Državno priznanje za zaslužno goriško ravnateljico
V Kamnarski hiši v Nabrežini spominski večer o domačih antifašistih
Tržaški regulacijski načrt: srečanji v Trebčah in v Gropadi
f, t.&ujL
SSG: pomembni srečanji na
generalnem konzulatu in prefekturi
Primorski
Ob slabih vesteh tudi
pozitivna znamenja
Dušan Udovič
Težko bi rekli, da je globoki rez v proračunsko postavko, ki zadeva državno financiranje dejavnosti naše skupnosti presenečenje. Spomnimo se: denar, ki ga država manjšini določa z zaščitnim zakonom, ni bil varen pred škarjami niti v času le-vosredinskih vlad, kaj šele pod sedanjo vladavino. Okleščene številke je bilo potem možno uravnotežiti, kar pa zagotovo ni padlo z neba. Skoraj že običajna praksa je, da morajo predstavniki naše skupnosti vsako jesen napeti vse sile, da se vsaj ohrani pridobljeno, kar postaja ob kriznih žariščih naših ustanov vse zahtevnejša naloga. In ni dvoma, da bo treba v to bitko vpreči vse energije tudi v tem kočljivem trenutku.
Ob nespodbudnih vesteh pa gre zabeležiti tudi pozitivne premike. Okrog vprašanja SSG in sredstev za manjšino je mobilizirana slovenska vlada s predsednikom in pristojnim ministrom za Slovence po svetu na čelu. Zelo pomembna je pobuda tržaškega prefekta, ki je na pogovor povabil krovni organizaciji SKGZ in SSO. Ob tem je krovnima organizacijama uspel tudi sklic manjšinskega skupnega predstavništva, ki se bo, kakršno koli že, sestalo v ponedeljek. Skupna pobuda SKGZ in SSO se v tem trenutku, tako kot že velikokrat v preteklosti, izkazuje kot bistvena in nezamenljiva. To jima gre priznati, pa četudi imamo lahko vsakovrstne pripombe na njuno delo.
presenečenje
OI 2016: Igre dobil Rio, Chicago izpadel
KOEBENHAVN - Rio de Janiero je prireditelj poletnih olimpijskih iger leta 2016. Izvršni odbor mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) je na zasedanju v Koebenhavnu izbral prireditelja olimpijskih iger čez sedem let. V odločilnem krogu glasovanja je Rio premagal Madrid. V prvem krogu glasovanja je nekoliko presenetljivo izpadel Chicago, ki je veljal za favorita, tudi zaradi podpore ameriškega predsednika Baracka Obame. V drugem krogu se je poslovil še Tokio.
Na 19. strani
dnevnik
SOBOTA, 3. OKTOBRA 2009
Št. 234 (19.633) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
manjšina - Vladni finančni načrt za prihodnje leto oz. triletje 2010-2012
Iz Rima za Slovence dober milijon evrov manj
Za prihodnje leto 4,06 milijona, za naslednji dve leti pa 3,12 milijona letno
messina - Hudo neurje povzročilo pravo opustošenje
Blatna tragedija na Siciliji
Do sinoči 18 mrtvih, 35 pogrešanih in štiristo ljudi brez strehe nad glavo - Napovedana katastrofa?
MESSINA - Močno deževje in blatni usadi, ki so v teh dneh prizadeli Sicilijo, so v pokrajini Messina povzročili pravo opustošenje. Do sinoči so
reševalci identificirali 18 smrtnih žrtev, število pa bo bržkone naraslo, saj so pogrešali še vsaj 35 ljudi. Javno tožilstvo je uvedlo preiskavo, saj mnogi
trdijo, da je bila tragedija napovedana: leta 2007 so isto področje že prizadele uničujoče poplave.
Na 6. strani
RIM, TRST - Slovenci v Italiji utegnemo v prihodnjem letu prejeti od italijanske države na podlagi zaščitnega zakona dober milijon evrov manj finančnih sredstev. To vsebuje osnutek finančnega zakona, ki ga je vlada poslala parlamentarcem. Medtem ko je bilo manjšini za letos namenjenih 5,13 milijona evrov, se za prihodnje leto predvideva vsota 4,06 milijona evrov, za naslednji dve leti pa 3,12 milijona evrov letno. Za senatorko Tamaro Blažina je rešitev možna le po politični poti, o tem pa bo govor na srečanju skupnega predstavništva manjšine, ki sta ga SKGZ in SSO sklicali za ponedeljek v Gorici.
