jasni njih ustroj, nameni in dolžnosti. Kot izbrani del slovenskega ljudstva, bodimo bratom iste krvi, ki živijo onstran •heje, zgled krščanske življenjske sile, goreče in plemenite, vedno odprte sodobnim Problemom in vedno pripravljene na nove oblike dejavnega in ustvarjajočega krščanstva.
Francozi na splošno na strani De Gaulla
Sodelovanje sv. očeta pri obredih velikega tedna
»L' Osservatoro Romano« objavlja, kako sv. oče sodeloval pri obredih velikega tedna. Na oljčno nedeljo bo v Siks-tinski kapeli blagoslovil oljke, nakar bo imel v vatikanski baziliki sv. mašo. Na veliki četrtek se bo udeležil obredov v lateran-
ski baziliki, na- veliki petek pa v baziliki Marije Velike. V petek zvečer bo vodil v Koloseju križev pot. V soboto zvečer bo pri obredih v vatikanski baziliki. Na velikonočno nedeljo bo ob 8h maševal v eni predmestnih župnih cerkva. Ob 11.15 bo daroval drugo sv. mašo na trgu sv. Petra. Ob 12h bo izrekel velikonočna voščila in podelil blagoslov mestu in svetu.
Preteklo nedeljo so imeli v Franciji splošne volitve, ki pa jih niso zaključili, temveč jih bodo nadaljevali to nedeljo, 12. marca. Francoske volitve imajo namreč to posebnost, da je na prvi volilni dan izvoljen samo tisti kandidat, ki v svojem okrožju dobi absolutno večino, t. j. nad 50 % vseh oddanih glasov. Jasno je, da je takih uspešnih kandidatov le malo. Tako si je zadnjo nedeljo samo 78 kandidatov od 486 zagotovilo poslanski sedež. Med njimi je bilo 64 De Gaullovih pristašev.
Vse ostale kandidate pa čaka sedaj novo merjenje sil. Izločeni so bili po volilnih določilih vsi tisti, ki so prejeli manj kot 10 odstotkov. Borba se bo v glavnem razvijala med gollisti in kandidati združene levice. To pot pa za zmago ni potrebna absolutna večina, temveč relativna; z drugo besedo: zmagal bo, kdor bo prejel največ glasov.
DE GAULLE IN OPOZICIJA
General De Gaulle ima 76 let, njegov predsedniški mandat pa mo bu potekel na koncu leta 1972. On je oče tako imenovane »pete repubblike«. Seveda bi rad, da bi ga ta republika preživela, tudi ko se bo umaknil in umrl. To bo pa mogoče le, če bo njegovo gibanje osvojilo ljudske množice in imelo sposobne voditelje, ki bodo njegovo politično delo nadaljevali. Kandidatov ne manjka; med njimi se omenjajo zlasti ministrski predsednik Pompidou, zunanji minister de Murville in finančni minister Debre.
V zadnjem parlamentu je imel De Gaulle absolutno večino, zato mu ni bilo težko vladati. Vsa opozicija, od komunistov do skrajnih desničarjev, mu ni mogla priti z glasovanjem do živega. Toda od leta 1962, ko so bile v Franciji zadnje parlamentarne volitve, se je položaj med francoskimi volivci
precej spremenil, in to ne ravno De Gaullu v prid. Mnogi mu očitajo, da preveč osebno vlada in da sebe enači s francoskim narodom; tudi niso vsi zadovoljni z njegovo zunanjo politiko, ko se zaganja v Severno Ameriko, pa ljubimkuje s Sovjetsko zvezo in zagovarja umik ZDA iz Vietnama; prav tako mnogim ni všeč, da nasprotuje vstopu Vel. Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost, razbija severno-atlantsko obrambno organizacijo NATO ter se noče odpovedati samostojnim atomskim poskusom.
To kritično gledanje francoskih volivcev je prišlo do izraza že decembra meseca leta 1965, ko je De Gaulle doživel neprijetno presenečenje: dobil je manj ko 50% glasov (t. j. 44 %), ko je ponovno kandidiral za predsednika francoske republike, dasi so bili njegovi pristaši prepričani, da bo takoj izvoljen z absolutno večino. Moral je iti ponovno na volitve, v katerih je nato prejel 55 % glasov.
To je bila za De Gaulla dobra šola; spoznal je, da že ne uživa več tolike priljubljenosti kot leta 1958, ko je prišel na oblast. Zato se je to pot osebno zavzel za uspeh
Revščina naj izgine
Neapeljski nadškof Corrado Urši se je odločno zavzel za odstranitev revščine iz neapeljskih predmestij. Po vseh cerkvah nadškofije so brali njegovo pismo, v katerem slika, v kakšnih razmerah živi del prebivalstva in poziva vse kristjane, naj pomagajo, da se razmere zboljšajo. Nadškof pravi med drugim: Krščanska bratska solidarnost mora združiti vso karitativno javnost, da ne bo noben otrok brez hrane, noben fant ali dekle brez bodočnosti, noben mož brez dela, nobena družina brez strehe in nobeno srce brez veselja. Za revščino niso pred Bogom odgovorni le tisti, ki so jo povzročili in jo pospešujejo, ampak tudi tisti, ki bi jo lahko pomagali odpravljati, pa se ne potrudijo.
Britanskemu ministrskemu predsedniku Haroldu Wilsonu se ni bati za večino v parlamentu, saj za skoro sto poslancev presega konservativno opozicijo. Toda 28. februarja je bila »Bela knjiga«, to je proračun o britanski obrambi, sprejeta le z 39 glasovi večine. Bilo je očividno, da je dol laburističnih poslancev, 63 po številu, glasoval proti lastni vladi. Precejšen del javnosti je namreč prepričan, da vlada izdaja prevelike vsote denarja za nepotrebno vojaško navzočnost v Nemčiji, na Malti in vzhodno od Sueza. Samo vzdrževanje angleških čet v Nemčiji znese letno 90 milijonov funtov šterlingov.
Wilsona je ravnanje upornih poslancev razkačilo. Brez ovinkov jim je povedal, da če želijo strmoglaviti lastno vlado, to lahko store; on, Wilson, bo razpisal nove volitve, toda naj potem ne pričakujejo, da jih bo vodstvo stranke spet izbralo za svoje kandidate. Za Wilsona je sklicevanje na vest navadna strahopetnost.
Wilson je tudi omenil štiri glavna vprašanja, ob katerih so se posebno zaostrili odnosi v stranki. To so: Vietnam, obramba, politika cen in dohodkov ter Evropska gospodarska skupnost (EGS). Brez enotnosti v stranki in discipline med poslanci bo vlada nemočna pred tistimi zadevami, ki so trenutno najbolj pereče. Kmalu se bo morala namreč odločiti, ali naj uradno zaprosi za sprejem v EGS ali pa še počaka. Na domači fronti pa se bliža iztek posebnih pooblastil, ki zadevajo zamrznitev plač. Treba se bo odločiti za nadalj-no politiko cen in dohodkov, kar bo imelo
Britanski ministrski predsednik Harold WiIson, ki se ne boji ne opozicije ne upornikov iz lastnih vrst
daljnosežne posledice za gospodarsko prihodnost britanske skupnosti narodov.
Zanimivo je, da ankete, ki raziskujejo javno mnenje, še vedno govorijo o priljubljenosti Wilsona med volivci. Tega se mož tudi zaveda, zato je odločno udaril po upornikih. Vprašanje pa je, če jih bo tudi ukrotil.
svoje stranke. Nastopil je na televiziji kar dvakrat, na začetku volilnega boja in dvanajst ur pred volitvami, kar so mu opozicional-ni kandidati zelo zamerili, ker je hotel imeti zadnjo besedo in mu nihče več ni mogel odgovoriti.
De Gaulle je dejal, da je le od gollističnega uspeha odvisna prihodnost Francije in da ji le njegovi ljudje lahko zagotovijo napredek, neodvisnost in mir. Zatem je opozoril volivce na uničujoče pretrese, ki bi jim bila Francija podvržena, če bi ne zmagala »peta«, t. j. njegova republika. V primeru zmage pa je napovedal, da bo Francija izpolnila svoje evropsko poslanstvo, pomagala Evropi, da se združi in učinkovito delala za mir na svetu.
REZULTATI PRVEGA DNEVA VOLITEV
To pot prvi volilni rezultati De Gaulla niso razočarali. Že sama volilna udeležba je bila nad vse dobra, čeprav ni obvezna. Od 28.291.838 volivcev se je glasovanja udeležilo 22.887.151 volilnih upravičencev, t. j. 80,9 %. De Gaul-lovi kandidati so dobili 8.453.512 glasov (37,75 %), toliko kot leta 1962; drugi so bili komunisti (5.029.808 - 22,46 %). Ti so napredovali od leta 1962 za en odstotek; združena nekomunistična levica (socialisti in radikali) so prejeli 4.207.166 glasov (18,79%, leta 1962 pa 21,4 %). Nazadoval je demokratični center, ki ga vodi Lecanuet in vključuje krščanske demokrate ter razne neodvisneže. Zanje je bilo oddanih 2.864.272 glasov (12,79%), leta 1962 18,3%).