Na 3. strani
Hrvaška se spet pogaja z EU
Na 3. strani
Z deželno pomočjo podjetja zaposlujejo tudi v krizi
Na 5. strani
V	Trstu predstavili niz S/paesati- Raz/seljeni
Na 9. strani
Carraro, kanček upanja za zaposlene v tovarni
Na 14. strani
Učinki reforme na višje srednje šole v Gorici
Na 15. strani
V	Vipavi in Brdih raste konkurenca kletem
Na 16. strani
opremiti z naravo
nat_spaziocorti
Trst, via Corti 2 (tikobtrguVenezia)
od torka do sobote 10-13 e 15.30-19.30 ali pas predhodno prijavo tel. 040 9990006 - info@natdesign.it - www.natdesign.it
RALAZZETTI
1L CALORE CHE PIACE ALLA NATURA
EDILFRIULI S.P.A.
tržaška podružnica, trg Legnami, 1 - Trst tel. 040 3883911 - Fax 040 3883938 predstavlja v sodelovanju s
Palazzetti S.p.a.
[pKMZ A
CLa Festa <IeL
ruoco
PREDSTAVITEV PECI IN KAMINOV
8. in 9. oktobra
pred podružnico od 8.30 do 12.00 in od 13.30 do 17.30.
2
Sobota, 3. oktobra 2009
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
/
srečanje na slovenskem generalnem konzulatu - Predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO
Prihodnji upravni svet kot reševalna ekipa SSG
Nekaj konkretnega se okrog Slovenskega stalnega gledališča vendarle premika. Včeraj sta na plan stopili krovni organizaciji. Po srečanjih s kriznim odborom kolektiva gledališča, srečanju na slovenskem generalnem konzulatu in srečanju s tržaškim perfektom je bilo mogoče izluščiti nekaj sugestij in predlogov, ki bi - ko bi jih uresničili - ponudili slovenskemu teatru možnost za ponovno, tokrat mnogo bolj gotovo in umirjeno delovanje.
Prvo pozitivno novost je izpostavila generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je vzelo Slovensko stalno gledališče pod svoje okrilje, v sistem slovenskih gledališč. Doslej je bilo vključeno v sistem Urada za manjšine in je bilo udeleženo podpore preko krovnih organizacij. Ministrstvo za kulturo je sedaj sprejelo poziv krovnih organizacij, naj nekatere pomembne ustanove v manjšini vključi v skupni kulturni prostor. Z vključitvijo tržaškega teatra se bo ustvarila ozmoza gledališč, ki bo - tako je prepričan predsednik Slovenske kulturne gospodarske zveze Rudi Pavšič - pripeljala do večjega sodelovanja in prepletanja med gledališči, ker bodo vsi sedeli za isto mizo, ko bo govor o programih, nastanitvah, razmišljanjih o vlogah posameznih gledališč. »To bo trdnejša pomoč gledališču, kot bi lahko bil enkratni prispevek finančne narave,« je ocenil Pavšič.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Pavšič je stopil še korak dlje: »To leto naj bi bilo nekakšno prehodno krizno leto. V njem je treba celotni problem gledališča rešiti. Z njegovo reorganizacijo. 14. oktobra se sestane skupščina, iz nje naj izide tak upravni svet, ki bo sposoben krizo rešiti in postaviti gledališče na take temelje, da bo lahko nemoteno delovalo nadaljnjih dvajset let; brez problemov, ne da bi se vsako leto ponavljala krizna obdob-ja.Mislim, da je to zelo realno,« je bil na generalnem konzulatu prepričan Štoka.
Predsednik SSO je nakazal, kakšen naj bi bil »začasni upravni svet«: v njem bodo prisotne javne ustanove, kot tudi krovni organizaciji.
Pavšič se je strinjal z enoletnim prehodnim upravnim svetom, ki naj bo izraz manjšine in javnih uprav. Ta bi se moral spoprijeti z nekaterimi prioritetnimi vprašanji. V prvi vrsti s sistemskim financiranjem s strani javnih uprav. Nadalje: moral bi razmisliti o bodočnosti gledališča v funkciji statusa, ki
ga ima. Pomeni: dati statusu stalnosti neko manjšinsko valenco. Potem bi bilo treba dokončno rešiti vprašanje Kulturnega doma, ki redno bremeni gledališče, ter seveda posodobiti statut. »V enem letu se to lahko reši,« je bil prepričan tudi Pavšič.