Ponovno se je izkazalo, da ima De Gaulle svoja oporišča na vzhodu in zahodu države (Alzacija in Bretonija). Tudi v Parizu mu ni šlo slabo. Od njegovih ministrov je bilo enajst že izvoljenih, med njimi Pompidou in Debre, petnajst se bo moralo pa še prihodnjo nedeljo boriti za zmago, tako tudi zunanji minister de Murville in notranji minister Roger Frey. Od opozicije sta bila že izvoljena voditelja komunistov VValdeck Ro-chet in nekomunistične levice Mit-terand. Propadel je pa že na prvih volitvah 91-letni kanonik Kir, ki je zastopal svoj okraj Dijon od leta 1946 ter bil znan po svoji originalnosti. S Hruščevom sta si bila osebna prijatelja. Toda to pot ni prejel niti 10 % glasov.
Za nedeljske volitve bodo odločilni razni sporazumi o umiku posameznih kandidatov v korist drugih. Lecanuetovi pristaši demokratičnega centra bodo verjetno podprli De Gaulla, ne ve se še pa, ali bo nekomunistična levica podprla komuniste oz. obratno! Obe skupini predstavljata 43,51 % volivcev in bi povezani utegnili gol-listom precej oslabiti njihovo predvidevano zmago.
Dosedanji rezultati pač dokazujejo, da se položaj političnih strank z ozirom na leto 1962 kljub ogromni propagandi in silnim sredstvom v korist uradnih kandidatov ni dosti spremenil. Če bi bil v veljavi proporcionalni sistem, bi bila gollistična stranka v poslanski zbornici v manjšini. Ker pa velja navadni večinski sistem, je pričakovati — in elektronski računski stroji to napovedujejo — da bo novi francoski parlament ohranil gollistično večino (255-275 poslanskih mest), komunisti bodo imeli 40 do 55 sedežev, demokratična levica 95 do 110, demokratični center pa 30 do 40.
Finžgarjev dom na Opčinah
Župnijska cerkev v Dekanih pri Kopru : Jezus jemlje pred svojim trpljenjem slovo od Marije.
Slikal Tone Kralj.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Akcija za lačne
Postna akcija za pomoč 'lačnim zavzema vedno večji obseg. Letos bo prvič ta akcija zajela vse škofije v Italiji. Vedno bolj se poudarja dolžnost katoličanov, da učinkovito pomagajo pri odstranjevanju lakote v svetu. Ker trpijo pomanjkanje tako velike množice, lahko zboljša stanje samo množična pomoč. Ne gre le za to, da omogočimo trenutno zboljšanje, ampak da s svojimi darovi pomagamo v deželah na poti razvoja ustvariti predpogoje, da si bodo ljudje potem lahko sami pomagali. Take predpogoje pa ustvarja predvsem šolstvo in navajanje k umnemu poljedelstvu in gospodarstvu sploh. V tem oziru so lahko vsem za vzgled nemški in švicarski katoličani, ki res načrtno delajo za odpravo pomanjkanja v raznih delih sveta.
Škofijski »občni zbor«
V	Livornu so imeli neke vrste škofijski občni zbor. Škof je namreč zbral na skupen posvet svoje sodelavce in člane katoliških organizacij, da bi pregledali delo in življenje livornske škofije. Govorili so: generalni vikar na splošno o verskem življenju v škofiji; ravnatelj administrativnega urada o gradnji novih cerkva, o stroških škofijskih uradov in splošno o ekonomskem položaju; en redovnik je govoril o pomoči, ki jo nudijo redovniki in redovnice pri apostolatu, šolstvu in karitativni dejavnosti; nato je en laik razložil vprašanja katoliških organizacij in potrebe vernikov. Končno je povzel besedo škof, ki je pohvalil storjeno delo in nakazal naloge bodočnosti.
Prav tako zborovanje je bilo že meseca maja leta 1964, prihodnje pa se bo vršilo drugo leto. Brez dvoma je to lep način, kako pomagati vernikom, da začutijo, da so za življenje in rast Cerkve v škofiji in v posameznih župnijah odgovorni vsi.
Zborovanje redovnih predstojnikov v Kongu
V glavnem mestu bivšega belgijskega Konga Kinshasi so imeli sestanek glavnega odbora skupščine redovnih predstojnikov v Kongu. Udeleženci so proučili v luči koncilskih odlokov številne probleme, ki se tičejo redovnega življenja, misijonske delavnosti, odnošajev med hierarhijo in redovniki, ustanovitev mešanih komisij, ki jih predvideva koncil in organizacijo narodnega središča za redovne poklice. Omenjena skupščina vzporeja delavnost vseh redovnih ustanov v Kongu, Rwandi in Burundi ter proučuje probleme skupnega interesa, iščoč zanje primerno rešitev. Skupščina je predstavljala 3.100 misijonarjev, ki pripadajo 44 redovom in kongregacijam.
Cerkev se je zrušila
V glavnem mestu južnoameriške države Peru v Limi se je zrušila glavna ladja cerkve sv. Sebastijana. V tem starodavnem svetišču sta bila krščena med drugimi sv. Roza iz Lime in sv. Martin de Porres. V cerkvi, ki je bila hudo poškodovana med nedavnim potresom, so bila v teku razna popravila. Noben delavec, ki se je nahajal v času zrušenja srednje ladje v cerkvi, ni bil ranjen.
Televizijski aparati za Južno Ameriko
4.166 televizijskih aparatov bodo poslali prihodnje tedne v številne države Latinske Amerike. Pobuda, ki jo financira ustanova nemških katoličanov »Adveniat«, namerava povečati versko izobrazbo v nad
4.000	središčih, ki so oddaljena od večjih mest, s pomočjo uporabe najmodernejših sredstev družbenega obveščanja. Ze leta 1965 je »Adveniat« namestila v različnih predelih Brazilije 850 televizijskih aparatov.
Poljaki ne zaupajo Nemcem
Za sovjetskim ministrskim predsednikom Kosiginom je obiskal London tudi poljski zunanji minister Rapacki. Zbranim časnikarjem je povedal, da Nemcem ne gre prav nič zaupati, čeprav je Kiesin-gerjeva vlada spremenila svoj ton govorjenja. Nemce je treba soditi ne po besedah, temveč po zahtevah, ki jih stavijo. Te pa so za Poljake nesprejemljive. Zahodna Nemčija se noče odpovedati rabi jedrskega orožja, prav tako zavrača stališče, da obstajata dve nemški državi in vztraja pri trditvi, da samo zahodnonem-ška vlada predstavlja in zastopa ves nemški narod. Tudi noče priznati sedanje meje na Odri in Nisi, ki jo smatrajo Poljaki za dokončno.
Glavni tajnik poljske delavske (t. j. komunistične) stranke je prav tako smatral za potrebno, da na konferenci stranke poroča o odnosih med Poljsko in Zahodno Nemčijo. Po njegovem mnenju hoče bonn-ska vlada zabiti klin nesoglasja in nezaupanja med Vzhodno Nemčijo in ostale socialistične države varšavskega pakta. Navezaiva rednih diplomatskih stikov z Romunijo je dala Kiesingerju upanje, da bodo temu koraku sledile še ostale vzhodne države kot Bolgarija, Madžarska in Češkoslovaška. Tako bi se Vzhodna Nem-
čija kmalu znašla osamljena in nekega dne bi se Zahodna Nemčija z eno samo potezo polastila ozemlja socialistične Nemčije.
To nemško »odpiranje« proti Vzhodu je poleg same Vzhodne Nemčije najbolj vznemirilo poljske politične kroge. Zato je poljska vlada pretekle dni podpisala s Češkoslovaško sporazum o dvajsetletnem prijateljstvu. Časopisi obeh držav niti ne skrivajo, da je sporazum naperjen proti Zahodni Nemčiji. Čehom in Poljakom naj bi se pridružili sedaj še Bolgari; v ta namen naj bi v Sofijo odpotoval glavni tajnik poljske delavske stranke Gomulka.
Vse kaže, da je akcija Bonna za navezavo diplomatskih odnosov z vzhodnimi socialističnimi državami obtičala na plitvini. Zanimivo pa je, da istočasno zahod-nonemška vlada ne kaže nobene posebne želje do ureditve diplomatskih stikov z Jugoslavijo, dasi je slednja že ponovno dala razumeti, da si jih želi. Od kod ta dvojnost ravnanja? Verjetno tiči vzrok v tem, da Jugoslavija ni za Zahodno Nemčijo politično tako zanimiva kot države varšavskega pakta. Jugoslavija spada med tako imenovane nevezane države, te pa danes ne pomenijo dosti
Tisti, ki smo se vozili skozi Opčine proti Sežani in Repentabru, smo opazili, da raste poleg Marijanišča nova stavba, ki je dobivala vedno bolj jasno podobo. Zanimala nas je predvsem dvorana, ki so jo gradili v pritličju in ki jo je ta kraj tako dolgo pogrešal.
V	soboto pa smo bili povabljeni Openci v te nove prostore. Že precej pred osmo zvečer je bila dvorana polna. Prišli so gostje, tako predsednik deželne vlade dr. De Rinaldini, deželni odbornik za javna dela dr. Masutto, občinski odbornik dr. Ceschia je zastopal tržaškega župana, prišel je deželni svetovalec dr. Škerk z gospo, pokrajinski svetovalec Saša Rudolf, šolski nadzornik Bole, program, ravnatelj radia Trst A inž. Sancin, tajnik deželnega odbornika Stopperja, dr. Richetti, občinski delegat na Opčinah, openski g. župnik in drugi. V polno dvorano je stopil g. nadškof msgr. Santin v spremstvu g. vikarja msgr. Škerla.
Na oder pred zastor je stopil g. župnik Živec, ki je predsednik upravnega škofijskega odbora Marijanišča. Pozdravil je navzoče in nato prikazal, kako je potekalo delo za novo stavbo, kjer je tudi dvorana in poleg nje prostori za mladino. Nato je prosil g. nadškofa, da bi blagoslovil nove prostore.
G. nadškof je opravil blagoslov, nato pa spregovoril v slovenščini.
ŠKOFOV NAGOVOR
Spregovoriti želim samo nekaj besed, da se preveč ne zavleče ta slovesnost otvoritve.
Predvsem izražam svoje veselje, da se je na Opčinah ta dvorana zgradila. Že toliko časa na to mislimo. Želeli smo, da bi bila že prej dokončana, a v božjih stvareh ne manjka težav.
Ta dvorana je orodje. Orodje nam koristi, če ga znamo uporabljati in uporabljati ga moramo dobro. Župnijski svet prevzema dvorano. Od njega bo odvisno, v koliko bo koristila vernikom župnije, ki jo zelo potrebuje.
Vatikanski koncil je opozoril na stari nauk, ki ga je učil apostol Peter, da je Jezus Kristus edini in večni Duhovnik in da smo mi vsi, ki smo bili po krstu vanj vključeni, z njim umrli in vstali, postali deležni njegovega duhovništva. Cerkev je po volji svojega božjega Ustanovitelja hierarhično urejena. V njej so škofje, očetje naše vere, ki posedujejo polnost duhovništva. Potem so duhovniki, Kristusovi služabniki, ki imajo za svoje poslanstvo potrebno oblast. Končno so verniki, laiki, ki so deležni splošnega Kristusovega duhovništva. Iz tega vzvišenega dostojanstvu izhaja odgo\>ornost, ki jo imajo vsi, duhovniki in laiki, da prejemajo dobrote božjega kraljestva, pa tudi dolžnost, da božje kraljestvo širijo; biti moramo apostoli; s svojim zgledom, s svojo gorečnostjo, ki vedno najde ugoden trenutek, priliko, da z besedo ali vsaj z molitvijo dela na to, da ljudje Kristusa spoznajo, ga vzljubijo in se tako rešujejo.
Ta dvorana mora biti, za cerkvijo, središče apostolskega delovanja v duho\mo in versko korist te drage openske župnije. Marijanišče jo daje na razpolago, ker hoče tudi na ta način sodelovati pri delu za dobrobit vernikov. Dvorana bo predvsem služila mladini. Ta mora napredovati, morebiti drugačna, a večino v dobrem. Gledati more na stvari na drug način kakor starejši, važno je le, da ostaja na poti resnice; imeti more druge okuse, a držati se mora poštenosti.
V	naših časih pa smo priče pojavom, ki povzročajo zaskrbljenost. Družba na vse mogoče načine skrbi, da ljudi zavaruje zoper bolezni. Pomislimo na vse mogoče zakone, na moderne bolnišnice, na znanstvena raziskovanja in odkritja. Vse to je dobro in prav. Medtem ko kaznuje tiste ki ogrožajo življenje, zdravje in lastnino bližnjega, pa dopušča, da se na vse načine škoduje moralnemu zdravju mladine. Po vsem svetu je prišlo že do skrajnih mej, da smo priče takemu poitmnj-kanju občutljivosti, da smo blizu zločinstva in nespameti.
Zgane pa se nihče. Ta brezčutnost je hujša, kakor najnevarnejša orodja uničevanja. Tu preti človešhm največja nevarnost.
Ta dvorana vabi mladino, da poskrbi za svojo izobrazbo, za versko vzgojo, za razvedrilo, za pripravo na bodočnost; vse to v duhu in naukih Cerkve.
Naj Bog s svojo milostjo podpira prizadevanje in dobro voljo ljudi!
Z velikim odobravanjem so navzoči spre jeli nadškofove besede in ga s ploskanjem toplo pozdravili. Nato je stopil na oder spet g. župnik Živec in povabil predsednika odbora, ki je prevzel v upravo nove pro-
Angleži in turistično leto
Angleži in Škotje radi obiskujejo dežele, kjer sonce bolj žarko sije kakor pri njih. Zlasti Španija jih zadnje čase privlači, da ne omenjamo Italije, ki jim je bila vedno draga. Toda tudi Grčija in Jugoslavija postajata zanje vedno bolj zanimivi.
Tednik »Economist« je pohvalil sklep Jugoslavije, da je za turistično leto ukinila vizume za obiskovalce iz vsega sveta in da jih je pripravljena za zmeraj ukiniti tudi po letu 1967 z vsemi državami na vzajemni osnovi.
Nato list nadaljuje: »Rahlo zardevamo ob misli, da je imela komunistična država pogum narediti prvi poskus na tem popri-šču. Jugoslovani pač skušajo razširiti svojo glavno industrijo, turizem, ki jim že zdaj prinaša skoraj četrt milijarde do-
larjev na leto.« Seveda se bo Jugoslavija po letu dni vrnila na načelo vzajemnosti. »Ne moremo pustiti, da bi npr. Američani brez vizumov prihajali čez našo mejo,« navaja poročevalec "Economista” jugoslovanskega časnikarja, »medtem ko potrebujem jaz osem tednov in štiri slike in še priseči moram, da nisem bil nikdar komunist, če hočem dobiti vizum za ZDA.«
Toda Angleži svojih deviz ne nosijo samo v tujino, temveč tuje devize tudi sprejemajo. Turizem postaja tudi za Veliko Britanijo iz leta v leto bolj pomemben. Lani je otok obiskalo tri milijone tujcev, med njimi 750.000 Američanov. Devizni pritok je znašal tisoč milijonov dolarjev Vsako leto naraste število obiskovalcev za 15 odstotkov.
store, g. Sergeja Bandlja, naj prevzame ključe. Predsednik se je zahvalil g. nadškofu za naklonjenost, ki jo je pokazal s tem, da je dal Opencem na razpolago nove prostore, nato pa se je obrnil na župnika Živca in rekel nekako takole:
»Še posebej se moramo zahvaliti Vam, gospod župnik, ker vemo, koliko skrbi in koliko naporov ste posvetili za to, da smo končno dobili te prostore. Brez vas in vašega dela in vaše vztrajnosti bi jih ne imeli. Ko prevzemam to dragoceno pridobitev, mi dovolite, da sporočim sklep vseh tistih Opencev, ki smo z zanimanjem in željo pričakovali te prostore, da smo sklenili krstiti ta dom za »Finžgarjev dom«.
V	dvorani je vzvalovalo veliko navdušenje in odobravanje. Predsednik pa je povabil vse Opence, naj se oklenejo tega doma in naj pomagajo, da bo v njem in s tem na Opčinah vzplamtelo veliko in skupno prosvetno poživljenje.
KULTURNI NASTOP
Za tem se je začel razvijati kulturni program. Najprej je nastopil mladinski zbor Glasbene Matice na Opčinah in zapel izredno ubrano in prijetno več pesmi pod vodstvom Nade Žerjalove. Mladi pevci so bili deležni toplega odobravanja.
Veliko presenečenje je prinesel godalni kvartet, ki ga sestavljajo mladi Openci: Igor Simonič, Peter Suhadolc, Joži Peterlin in Robi Hrovatin. Brez dolgih las, brez poraslih brad, brez nametanih cap in brez zvijanj so v lepih puloverjih, naravno in preprosto, nasmejano in veselo zaigrali moderne in tudi stare melodije. Všeč so bili občinstvu prav zaradi svoje naravnosti. In v tem se ločijo od vseh, ki hočejo biti neki posebneži. Občinstvo jih je toplo pozdravilo.
Izredno veselo je bilo občinstvo tudi, ko je zagledalo na odru domače openske pevke in pevce, ki že leta in leta pojo v domačem cerkvenem zboru in ohranjajo našo pesem. Nikjer jim nimajo prilike izreči priznanja, zato pa so pozdravili izredno navdušeno pevovodjo Stanka Maliča in z njim vse pevce. Zapeli so dvakrat in to zelo lepo in ubrano.
Dve točki je imela tudi folklorna skupina Slovenskega kulturnega kluba, ki je po melodijah Nadje Kriščakove zelo do-
vršeno in prijetno plesala narodne plese,	j
S	svojim nastopom je ta mladina v pi-	[
sanih, izredno lepih nošah zelo razgibala	j
in poživila celotni program. Med plesom	I
pa je tudi prišla do izraza barvna lestvica	j
novih reflektorjev, ki so prehajali od živo-	j
rdeče, v svetlomodro, rumeno itd.	j	i
Kratek oddih v spored so prinesli open-	j
ski skavti,	ki so pripravili do smeha vso	j 1
dvorano s	svojimi domiselnimi mirnični-	j i
mi prizori.	j	i
Resnični umetniški užitek je še posebej nudil moški zbor pod vodstvom dr. Zorka Hareja. Zapel je več pesmi s tako dožive-	I
tim občutkom in s tako pretehtanimi gla-	;
sovi, da bi	jih bili še in še poslušali. V
skupini so	res sami izbrani pevci in je
zato razumljivo, da je zbor zapustil tako močan vtis. čutil si, kako ima vsak izmed teh pevcev pesem resnično rad in da bi jo pel do konca dni.