Skratka: novi upravni svet, ki naj bi bil imenovan na skupščini sredi meseca, naj bi bil nekakšna emergenčna, reševalna ekipa. Ta naj bi privedla gledališče na zeleno vejo, »da bi naslednjo sezono začelo z novim elanom, brez sedanjih kroničnih težav,« je ocenil predsednik SKGZ. »V tem vidim tudi pozitivnost odstopa upravnega sveta, ker je sprožil vse te dinamike, ki bi se drugače ne zgodile, ko bi povlekli agonijo gledališča še naprej, saj bi se čez nekaj mesecev znašli v podobni situaciji,« je menil Rudi Pavšič.
Slovenija vse te napore, vsa ta prizadevanja odločno podpira, je poudarila generalna konzulka Vlasta Valen-čič Pelikan.
M.K.
Z leve: predsednik Društva Slovensko gledališče Adriano Sosič, predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO Drago Štoka na srečanju z generalno konzulko Republike Slovenije v Trstu Vlasto Valenčič Pelikan
kroma
krizni odbor kolektiva uslužbencev - Srečanji z Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem
»SSG naj ostane produkcijska hiša«
Srečanji s predsednikoma krovnih organizacij ločeni na prošnjo kriznega odbora - Zadovoljstvo po sestankih
Krizni odbor kolektiva Slovenskega stalnega gledališča
kroma
Krizni odbor kolektiva Slovenskega stalnega gledališča je bil zadovoljen z včerajšnjimi prizadevanji za rešitev slovenskega teatra. Najprej se je srečal s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Dragom Štoko, potem še s predsednikom Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudijem Pavšičem, ki ga je spremljala Dorica Kreševič. Popoldne pa so se predstavniki kriznega odbora in sindikalni zastopniki udeležili srečanja s tržaškim prefektom (o čemer poročamo na tretji strani).
Srečanji s predsednikoma krovnih organizacij sta bili ločeni na izrecno prošnjo kriznega odbora. Predstavniki kolektiva so dobili podporo obeh krovnih organizacij v njihovem boju za dokončno rešitev gledališča, pa tudi - in to jih je zelo zanimalo - jasen odgovor na vprašanje: kakšno gledališče želimo. Tako, ki bo še naprej profesionalna, produkcijska hiša, ne pa kaka agentura. Krizo je treba rešiti z javnimi ustanovami. V tem pogledu bo potrebna primerna sprememba statuta ustanove, da bi imele tudi javne uprave v
njem besedo. A ne odločujočo, ker je to pač slovensko gledališče. Ob tem so člani kriznega odbora pozvali, naj bi imel v novem upravnem svetu tudi kolektiv svoje mesto, pa čeprav le »opazovalno«. Što-ka je predlagal, naj bi že sedaj začeli pripravljati projekt, ki bo omogočil delovanje gledališča na podlagi razpoložljivih sredstev. Ob tem bi morali posvetiti posebno pozornost občinstvu, da bi pridobili čim več abonentov in da bi predstave spet privlačile v Kulturni dom zamejske pa tudi druge ljubitelje gledališča.
Pavšič je izpostavil poglede SKGZ glede sestave novega upravnega sveta, glede rešitve samega Kulturnega doma, in vloge, ki naj jo ima gledališče v obmejnem prostoru. Za izhod iz krize so na potezi manjšina v celoti, italijanske institucije in, posredno, tudi Republika Slovenije. Krizni odbor je podprl ta prizadevanja. S svojimi dosedanjimi prizadevanji je dejansko postal aktivni sogovornik organizacij in institucij, ki si prizadevajo za rešitev slovenskega teatra.
M.K.
slovenija - Neposreden poziv
Načrti in denar
SSG vključeno v okvir slovenskega kulturnega ministrstva
Republika Slovenija bo obravnavala Slovensko stalno gledališče kot vsa druga slovenska gledališča. V ta namen je slovenska vlada vključila tržaški teater v okvir ministrstva za kulturo (medtem ko je doslej zanj skrbel Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu). Tako bo lahko sodelovalo pri tako imenovanem »neposrednem pozivu« za podelitev finančnih sredstev ministrstva za kulturo.