To je bil v glavnem program. A vmes	1
je stopil na oder še tudi predsednik deželne vlade dr. De Rinaldini in izrekel	j j
tople čestitke k novemu domu ter naročil	,
mladini, naj čuva v tem domu lepoto in	j
naj vlada v njem ljubezen. Na koncu je izrekel g. predsednik voščila tudi v slovenščini in občinstvo je sprejelo ta njegov pozdrav z velikim navdušenjem.
V nedeljo je bil v glavnem spored isti.	2 Nastopil je le še tercet najmlajših deklic
iz zavoda šolskih sester pri Sv. Ivanu in	I	[
so zapele izredno lepo nekaj pesmi.	l
Obakrat, tako v soboto kot nedeljo, je	2
bila nova dvorana premajhna. Napolnili	1
smo jo prav do kraja. Veseli smo bili	t
kljub temu, čeprav nismo več dobili pro-	r
štora na sedežih in smo malo težko stali.	t
Občudovali pa smo akustičnost in umer-	t
jeno ubranost barv v dvorani. V začetku	(
je bilo povedano, da je gradilo stavbo	s
podjetje Lozej, načrte zanjo je naredil	t
inž. Milan Sosič, opremil pa jo je, oziroma zamislil barvno ubranost, opremo z zave-	|	t
sami in drugo projektant Atilio Kralj.	i	r
Opencem zares čestitamo k novemu Do-	j
mu. Prepričani smo, da bo »Finžgarjev	c
dom« prinesel novega življenja na Opčine.	s
V nedeljo ob 17.30 bodo igrali pretreslji-	1,
vo dramo ameriškega pilota pod naslovom	s
»Ojdip iz Hirošime«. Finžgarjev dom vabi	g
spet v svoje prostore.
Pogled na dvorano in del občinstva, ki je prisostvovalo otvoritvi »Finžgarjevega doma« na Opčinah. V prvi vrsti je videti dr. Jožeta škerka z gospo, dr. M. Po-štovana, dr. De Rinaldinija, tržaškega nadškofa in škofovega vikarja msgr. Škerla
9. marca 1967 - Leto XIX. - štev. 10
-
Pet let Katoliškega doma tzooMft«m Pr^” ;*r: ****
|	)	V ponedeljek, 6. t. m. so vsi, ki so prišli Tretji film je bil posvečen našemu mor-
25. februar 1962 je bil velik dan za go-riške Slovence. Po velikih .trudili in žrtvah ter nestrpnem pričakovanju so doživeli blagoslovitev Katoliškega doma, ki
io	je opravil sedaj že pokojni goriški nadškof msgr. Ambrosi ter mogli prvič stopiti v novo dvorano, kjer naj bi se pričelo kulturno-prosvetno delo v korist vseh demokratičnih katoliško usmerjenih Slovencev na Goriškem.
Preteklo nedeljo, 5. marca, smo se tega dneva spomnili že petič po vrsti. Spet se ie napolnila lepa in prostorna dvorana, spet je raz oder odmevala slovenska pesem, spet je na odrskih deskah naša mladina nastopala povezana v ljudski igri ter občinstvu nudila umetniški užitek.
V imenu odbora za Katoliški dom je vse navzoče najprej pozdravil g. Jože Jurak, napovedal spored in priporočil srečolov v korist Katoliškega doma.
Nato je nastopil mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice in ubrano zapel dve skladbi: »Katoliški dom«, .katere besedilo je spesnila Ljubka Šorli ter Aljaževo »Slovenska zemlja«.
Sledilo je zanimivo poročilo tajnika odbora za Katoliški dom dr. Kazimirja Humarja. Najprej se je oddolžil spominu zaslužnih sodelavcev in dobrotnikov. Med njimi je posebej omenil prof. Mirka Fileja, ki je polnih deset let bil član odbora, se udeleževal sej in dirigiral svoj zbor, ki je ob blagoslovitvi prvič nastopil Qa tem odru. To je bil tudi njegov zadnji nastop v dvorani, saj je potem že 10. junija umrl. Mnogo je gmotno pomagal pri tej ustanovi in sodeloval kot odbornik tudi Benedikt Kosič, trgovec iz Gorice. Umrl je pred tremi leti ter vsem zapustil svetal zgled moža, vnetega za Boga in bližnjega.
Prvi dve leti po otvoritvi je bilo kulturno delo v Domu še omejeno, ker še ni bilo vseh potrebnih dovoljenj, ko pa je bilo v prvi polovici leta 1964 izdano dovoljenje za vse predstave, se je pro-Svetno-kulturno delo mogočno razmahnilo- Samo v zadnji sezoni smo imeli do sedaj 4 koncerte, 4 kulturne večere, 6 gledaliških predstav, dvakrat so bili filmski sporedi. V treh letih pa je bilo v Katoliškem domu kar 11 koncertov, 33 gledaliških predstav, 15 kulturnih večerov in
&	drugih prireditev, ki si jih je ogledalo °krog 20.000 ljudi.
V vedno večjem številu se zbira v Do-niu tudi naša mladina; tu je sedež go-tiŠkih skavtov ter Slov. katol. akademskega društva, pa tudi Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem. V njem Se vadita dva pevska zbora »Lojze Bratuž« in »Mirko Filej«. Prav tako se zbira v Domu športno združenje »01ympija«, ki Prireja v njem vsakoletno tekmovanje za Memorial Mirko Filej. Vrata doma so od-prta vsem, ki gojijo lepo pesem in zdra-v° gledališko umetnost.
Ni treba posebej poudarjati, da je bil l^orn zgrajen zgolj s prostovoljnimi prispevki brez kakih javnih podpor. Kljub temu so najhujše težave že mimo. Stroški za zidavo so znašali 40 milijonov lir; ^ed tem je bilo odplačanih že tri četrtine dolgov. Upati je, da bo po zaslugi dosedanjih dobrotnikov Dom ob svoji deseti °bletnici že v celoti rešen vseh finančnih
skrbi.
Po poročilu dr. Humarja je prišel na °der moški zbor »Mirko Filej«, ki je v sPlošno zadovoljstvo odpel dve pesmi: “Korotanki« E. Kamela in Gregorčičevo “Soči« v Aljaževi kompoziciji.
Sledila je Finžgarjeva ljudska igra v štirih dejanjih »Naša kri«, ki jo je pripravila požrtvovalna števerjanska mladina. Igra sega v čas francoske zasedbe slovenske zemlje in kraljestva »Ilirije«, ki ga je Napoleon ustanovil ter pokaže slovenskega človeka, ki brani svojo zemljo in noče svoje krvi zmešati s tujci, ki se mu vsiljujejo kot zaščitniki naroda in njegove svobode. Igralci, zlasti v vodilnih vlogah, so se odlično vživeli v igro; občinstvo je pazljivo sledilo dogajanju na odru in nastopajoče pogostno nagradilo s ploskanjem. Vsi smo pač čutili: igra »Naša kri« ni nič zgubila na svoji sodobnosti, saj smo dolžni »našo kri« braniti tudi na tem koščku slovenske zemlje, ki nam je vsem tako pri srcu.
Južnotirolsko vprašanje se ne premakne
Na Južnem Tirolskem še vedno prihaja do atentatov. Od 24. do 26. februarja so bili kar trije, dva v Brunecku v Pustriški dolini (bomba pod električnim podpornikom in v baru »Enal«) in eden v Bocnu, kjer je dinamitoi naboj eksplodiral pred karabinjersko vojašnico. Škoda ob priliki te eksplozije je bila zelo velika; hudo sta bila poškodovana tudi neki osebni avtomobil in tovornjak.
Tudi znani atentator Georg Klotz je spet prišel v ospredje. On naj bi bil nagovoril belgijskega mladinca Leeuwa, ki pripada desničarski mladinski organizaciji, da bi ponesel strelivo čez mejo v Meran, kjer naj bi bomba eksplodirala v nekem hotelu. Toda Leeuw je strelivo pustil kar v avtobusu, ne da bi prišel do Merana, se vrnil v Innsbruck in Klotza prijavil avstrijski policiji. Ta je Klotza najprej priprla, pa ga je po treh dneh na sodnikovo zahtevo spustila na svobodo, zlasti ker je Klotz vztrajno zatrjeval, da Belgijca sploh ne pozna.