To za tržaško slovensko gledališče dobro novico je direktor direk-torata za umetnost pri kulturnem ministrstvu Peter Tomaž Dobrila posredoval upravnemu direktorju SSG Tomažu Banu, umetniškemu vodji Primožu Beblerju in predstavniku kolektiva uslužbencev Vladimiru Jurcu med četrtkovim srečanjem v Ljubljani.
Ob neposrednem pozivu gledališke hiše in drugi kulturni zavodi predložijo ministrstvu načrte za pri-
hodnje leto. Te načrte oceni neodvisna strokovna komisija, na podlagi te ocene ministrstvo nato posreduje gledališčem in drugim ustanovam ustrezna finančna sredstva. V bistvu: boljši je program, boljši so projekti, večjih sredstev so deležna gledališča, je včeraj pojasnil direktor Dobrila.
Neposredni poziv se začne v ponedeljek, 5. oktobra, termin za predstavitev projektov pa zapade 5. novembra. Ministrstvo za kulturo bo za Slovensko stalno gledališče po vsej verjetnosti upoštevalo njegovo sedanjo negotovo situacijo in odredilo zamik končnega termina ter ga dejansko prilagodilo njegovim potrebam. Dobrila je menil, da je treba vztrajati pri prizadevanjih za rešitev gledališča, zavihati rokave, poiskati potencialne sponzorje in vse možne finančne vire ter graditi gledališče na kvaliteti, da bi v dvorano Kulturnega doma privabili čim več občinstva.
M.K.
stranke - Poiskati rešitev
Solidarnost demokratov
Tržaška Demokratska stranka je na srečanju, ki so se ga udeležili pokrajinski tajnik Roberto Cosolini, nekateri javni upravitelji in izvoljeni predstavniki, razpravljala o težkem finančnem položaju Slovenskega stalnega gledališča. Udeleženci so izrazili zaskrbljenost, ker se gledališča sezona 2009/2010 ni začela, pa tudi zaradi odstopa upravnega sveta ustanove. Vse to postavlja pod vprašaj zaposlitev več kot dvajsetih oseb, ki jim Demokrati izražajo svojo solidarnost.
Eminentna kulturna ustanova slovenske manjšine je v povojnih letih odigrala pomembno vlogo, tako znotraj same manjšinske skupnosti, kot v izmenjavi in promociji kultur različnih jezikov. Slovensko gledališče predstavlja obogatitev za kulturno ponudbo vsega Trsta in Dežele Furlani-je-Julijske krajine. Zato Demokratska stranka zahteva, naj krajevne uprave in samo vodstvo teatra skupno poiščejo tiste poti, ki bi privedle do premostitve sedanjega hudega trenutka. Potrebno je zagotoviti izjemne ukrepe za začetek gledališke sezone, poleg tega pa tudi strukturne posege za trajnejšo rešitev. Prvi korak v to smer bi bilo imenovanje novega upravnega sveta s prisotnostjo predstavnikov krajevnih uprav, je predlagala Demokratska stranka.
O položaju Slovenskega stalnega gledališča bo v ponedeljek govor na tiskovni konferenci, ki sta jo sklicala sindikata CGIL in UIL. Na njej bodo sindikalni predstavniki orisali predloge in zahteve vsem institucionalnim dejavnikom, da bi teatru zagotovili prihodnost.
Ah, ta Gončarov!
Ivan Aleksandrovič Gončarov in njegov Oblomov sta po vsem sodeč skoraj usodno povezana s Slovenskim stalnim gledališčem. Slovenski teater je za uvodno predstavo nove sezone izbral dramatizacijo njegovega najbolj slavnega dela, literarnega junaka, ki je izumil nov način življenja. »Plemenit je bil, nežen, pa je poginil!« pravi o njem Štolc v zadnjih vrsticah romana. Pa ga literat vpraša: »Zakaj? Iz kakšnega vzroka?« »Vzrok?... Kaj je vzrok! Oblomovščina!« je rekel Štolc.
Igralci slovenskega gledališča so - kljub neznani zaposlitveni prihodnosti - pretekli mesec vadili dramatizirani tekst o Oblomovu in njegovi oblomovščini. Postavili pa so termin, do 27. septembra. Dan pozneje bi se morala njihova pogodbena usoda razkriti.
Vemo, kako se je zgodba razpletla oziroma zapletla. 27. september je bil - nedelji navkljub - njihov zadnji »delovni dan«.
Prav na ta dan, 27. septembra, je leta 1891 v takratnem Peterburgu preminil Ivan Aleksandrovič Gončarov.
Po 118 letih res žalostna obletnica!
Tudi po naslovih nekaterih drugih del je Gončarov pisan na kožo tržaškemu teatru. Josip Vidmar piše, da je eno svojih znamenitih kritičnih študij naslovil Milijon težav. Približno toliko, kot jih ima tačas gledališče.
A kljub tolikšnim težavam ponuja ruski pisatelj žarek upanja. Eden od njegovih zadnjih spominskih spisov nosi naslov Boljše kasno kakor nikoli.
Bližnja prihodnost bo pokazala, ali bo to obveljalo tudi za gledališče.
M.K.
/
ALPE-JADRAN
Sobota, 3. oktobra 2009
finančni zakon - Italijanska vlada načrtuje krčenje sredstev za slovensko manjšino
3
Dober milijon evrov manj
Za leto 2010 v primerjavi z letošnjimi 5,13 milijona evrov le 4,06 milijona, za naslednji dve leti pa 3,12 milijona evrov letno Sen. Tamara Blažina: Sprememba je možna le po politični poti - V ponedeljek v Gorici srečanje skupnega predstavništva manjšine
RIM, TRST - Finančni načrt italijanske vlade za leto 2010 oz. za naslednje triletje ponovno predvideva znatno krčenje finančnih sredstev za slovensko manjšino. Dokumentacija, ki je v prejšnjih dneh dospela v senat in posledično tudi na mizo senatorke Tamare Blažina, namreč kaže na to, da bo finančni načrt za prihodnje leto podoben tistemu, ki je bil sprva predviden za letošnje leto: na podlagi zaščitnega zakona naj bi namreč manjšina prihodnje leto prejela 4.060.000 evrov sredstev, postavka pa naj bi se v naslednjem dveletju še dodatno znižala na približno 3.120.000 evrov letno. Naj omenimo, da je italijanska vlada že lani nameravala skrčiti sredstva za manjšino s 5.250.000 evrov na 4.130.000 evrov, a je potem vrnila milijon evrov, tako da smo za letošnje leto prejeli 5.130.000 evrov v okviru t.i. večnamenskega odloka (milleproroghe).
Iz osnutka vladnega finančnega zakona za prihodnje leto je tako ponovno izpadel približno milijon evrov. To pomeni, pravi sen. Blažina, da bo manjšina razpolagala z milijonom evrov manj tudi v primerjavi s tistim, kar je zapisano v zaščitnem zakonu, kjer je govor o postavki desetih milijard starih lir, kar bi znašalo približno pet milijonov evrov. Kot že rečeno, to izhaja iz doku-
mentacije, ki jo je sen. Blažina prejela v prejšnjih dneh, medtem ko bo uradna predstavitev finančnega načrta v senatu v torek, ko se bo začel tudi postopek sprejemanja oz. razprave. Tamara Blažina meni, da so bili v času nedavnega srečanja med predsednikoma vlad Italije in Slovenije Silviom Berlusconijem in Borutom Pahorjem ti dokumenti že pripravljeni in da bo katera koli sprememba možna ne po tehnični poti, ker minister za gospodarstvo Giulio Tremonti zagotovo ne bo vnesel popravkov, ampak samo po politični poti. To dokazuje tudi, nam je dejala Bla-žinova, da bo nemogoče črpati sredstva za Slovensko stalno gledališče iz skladov za manjšino, kot je nekdo mislil, ker bi to pomenilo sprožiti vojno med reveži.
O novonastalem problemu bo vsekakor govor na srečanju skupnega predstavništva manjšine, ki sta ga krovni organizaciji SKGZ in SSO sklicali za ponedeljek v Gorici in na katero je vabljena tudi sen. Blažina. Srečanje je bilo sicer sklicano zaradi krize gledališča in drugih odprtih vprašanj, a bodo na njem razpravljali tudi o napovedanem krčenju sredstev in o strategiji, kako naprej.