Mnogi so prepričani, da je namen teh atentatov onemogočiti sporazum med rimsko vlado in j užnotirolsko ljudsko stranko. Pogajanja za potrditev osnutka za dokončni sporazum se kar ne premaknejo z mrtve točke, še vedno ni bilo doseženo soglasje glede mednarodnega jamstva za takšen sporazum. Italijanska vlada stoji na stališču, da je novi sporazum izključno notranja politična zadeva italijanske države in da zadostuje svečana izjava italijanske vlade. Mednarodno jamstvo naj bi prišlo v poštev samo, v kolikor gre za sporazum De Gasperi-Gruber. Avstrijska vlada je pa drugačnega mnenja: tudi novi sporazum, ki predvideva posebno avtonomijo bocenski pokrajini (dosedaj jo je imela dežela Trento-Gomje Poadižje kot celota, v njej pa so Južni Tirolci v manjšini), naj bi imel mednarodno jamstvo.
V	ta namen sta se predstavnika južnoti-rolske ljudske stranke Silvius Magnago in Voggler konec februarja sestala v Innsbrucku z avstrijskim kanclerjem dr. Klausom ter zunanjim ministrom dr. Tončič Sorinjem in poročala o italijanskih pogojih za bodoči sporazum. Vsa zadeva je tako doživela novo odložitev.
Škofje odstopajo
Zapustila nas je vzorna Slovenka
V nedeljo zvečer je v goriški bolnišnic: po večletni bolezni umrla gospa Anica Vrtovec, roj. Rudolf. Pokojna se je rodila pred 59 leti v Črnem vrhu nad Idrijo. Poročena z zdravnikom dr. Vrtovcem je živela z družino v Mariboru vse do druge svetovne vojne. V Mariboru sta se rodila sinova Dominik in Jožef. Dr. Vrtovca so Nemci leta 1941 zaprli, kakor vso inteligenco iv Sloveniji. Pokojna gospa Anica pa se je zatekla z otroki najprej v svoj rojstni kraj Črni Vrh k takrat še živeči mami in nato v Gorico, kjer je z družino živela vse do prezgodnje smrti.
Bila je globoko verna žena. Ko ni več zaradi bolezni mogla v cerkev, je prosila za sv. obhajilo, ki ga je pogosto prejemala doma na bolniški postelji. Dolga leta pred boleznijo je redno opravljala prve petke in prve sobote in vsa družina se je posvetila presv. Srcu Jezusovemu in Manjinemu. V bolezni je najbolj pogrešala nedeljsko sveto mašo, tako da se je večkrat izrazila, da bi bila vsa srečna, če bi vsaj toliko okrevala, da bi lahko še hodila v cerkev.
Kako je bila cenjena in priljubljena, je pokazal njen pogreb. Pogreba se je v torek, 7. marca udeležilo veliko znancev obeh narodnosti, šest duhovnikov, več redovnic, ki so jo spremljali iz bolnišnice v cerkev sv. Roka, kjer so bile opravljene pogrebne molitve in nato na goriško pokopališče.
Žalujočemu možu dr. Vrtovcu in sinovoma ter sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Pokojni gospe Anici pa želimo večno življenje v nebesih.
Smrtna kosa v Mirnu pri Gorici
Dne 1. marca je zatisnila za vedno svoje oči v Mirnu pri Gorici Gizela Pavlin, roj. Kogoj. Zadnje mesece se je zelo slabo počutila, saj jo je diabetična bolezen vedno bolj mučila in ji povzročala silno žejo, ki jo je prenašala z vzorno krščansko potrpežljivostjo.
V življenju se je odlikovala po svoji dobroti in plemenitosti, zlasti ji je bilo pri srcu svetišče Žalostne Matere božje na mirenskem Gradu, katerega je podpirala z delom in drugo pomočjo ob vsaki priliki.
Zato je imela tudi zelo lep pogreb. Sv. mašo zadušnico je opravil domači g. župnik ob asistenci g. Bernarda Špacapana, župnika iz Podgore in gospodov z mirenskega Gradu. Naj v miru počiva!
Smrtna nesreča v rabeljskem rudniku
Potresni sunek je v ponedeljek, 6. t. m. v večernih urah povzročil hudo nesrečo v rabeljskem rudniku. Zasul je dva delavca, ki sta delala v rovu in jima odrezal prost izhod. Reševalne skupine so takoj šle na delo. Po trudapolnem kopanju, ki je trajalo vso noč in v torek vse dopoldne, se je reševalcem posrečilo priti do Marcela Beligoja, ki je beneški Slovenec iz Tipane. Bil je popolnoma nepoškodovan ter kar korajžen, ko so ga našli. Manj sreče pa je imel Bogumil Kavs, star 32 let, po rodu iz Bovca in ki stanuje v Jugoslaviji na Predelu. Nanj se je zrušilo 50 kub. metrov zemeljske mase. Našli so ga že mrtvega. Verjetno je zgubil življenje takoj, ko ga je podsulo. Seveda je nesreča rabeljsko prebivalstvo, posebno pa še delavce, močno pretresla, zlasti ker se zadnje čase te vrste nezgod v rudniku vse prepogosto dogajajo.
v farno dvorano v Podgori, doživeli izredno prijeten večer. Na sporedu so bili štirje barvni flmi s slovenskim besedilom in s slikovitimi posnetki našega pravljičnega gorskega sveta ter zasanjane slovenske obale.
Pr\n film je gladalce popeljal med zasnežene vršace, kjer so gorenjski lovci navsezgodaj zjutraj nastavili past z mrežo prebivalcem planin, slokim in gibčnim gamsom. Njih napori so bili kronani s popolnim uspehom.
Drugi film je nosil naslov »Iz snega v cvetje«. Filmska kamera se je ustavila najprej na Mangartu, nato pa drsela preko Loga pod Mangartom po dolini reke Soče, se dotaknila Bovca, Kobarida, Tolmina, Kanala, Nove Gorice, prešla v sončno Vipavsko dolino, se zazrla v Branik in zaključila svoje potovanje v prelestni postojnski jami.
ju pod naslovom »Na slikoviti obali«. Zvrstili so se Koper, Piran in Portorož s svojimi starodavnimi ulicami, sredozemskim rastlinstvom in sončnimi plažami.
Višek vsega večera pa je bila »Gorenjska ohcet«. Zablestela je naša gorenjska narodna noša, brhki dekliči in postavni fantje so ji dali poln izraz, gledalci so se mogli seznaniti s prelepimi starimi običaji, ki so spremljali mladi par, ko se je pripravljal na odločilni svoj »da«, zažarelo je blejsko jezero, duhovnikova štola je zvezala dve srci in dve roki, nato pa je sledilo ženitovanjsko slavje. Najbolj čudovite naše pesmi v izvedbi Slovenskega okteta so poživljale dogajanje na platnu in ustvarjale v duši razpoloženje, ki ga doživi slovenski človek le takrat, ko odkrije, da je slovenska pesem najlepša, slovenska zemlja pa najkrasnejša od vseh, ki so izšle iz Stvarnikovih rok.
Do sedaj so se že vsi škofje, ki so presegli starost 75 let, odpovedali svojim škofijam. 40 škofov je bilo že razrešenih, med temi je 17 italijanskih.
RADIO
TRST A
Spored od 12. do 18. marca 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 1L15 Oddaja za najmlajše: »Pastirji severnih jelenov«. Dramatiziran roman. 3. del. — 12.00 Nabožna glasba. —
12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.00 S pesmijo naokrog. — 15.30 »Blagoslovljene oči«. Drama v enem dejanju. — 18.30 Kino, včeraj in danes. —■ 19.00 Glasba za dobro voljo.
— 20.30 Iz slovanske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico marca«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo). Ponovitev ob 17.25. — 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Matej Cigale«.
— 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.00 Tržaški pripovedniki: »Theo-dor Daubler«. — 1930 Postni govori: Msgr. Jože Jamnik: »Dejavna ljubezen do bratov«. — 21.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi.
Torek : Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico marca«.
— 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnje-valni tečaj: 35. lekcija. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 R. Zandonai: »Zlati ptiček«, glasbena pravljica v treh dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob
17.25.	— 12.10 Pomenek s poslušavkami. —
13.30	Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Zbor »Slavec« iz Ric-manj. — 20.35 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi v Trstu. V odmoru (približno ob 21.15) Knjižne novosti: She-mucl Joseph Agnon: »H torto diventera diritto«, ocena Franca Jeze.
Četrtek : 12.00 Za smeh in dobro voljo.
— 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnje-valni tečaj: 36. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 »Kvartopirci«. Enodejanka, ki jo je napisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj.
Petek: 11.40 Radio za šole oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob
17.25.	— 12.10 Med tržnimi stojnicami. —
13.30	Glasbeno potovanje okoli sveta. —
18.00	Ne vse, toda o vsem. — 1830 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih. — 19.00 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Lučka Komac: »Bodočnost morskih globin«. — 19.30 Postni govori: Dr. Jože Prešeren: »Ljubezen do potrebnih in trpečih«. — 19.45 Plošče, ki so mladim všeč. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra RAI-TV iz Rima.
Sobota: 12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 15.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 16.20 Pregled italijanske dramatike (19. oddaja). Veristično gledališče. Prizori iz del: »Klavrne ljubezni« in »Pravica duše«. — 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 17.30 Otrokov pravljični svet: »Turandot«. — 19.10 Družinski obzornik: »Tudi v starosti ostanimo dejavni«.