Ivan Žerjal
V senatu se bo obravnavanje osnutka finančnega zakona začelo v torek
arhiv
kriza ssg in druga vprašanja - Predsednika SKGZ in SSO včeraj pri tržaškem prefektu
Vzpostavljena zveza z vladnim predstavnikom
Pavšič in Štoka: Krovni organizaciji jamčita za resen pristop - Krajevne uprave lahko soupravljajo gledališče, morajo pa prevzeti tudi odgovornost finančne narave
Od leve Carl Bildt, ONi Rehn in Gordan Jandrokovič
ansa
bruselj - Po enoletnem zastoju zaradi nasprotovanja Slovenije
Hrvaška napredovala v pogajanjih z EU Kmalu tudi tehnični sestanek o meji
Zagreb včeraj odprl šest in zaprl pet poglavij - Istočasno začetek slovensko-hrvaških pogajanj o meji
BRUSELJ - Hrvaška je včeraj v Bruslju po enem letu zastojev odprla šest in začasno zaprla pet poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Hkrati so se ponovno začela pogajanja o slovensko-hrvaški meji. O podrobnostih arbitražnega sporazuma nobena stran ne želi govoriti, bo pa v kratkem tehnični sestanek, po katerem Slovenija pričakuje podpis sporazuma.
Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je po pogovorih o slovensko-hrvaški meji dejal, da je potreben še en tehnični sestanek, vezan na časovnico. "Potem pa mi pričakujemo, da bomo ta sporazum tudi podpisali," je dejal Žbogar, ki ima jasen mandat za parafiranje tega sporazuma, podpisal pa naj bi ga nato premier Borut Pahor. Slednji pa je napovedal, da se bo 20. oktobra v Zagrebu ob robu gospodarskega foruma predvidoma sešel tudi s hrvaško kolegico Jadranko Kosor. Ali bosta tedaj že podpisala arbitražni sporazum o načinu reševanja meje med državama, pa premier ni želel odgovoriti.
Dokument, ki je bil vcčeraj na mizi, je po Žbogarjevih besedah drugi predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna s spremenjeno časovnico. Dokument je pripravilo švedsko predsedstvo, ki je priča v pogovorih Slovenije in Hrvaške ter naj bi predlog na koncu dalo obema stranema v potrditev in podpis.
Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovič po pogovorih o meji ni želel pojasniti, kakšno je hrvaško stališče glede dokumenta o arbitražnem sporazumu, ki je na mizi. "Smo na pravi poti, o podrobnostih pa ne morem govoriti," je dejal.
Švedski zunanji minister Carl Bildt je vlogo predsedstva EU v pogovorih o slovensko-hrvaški meji pojasnil z besedami, da so to dvostranski pogovori Slovenije in Hrvaške ter da ju predsedstvo pri tem spodbuja.
Tudi komisar Rehn je poudaril, da je zelo zadovoljen in srečen, da sta državi dogovor našli dvostransko. O svoji vlogi v procesu iskanja rešitve za vprašanje meje pa je povedal, da je šla skozi tri faze. V prvi od januarja do junija je bil "dejaven posrednik", potem v premoru in ob odstopu Iva Sanaderja "nedolžni gledalec", danes pa igra vlogo "sodelujočega opazovalca".
Sestanek o meji je sicer sledil pristopni konferenci Hrvaške z EU, na kateri je kandidatka dan pred četrto obletnico začetka pristopnih pogajanj z EU odprla šest in začasno zaprla pet poglavij. To je dan dobrih novic za Hrvaško, Slovenijo in EU, ki je bil dolgo pričakovan, je poudaril Rehn. Tudi Bildt je dejal, da je to "win-win situacija" za obe državi in EU.
Slovenija je k vsem poglavjem, ki jih je Hrvaška včeraj odprla ali zaprla, priložila svojo enostransko izjavo o zaščiti interesov. V njej naj bi med drugim povzemala izjavo, ki jo je hrvaška premierka Jadranka Kosor po septembrskem srečanju s predsednikom slovenske vlade Borutom
Pahorjem poslala švedskemu predsedstvu EU. K trem od teh poglavij pa je priložila še dodatne enostranske izjave, ki se nanašajo na konkretna vprašanja, ki jih ta poglavja obravnavajo. Gre za izjave k poglavju o prostem pretoku kapitala, varnosti hrane, veterinarski in fitosani-tarni politiki ter o vseevropskih omrežjih.
Hrvaška je doslej odprla 28 in začasno zaprla 12 od skupaj 35 pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Dejansko se pogaja o 33 poglavjih, saj ji pri dveh pravnega reda EU ni treba prenesti v nacionalno pravo; to sta poglavje o institucijah in poglavje razno.
Med poglavji, ki niso odprta, ostaneta še dve, za katera Hrvaška še ni dobila zelene luči za ta korak niti od Evropske komisije: konkurenca, kamor sodi pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice, kamor sodi sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, zaradi katerega ima zadržke še več drugih članic unije.
TRST - V zvezi s krizo Slovenskega stalnega gledališča je pobudo prevzel tudi tržaški prefekt in vladni komisar za Furlanijo-Julijsko krajino Giovanni Balsamo, ki je včeraj popoldne povabil na srečanje predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudija Pavšiča in Draga Štoko. Srečanje je potekalo za strogo zaprtimi vrati (zraven niso pustili niti našega fotografa, kaj šele novinarja), kot nam je povedal šef kabineta Fabio Millotti, pa prefekt ni želel dajati izjav, ker poskuša preveriti možnost, da pride do širšega srečanja vseh zainteresiranih. Ko bo do tega prišlo, bodo obveščeni tudi novinarji, nam je dejal.
Sta pa bila po končanem sestanku bolj zgovorna predsednika Pavšič in Štoka, katerima so se pozneje pridružili tudi nekateri predstavniki osebja SSG, ki so želeli izvedeti za potek srečanja (kot poročamo na drugem mestu, sta se Pavšič in Štoka dopoldne sestala tudi z osebjem). Predsednika vsekakor pozitivno ocenjujeta dejstvo, da je pobudo prevzel prefekt Balsamo, kar kaže na zanimanje italijanske države, da se problemi rešijo, prav tako pa sta zadovoljna, da se je vzpostavila zveza med krovnima organizacijama in najvišjim predstavnikom države oz. vlade v FJK, ki ima SKGZ in SSO očitno za svoji glavni sogovornici.
V zvezi s krizo SSG sta Pavšič in Štoka prefektu predlagala nekatere rešitve. V prvi vrsti gre za to, da krovni organizaciji jamčita za resen pristop do reševanja problema, obenem sta mnenja, da je treba upoštevati vse sugestije, ki so v tem času prišle do izraza, kar zadeva vključitev vseh akterjev v upravljanje gledališča oz. to, da tudi krajevne uprave (ustanovne članice SSG so poleg društva Slovensko gledališče še tržaška občina in pokrajina ter dežela FJK) sodelujejo pri upravljanju. Vendar, sta opozorila predsednika SKGZ in SSO, si morajo te uprave tudi prevzeti odgovornost finančne narave.
Predsednika krovnih organizacij sta v tem smislu zaprosila prefek-ta, naj posreduje te želje krajevnim upravam, izrazila pa sta tudi pripravljenost na nadaljevanje pogovorov, da se do 14. oktobra (to je rok, do katerega je treba sklicati skupščino članov SSG) pride do nekega sklepa in da skupščina gledališča imenuje nov
upravni svet. S tem bi zagotovili, da sezona steče in da ne pride do hujših posledic, želja in pričakovanje pa sta, da bo ta tranzicijski trenutek prinesel tudi neke strukturne rešitve. Krovni organizaciji tudi jamčita, da bi v takih pogojih ne prihajalo do dodatnih finančnih kriz.