—	19.25 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. — 20.35 Teden v Italiji. —
20.45 Zenski vokalni kvartet iz Ljubljane, ki ga vodi Slavko Mihelčič. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. — 22.30 Za prijeten konec tedna.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 12. do 18. marca 1967
Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno.
Nedelja : Prvi program: 11.00 Sv. maša;
11.45 Poročila iz krščanskega sveta; 21.00 Cavour, življenje, II. nadaljevanje; 22.15 šport. — Drugi program: 21.15 Glasbeni večer; 22.15 Tihotapci, film.
Ponedeljek : Prvi: 21.00 TV 7; 22.00 Glasba; 22.35 Čarobni navdih, film. — Drugi:
21.15 Giuseppe Verdi, film.
Torek: Prvi: 19.00 p. Marijan odgovarja; 21.00 Hudič, film A. Sordija. — Drugi:
21.15 Sprint; 22.00 L’Approdo; 22.30 Koncert za klavir in orkester, Beethoven.
Sreda: Prvi: 21.00 Cavour, življenje, III. nadaljevanje. — Drugi: 21.15 Poročnik Corrado (ponovitev); 22.10 Iz sveta znanosti in tehnike.
Četrtek: Prvi: 21.00 Princezinja in gent-leman, film; 21.50 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Mladi, tedenska oddaja; 22.15 Veliki kamaleonti (ponovitev).
Petek: Prvi: 21.00 Henrik IV., drama L. Pirandella. — Drugi: 21.15 Kalorije pojejo; 22.00 Igre v družini.
Sobota: Prvi: 21.00 II tappabuchi. — Drugi: L. Cherubini, II Crescendo, opereta; 22.15 Zgodilo se je v Veverly Hillsu, film.
J°SEFINE STEGBAUER 5	-----
Prevedel J. P.
ttVeS K Slevil« ^DczJa •••? 44
trPežl
“Pa veš, kakšne barve je obleka?«
“Nc vem,« je odgovorila Rozvita tiho. “Rdeča je,« jo je podučila Melanija po-jivo.
“Ah, da, rdeča!« je veselo ponovila levita.
Zdravnik je neopaženo tiho odšel. Zdaj Je dovolj slišal.
‘Kaj boljšega si za Rozvito ne moremo
•nisi
»ti kot ta naravni, materinski dar ma-
^ deklice,« je dejal zunaj sestri Fran-»Mislim, da bo čisto prav, če ob-
li
ČiSki
^»Žirno Melanijo Kersten še 14 dni tu, prav bi že lahko šla v domačo oskrbo. (^a je najboljša in najpotrpežljivejša uči-l*ca naše male pacientke brez imena.« brugi dan pa je Rozvita dobila tudi In še na prav čuden način. Melasa mati je prišla s teto Emilijo na
obisk. Teta Emilija je bila njena sestra. Življenje ji je prineslo marsikatero razočaranje. Zgubila je moža in edinega otroka. V svoji zapuščenosti se je s posebno ljubeznijo oklenila sestrinega otroka, male Melanije. Njena umrla hčerka je bila na moč podobna Roz vi ti. Imela je prav take kodrasto-plave lase in nežno postavo. Zato je vselej šla k Razvitim postelji, ji dala roko in položila na odejo ali na nočno omarico sladkarije.
»Tako me spominja na mojo ubogo Marjetico,« je tisti dan dejala svoji sestri, Melanijini materi.
Komaj je Rozvita slišala to ime, je v njenem spominu nenadoma vstalo podobno ime. Izgubljeno je zastrmela predse An mrmrala: »Marjetka, Marjetka!« Megleno so ji vstajali pred očmi obrazi Marjete Becker, a le za trenutek. Takoj nato se je vse spet pogreznilo v moglo. A čutila je, da so s tem imenom povezani njeni izgubljeni otroški spomini. Zato je še enkrat ponovila sama zase: »Marjetka, Marjetka !«
Obe ženi sta presenečeni prisluhnili. Zaslutili sta, da je teta Emilija s teim
imenom zbudila v otroku vsaj delno spomin in da se bo otrok morda s pomočjo tega imena spomnil še kaj drugega. In Rozvita je še vedno ponavljala: »Marjetka, Marjetka!« obenem pa se trudila, da bi vsaj še za hip priklicala v spomin podobo te njej znane Marjetke.
»Ali ti je Marjetka ime?« je previdno vprašala teta Emilija.
Otrok pa je samo izgubljeno pogledal in ponovil: »Marjetka, Marjetka!«
To je bil dogodek za ostale otroke. Vsi so opazili to spremembo, radovedni utihnili in gledali proti Rozvitini postelji. In ta je še vedno sedela na .postelji in mrmrala : »Marjetka, Marjetka!«
»Marjetka ji je ime!« se je razjveselila Melanija. Kar takoj so poklicali še sestro Frančiško. Med otroki je zavladalo silno veselje. Od vseh strani so začeli klicati sestri Frančiški, ko je vstopila: »Marjetka ji je ime! — Marjetka ji je ime!«
Pri večernem pregledu je tudi zdravnik že vedel, kaj se je zgodilo. Sedel je k Razviti na posteljo: »Tako torej, Marjetka ti je ime?«
»Ne vem,« je odgovorila Rozvita plašno
in nato spet izgubljeno ponovila: »Marjetka, Marjetka!«
»To ime je prav gotovo v otroku zbudilo spomin na nekaj,« je dejal zdravnik. »Upajmo, da je to začetek, obenem pa znamenje, da se bo otroku počasi vrnil spomin. Upajmo vsaj!«
Pa se je zmotil. V Rozviti je ostalo vse prazno. Le ime ji je ostalo. Vsi so jo klicali za Marjetko. In po radiu je šla v ves svet novica:
»Mala deklica, ki je pri železniški nesreči 22. junija zgubila spomin, je pokazala znamenje, da se vsaj malo spominja, ko je zaslišala ime Marjetka. Zanimivo je, da nikoli ne reče Marjetica ali pa Marjeta, ampak vselej le Marjetka. Če je komu kaj znano o tem dekletu, naj sporoči...«
Javil se ni nihče. Rozvitini starši so že sprejeli poročilo, da je njihov otrok z vzgojiteljico vred med mrtvimi pri tej strašni nesreči in da je pokopan na pokopališču v Rottendorfu. Tega zadnjega sporočila po radiu pa niso slišali, čeprav so druge krati kaj radi prisluškovali oddajam iz domače dežele. Odkar pa so
bili prepričani, da je Rozvita mrtva, je umolknil radio v hiši...
NOVA DOMOVINA
Teta Emilija je sedela pri svoji sestri na obisku v malem predmestnem stanovanju s prijetnim vrtom.
»Cas bo, da greva po Melanijo,« je dejala zamišljeno.
»Uboga Marjetka!« je kot v odgovor tiho zase menila teta Emilija.
Sestra jo je začudeno pogledala: »Ah tako, na deklico, ki leži poleg Melanije, misliš,« se je nazadnje domislila. »Res, ta bo Melanijo hudo pogrešala.«
»Kaj bo le z ubogo deklico?« je vzdihnila teta Emilija.
»Najbrž jo bodo vtaknili v kako sirotišnico,« je menila gospa Kerstan in obenem postavljala na mažo lep šopek cvetlic. Nato je poklicala služkinjo: »Frida, si že vzela pogačo iz pečice? Glej, da ne bo vsa ožgana!« Z vsemi mislimi je bila le pri pripravah za sprejem otroka.
»Je že vse v redu,« se je oglasila služkinja. »Pogačo sem že postavila na okno, da se ohladi.«	(se	nadaljuj•)
P(
DRISKE
NOVICE
Koncert v cerkvi sv. Ignacija
Izreden umetniški užitek se obeta gori-škemu občinstvu v ponedeljek, 13. t. m. ob 21. uri. V cerkvi sv. Ignacija na Travniku bosta prvič gostovala zbor in orkester glasbene šole »J. Tomadini« iz Vidma.
Zbor in orkester ter štirje solisti bodo izvajali »Cesarsko mašo« (Missa imperia-lis) slavnega avstrijskega skladatelja F. J. Haydna. To delo je znano tudi kot »Nelson missa«, ker jo je baje zložil Haydn pod vtisom zmage angleškega admirala Nelsona leta 1798.
Mašo bo dirigiral Aladar Janes, ravnatelj glasbene šole 'v Vidmu, ki zelo dobro pozna to skladbo, saj jo je že pred časom izvajal v Milanu z orkestrom in zborom »Angelicam« ter takrat tudi posnel ploščo.
Vstop je prost.
Umrla je dobra žena
Preteklo soboto smo v Gorici pokopali go. Marico Abujevo. Nič nismo vedeli, da je bolna, ko se je razširila vest o njeni smrti. Ugasnila je nenadoma, ko je že vse kazalo, da je okrevala od navadne influence. Srce ji je odpovedalo.
Pokojna Marica Abujeva se je rodila pred 78 leti v Slivnem na Krasu v družini Sardočevih. Oseba, ki jo je zelo dobro poznala, opisuje njen značaj takole:
»Prva njena služba je bila, da je s škafom nosila vode bolj imenitnim družinam. Zaslužila je po en krajcar za vsak škaf. Pozneje je v "boljših” družinah zaslužila več, toda vedno je del zaslužka odstopila mami za mlajše brate in sestre, za njih vsakdanji kruh.
Ko je postala pozneje mati in gospodinja pri Abujevih v Gorici, kdo bi naštel vse velike dobrote, ki jih je naredila svojim domačim in vsem drugim? Kakšno dobro srce ji je naklonil Bog! In vsi tisti, ki so jo dan za dnem obiskovali, pre-prosti, ubogi, učeni, kako jih je sprejemala z neutrudljivo ljubeznivostjo, tudi če je sama nosila v srcu žalost in tegobo. Kakšno zaupanje so imeli do nje: odkrivali so ji težave, težke ure svojega življenja, vso bedo, ker so čutili, da jih razume. In niso se varali, znala jih je potolažiti. Z novim pogumom so se vračali iz Coroninijevega parka v svet.«
In zdaj te dobre žene ni več? Ne, ostala bo premnogim v spominu, ker dobra dela, duhovna in telesna, ostanejo. Vsi bodo s hvaležnim srcem zmolili vsaj en očenaš in zdravomarijo za dobro njene duše, zavedajoč se velike resnice, da je več vredna ena kratka molitev k Bogu, ki privre iz globine srca, kakor bogat ali celo razkošen pogreb brez molitve, brez duhovne vsebine.
Ta dobra žena, dobrotnica ubogih in podpornica naših zavodov, vedno polna zanimanja za vse, kar je bilo slovenskega in krščanskega, počiva sedaj v grobnici Abujevih na goriškem pokopališču. Ko vas pot zapelje tja, pomolite zanjo, ker ona gotovo moli za nas.
Vsem njenim sorodnikom, zlasti hčerkama Angeli in Anki, naše sožalje.
Doberdob
Gregorčičeve proslave se je v ponedeljek udeležilo veliko ljudi in to po pravici! Po pozdravnih besedah Romana Lavrenčiča smo s pomočjo barvnih slik in registracije »prepotovali« vse Gregorčičeve kraje in delo. Gospa Mira Brajnik-Pangosova je ob velikem odobravanju občinstva zapela Volaričevo »Pogled v nedolžno oko« in »Razjasni zvezde mu temne«. Na klavirju jo je spremljal prof. Andrej Bratuž.
Gospod učitelj Sergij Korošec je nato prebral sestavek o Gregorčičevi poeziji; vmes je doberdobska mladina deklamirala pesmi: Mavrica, Moje gosli, Daritev, Nazaj v planinski raj, Sam, Eno devo le bom ljubil, V pepelnični noči in Ujetega ptiča tožba. Zastopana je bila mladina od prvega razreda ljudske šole do učiteljstva. Deklamacije so bile podane zelo doživeto, kar je občinstvo s ploskanjem tudi priznalo.
Vsem, ki so nastopali in pripravili ta lepi kulturni večer v župnijski dvorani, izrekamo našo pohvalo z željo, da nam kmalu pripravijo še kaj, če ne prej, pa gotovo za vsakoletni »Materinski dan«.
Smrt zavednega goriškega Slovenca
V nedeljo, 5. marca popoldne, takoj po končani slovenski maši pri Sv. Ignaciju na Travniku, smo spremili k večnemu po-
čitku na pokopališče na mirenski cesti znanega goriškega rodoljuba g. Miroslava škerka, davčnega nadupravitelja. Pred šestimi leti smo nekako prav ob tem času spremljali na pokopališče tudi njegovo ženo gospo Julijano.
Pokojnik je učakal častitljivo starost 85 let. Bil je zdrava kraška korenina, čil in krepak kot dren ter poštenjak od nog do glarve. Kdo se ne spominja slokega gospoda, blede a zdrave barve, kako je še pred nedavnim prav nič upognjen koračil po Gosposki ulici ali po Travniku? Šele zadnje mesece so mu začele pojemati življenjske sile in vedno redkeje ga je bilo videti na ulici. V petek popoldne pa se je nenadoma razširila po mestu žalostna novica, da gospoda Škerka ni več med živimi.
Pokojnik se je rodil v Saležu na Krasu in po končanih študijih je še mlad stopil v avstrijsko finančno službo. Bil je nameščen najprej v Zapotoku na stari av-strijsko-italijanski meji, nato v Voloski in še pozneje v Ajdovščini. Po prvi svetovni
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
priredi v nedeljo 12. marca ob 7.30 zvečer v župnijski dvorani
Gregorčičev večer
z deklamacijami, petjem, predavanjem in filmskimi slikami. Nastopajo domači študentje, solisti in mladina. — Lepo vabljeni vsi ljubitelji naše pesmi!
vojni, ko se je začelo preganjanje slovenskih šolnikov, uradnikov in železničarjev, ga je italijanska uprava premestila iz naših krajev v daljno Ferraro, kjer je preživel daleč od svoje družine dolgo vrsto let. V Gorico se je vrnil šele med zadnjo vojno. Bil je izredno vesten in pošten uradnik, ki si je pridobil velik ugled in spoštovanje tudi pri italijanskih kolegih.
Pokojni gospod Škerk je bil že od mladih nog narodnjak in če je le mogel, je rad pomagal našim ustanovam. Bil je več let tajnik Dobrodelnega društva v Gorici ter je odstopil od tega odgovornega mesta šele pred enim ali dvema letoma. Pokojniku, ki je bil naročnik »Katoliškega glasa« ter zvest ud katoliške Cerkve, naj bo Gospod Bog milostljiv plačnik! Hudo prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje.
RZASKE
NOVICE
Seja šolske komisije
Zadnji ponedeljek je imela sejo šolska komisija strank leve sredine, M obravnava vprašanja slovenskih šol na Tržaškem. Kakor je znano, je bila komisija ustanovljena na zahtevo Slovenske skupnosti pred pogajanji za sestavo tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora. Za Slovensko skupnost so se udeležili seje dr. Poštovan, Dušan Čeme, dr. Stefančič in dr. Dolhar.
Na seji so zastopniki Slovenske skupnosti ponovili zahtevo, da moramo dobiti Slovenci v Trstu dva poklicno-strokovna zavoda, enega z industrijsko in enega s trgovsko usmeritvijo. Predstavniki vladnih strank so zagotovili, da se bo akcija za oba zavoda nadaljevala in prvi korak naj bo ustanovitev enega zavoda, ki bi lahko začel delovati že prihodnjo jesen. V ta namen je komisija na tri ure dolgi seji proučila in dopolnila osnutek odloka za ustanovitev industrijske strokovne 'šole, za katero bo dala pobudo tržaška občina. Urejene so bile tudi nekatere druge formalnosti v zvezi z ustanovitvijo te šole. Za pobudo, ki naj jo da tržaška občina, je potreben sklep tržaškega občinskega sveta, kar je predvideno v prihodnjih dneh.
Vzgojna predavanja v Dolini
Slovenska srednja šola »Simon Gregorčič« v Dolini bo priredila v svojih prostorih vrsto predavanj za starše, fante in dekleta. Predavanja bodo imeli prof. Ivan Theuerschuh, socialna asistentka Sonja Bais in zdravnik dr. Mirko Salvi.
V ponedeljek, 13. marca ob 20JO bo vzgojni tečaj za starše; v torek, 14. marca ob 2030 bodo obravnavana fantovska vprašanja, v četrtek, 16. marca ob isti uri pa dekliška.
Požar v »Rižarni«
V torek, 7. marca je v Trstu ob 16.45 izbruhnil velik požar v zapuščeni tovarni za luščenje riža ali »Rižarni«. Najbolj je požar divjal med 18. in 19. uro. Sreča, da ni bilo vetrovno vreme, ker bi se bili ognjeni zublji v takem primeru gotovo razširili na celotno poslopje in zajeli tudi
bližnje stavbe. Po napornem delu, ki je trajalo več ur, so gasilci požar najprej omejili, da ni zajel zgodovinskega dela Rižarne, nato pa ga popolnoma ukrotili. Polovica glavne stavbe je popolnoma uničena in so ostali le glavni zidovi.
Zgodovinski del Rižarne je bil torej rešen. Kot je znano, je bilo v Rižarni po letu 1943 do konca vojne uničevalno nacistično taborišče s krematorijem, kjer je bilo trpinčenih in umorjenih veliko število slovenskih, hrvatskih in italijanskih anti-nacistov in borcev za svobodo. Zato je bila Rižarna z dekretom predsednika republike iz leta 1965 proglašena za narodni spomenik.
Vsi absolventi, profesorji in dijaki 5. letnika Slovenske trgovske akademije v Trstu so vabljeni na
DRUŽABNO SREČANJE
ki bo v četrtek, 16. marca ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
Na tem srečanju bodo absolventi praznovali 20-letnico obstoja šole in ustanovili svoje udruženje.
Prosimo točnost!
Pripravljalni odbor
OPERA NARODNEGA GLEDALIŠČA »Ivan Zajc« Iz Reke
bo gostovala v Kulturnem domu v Trstu in izvajala opero
JAKOVA GOTOVCA
ERO Z ONEGA SVETA
Nastopila bo trikrat: v petek, 10. marca ob 21. uri; v soboto, 11. marca ob 21. uri; v nedeljo, 12. marca ob 16. uri. — Rezervacije tel. 73.42.65, prodaja vstopnic pa vsak dan od 12. do 14. ure in eno uro pred predstavo pri blagajni Kulturnega doma.
OUVESTUA
Na tiho nedeljo, 12. marca bo v Domu duhovnih vaj »Le Beatitudini« v Trstu za dekleta priprava na veliko noč. Go-voril bo Franc Bole, urednik »Ognjišča« iz Kopra. Ob 15. uri je prvi govor, sledi pridigam križev pot in sv. maša. Prilika za spoved. (Mimo Doma duhovnih vaj vozi mestni avtobus Trieste-Conconello iz Trga Oberdan ob 13.45 in 15.10).
Na oljčno nedeljo bo priprava na veliko noč za može in fante.
SKPD števerjan vabi na predvajanje 4 filmov o Sloveniji, med njimi splošno cenjenega »Gorenjska ohcet«. Filmi bodo predvajani ta četrtek, 9. t m. ob 20.30 v dvorani na Križišču. — Naslednji večer, 10. marca tudi ob 20.30 pa vabi na ogled istih filmov SKPD »Jože Abram« v Pevmi.
Širite »Katoliški glas"
DAROVI:
Za Katoliški dom : Družbenica R. M. v spomin pok. očeta g. voditelja 4.000; N. N. 1.000; N. N. 500; Bremec Štefanija 2.000; N.	N. 1.000;	N. N. 1.000;	N.	N. 2.000;	M.
F.	1.000; N.	N. družbenica	5.000; N.	N.
5.000; Mar. družba 10.000; U. Z. 3.000; A. D. 1.000; N. N., Tržič, 5.000; J. B., ZDA, 3.000; N. N. 4.000; P. H. 20.000; N. N. 10.000; N. N. 10.000.
Za Alojzijevišče: N. N. 4.000; Simčič Jožef 2.500;	N. N. 1.500;	M.	Z. 3.000;	N.
N.	namesto	cvetja na	grob gospe	M.
Abuja 1.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: V spomin pok. ge. Marije Sardoč vd. Abuja, sestre Grau-ner 5.000; ob peti obletnici smrti drage mame Marije Čehovin, L. Bratina 5.000; Ž. M. 3.000; namesto cvetja na grob pok. Miroslava Škerka, družina Bratina 2.000; družina Bensa 500 lir.
Prispevki za »Škedenjski dom«: N. N.
14.000; ga. Lavrenčič 5.000; izreden prispevek 38.000; N. N. 2.000; več družin 7.000; v spomin pokojne Josipine Bavčer družina Bavčer 5.000; ob tretji obletnici pokojne Josipine Sever družina Fomasaro 5.000 lir.
V počastitev ge. Marice Abuja poklanja za Zavod sv. Družine v Gorici Ljubka Bratuž 3.000 lir; v isti namen daruje za Alojzijevišče v Gorici enako vsoto Željka Simčič.
Namesto cvetja na grob ge. Anice Vrtovec daruje družina Bratuž iz Gorice za Alojzijevišče 3.000 lir; v počastitev spomina drage pokojnice ge. Anice Vrtovec pa poklanja družina Rudolf-Cemigoj 5.000 lir za Marijin dom v Rojanu.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 7W davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZA KMETOVALCE
Ugodnosti za živinorejce
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu, ulic Ghega 6, nudi razne ugodnosti za živine rejce na Tržaškem.
1. Prispevek za nakup plemenskih kra molznic. Živinorejci, ki nameravajo kupi) krave molznice za izboljšanje živine v svo jem hlevu, lahko vložijo prošnje za pr spevek, ki bo znašal 25 °/o odnosno na j ve
75.000 za vsako govedo. Žival mora imel rodovniško in živinozdravniško potrdilo i sme biti stara največ 36 odnosno 38 m* secev. Cas za vlaganje prošenj je le d 10. marca 1.1.
2. Nagrade za vzrejo plemenskih telit Živinorejci, ki imajo svojo živino vpisani v rodovnik in stavljeno pod kontrolo l mleko, lahko -vložijo prošnjo in se taki potegujejo za vzrejno nagrado v viši),
15.000 lir, ki bo podeljena za telice p četrtem meseou starosti. Rok za prošnj ni omejen.
3. Nagrade za dobro rejo brejih junii Živinorejci, ki imajo svojo živino vpisan v rodovnik, lahko vložijo prošnjo za ni grado, ki je namenjena za dobro vzrej1 brejih junic. Nagrade v znesku do 30.00 lir bodo podeljene za junice po četrter mesecu brejosti. Rok za prošnje ni omejeni
1
ZAHVALA
Naznanjamo žalostno vest, da nas je marca, po kratki bolezni nenadoma zapi stil, v 85. letu starosti, naš dragi oče, sta) oče in tast
Miroslav Škerk
davčni nadupravitelj v pokoju
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami s<
čustvovali in dragega pokojnika spremi'
k zadnjemu počitku.	SVl
»H
Sin Zoro z ženo Sonj< tn< hči Bojana z možem d) mi Teofilom Simčičem, h< Mira ter vnuka Nataša 1 Tomaž.
Gorica, 5. marca 1967
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila 1. marc 1967 ob 19. uri, v starosti 70 let
Gizela Pavlin roj. Kogoj
s
Zv
ko
v ;
nJ|
nj<
zai
zv<
vzl
nei
sir
Iaj
v
Pokopali smo jo 3. marca na mirenske* pokopališču. Vsem, ki so z nami sočustv< vali in se pogreba udeležili, zlasti pa dl rovalcem rož in vencev, gg. duhovnikoi 0,3 in moškemu pevskemu zboru se iskren ro1 zahvaljujemo za izkazane izraze sočut.i in tople pozornosti.
tU(
urr
Miren pri Gorici, 3. marca 1967
rnc
cel
žalujoči sestri, nečaki 1 kri nečakinje iz družin MoZ1 tič, Pavlin, Petejan te ostali sorodniki
stu
vej
ZAHVALA
Odbojka. - Nadaljuje se deželno odbojkarsko prvenstvo Serije C. Goriška 01ym-pija je igrala doma proti Torriani iz Gradiške in jo premagala s 3:0 (15 :7, 15 : 4, 15:12). Olimpijci še niso v polni formi, ker se jim še večkrat zatakne (v tretjem setu je Torriana že vodila); napad je sicer kar dober; prstna tehnika pa še ni na zadostni višini in nesigumi so v reševanju servisov; šibka točka pa je zlasti blok in obramba lastnega napada. Za 01ympijo so igrali: Valentinčič (kap.), Susič, Soban, Antonič, Legiša Z., Cernic, Brajnik, Fran-dolič.
Tek čez dm in stm. - Preteklo soboto je goriški CSI organiziral tekmovanje v teku čez dm in stm. Atleti 01ympije so dosegli tele uspehe: v kategoriji Juniorji je bil drugi Silvano Fantini, četrti pa Pavel Pivk; v kategoriji Naraščajniki (Al-lievi) je Ivan Plesničar zasedel četrto mesto.
Smučanje. - Na Matajurju so se vršile tekme v veleslalomu. Marjan Kranner iz Gorice je zasedel v svoji kategoriji (Juniorji) drugo mesto s časom 1’12”3.
Obvestilo. - 01ympija bo dne 12. t. m. igrala v Gorici proti Gasilcem iz Gorice. Tekma se bo vršila v telovadnici na Ka-terinijevem trgu ob devetih. Zberejo naj se naslednji igralci: Valentinčič, Legiša, Soban, Antonič, Susič, Cernic, Cotič, Fran-dolič, Brajnik.
Ob hudi in težki izgubi
Marice Abuja roj. Sardoč
se preostali žalujoči zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so ob tej priliki s prijateljskimi občutki z nami sočustvovali in nam bili v uteho.
Še posebej se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Rutarju, prečastitim gospodom msgr. dr. Močniku, g. Erženu in dr. Humarju, kakor tudi preč. gospodu župniku cerkve sv. Jožefa Delavca, preč. g. Jerici ju in pevskemu zboru ter družini Bratuž. Maša zadušnica bo v četrtek, 9. t. m. ob 19h v cerkvi sv. Ivana.
Gorica, 8. marca 1967
Hčeri Angela In Anka, žalujoči sorodniki
Da bi vsi s hvaležnim srcem zmolili en očenaš in zdravamarijo, svesti si velike resnice, da je kratka molitev, ki privre iz globočine srca, pred Bogom edino bogata in vredna!
ZAHVALA
Za udeležbo pri pogrebu in izraze sožalja ob izgubi naše predrage
Anice lfrtovec roj. Rudolf
se od srca zahvaljuje njen mož Josip, sinova Jože in Dominik z družinama 1° ostalo sorodstvo.
Posebna zahvala č. patru Fidelisu in vsem duhovnikom.
Gorica, 9. marca 1967
l
nec
zul
so
kar
nik
naj
v p T f>e
skij
Pal,
tarr
okt
Met
Va
iti
Z
la
tičr
OSt;
larr
sod
P
ža
<lov
73;
ttlO;
van
dan
van
nisi
Do
D