Vse to pa je tudi pogojeno od finančnih dotacij iz Rima, kjer se, kot poročamo na drugem mestu, napoveduje krčenje sredstev za slovensko manjšino v okviru finančnega zakona za prihodnje leto oz. triletje. Glede tega sta Pavšič in Štoka prefekta opozorila, da je slovenska manjšina začela z krčenjem že pred osemnajstimi leti in da je v teh letih v bistvu prišla ob polovico prispevkov, ki jih je prejemala. Tudi o tem vprašanju, poleg krize SSG in drugih nerešenih problemov, bo govor na ponedeljkovem srečanju skupnega predstavništva, ki sta ga sklicala Pavšič in Što-ka in bo potekalo na sedežu SSO v Gorici. (iž)
Na avtocesti pri Celju v prometni nesreči umrle tri osebe
CELJE - Na avtocesti Ljubljana-Ce-lje med izvozoma Šempeter in Žalec se je včeraj okoli 5. ure zjutraj zgodila huda prometna nesreča, v kateri so umrli trije mladi ljudje iz Celja. Kot so sporočili s Policijske uprave (PU) Celje, je 24-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil v smeri proti Celju, pravilno prehiteval dve tovorni vozili, pri tem pa je iz nasprotne smeri pripeljal 46-letni voznik osebnega vozila. Med vozili je prišlo do trčenja, pri čemer je osebno vozilo, ki ga je vozil 24-letnik, odbilo v tovorni avto in nato nazaj na vozni pas, kjer je vanj trčilo še drugo tovorno vozilo. V trčenju so umrli 24-letni voznik ter 21- in 22-letna sopotnica, 21-letna sopotnica pa se je v nesreči huje poškodovala. Poškodovan je tudi 46-letni voznik, ki je povzročil prometno nesrečo. 46-letnik je vozil pod vplivom alkohola in ni utrpel hudih telesnih poškodb, zaradi česar ni ostal na zdravljenju in je trenutno pridržan na PU Celje.
4
Sobota, 3. oktobra 2009
MNENJA, RUBRIKE
SLOVENIJA TA TEDEN
Mura v stečaj, Bisol v Belgijo
Vojko Flegar
Visokotehnološko slovensko podjetje Bisol je ta teden objavilo, da odpira hčerinsko podjetje v Belgiji. Novico je opazil le malokdo. Slovenija je bila (spet enkrat) zaslepljena s »tajkunskimi« zgodbami, arbitražnim sporazumom s Hrvaško, plačnimi pogajanji v Gorenju, razglasitvijo stečaja v Muri in koalicijsko krizo (ki je nazadnje ni bilo) zaradi proračuna. Z zgodbami skratka, ki bodo imele obroben vpliv na to, kako bodo državljani živeli jutri, so pa nedvomno veliko bolj televizične in »plakati-vne« od dejstva, da si je neko majhno in mlado podjetje, ki proizvaja fotonapetostne module za sončne elektrarne, drznilo stopiti v tujino.
Dolgoročnost - direktor Bisola (iz »podeželskega« Prebolda, kjer so leto, dve nazaj ostali brez lokalnega tekstilnega »velikana«) Uroš Merc govori, denimo, o dolgoročni in organski rasti, v okviru katere namerava podjetje še letos ustanoviti hčerinsko podjetje tudi v Italiji, čez kakšno leto pa še v ZDA - je tisto, o čemer v Sloveniji ta hip razmišlja vse premalo ljudi. Še krepko manj, ne le v gospodarstvu, pa jih tako tudi ravna. Komaj kdo še ima potrpljenje čakati leto ali dve, kaj šele pet let, na to, da se bodo njegove naložbe začele vračati, da si bo pridobil tržni položaj ali potrpežljivo utrjeval blagovno znamko.
Primerov, kakršen je Bisol, kakršna je idrijska Hidria, ki v sodelovanju z avstrijskim inštitutom AVL razvija električni gene-
rator za podaljševanje avtonomije vozil na hibridni oziroma električni pogon (in pričakuje, da se bodo njena vlaganja začela obrestovati okrog leta 2015), kakršni so solkanski Instrumentation Technologies, ajdovski Pipistrel, blejski Seaway ali grosupeljski Akrapovič, je »veliko premalo«. Pozoren bralec je najbrž opazil, da so vsa omenjena podjetja »iz province« in čeprav to seveda še zdaleč niso vsa, ki se nekako »neopazno« in »navzlic vsemu« uveljavljajo v svetu, je videti, da imajo tradicionalna slovenska gospodarska središča s svojimi podedovanimi »paradnimi konji« več težav. Kot da bi tam, prosto po starem pregovoru, kjer se za preživetje bojujejo sloni, nežne bilke novoustanovljenih podjetij ne imele možnosti, da se za-koreninijo.
Kolega Janez Tomažič je ta teden v poslovnem dnevniku Finance zapisal, da »nas lahko rešijo samo podjetniki«. In potem naštel vse tisto, kar bi upravljalci države morali narediti, da bi podjetniki sploh imeli možnost, da »nas rešijo«. Poceni zagonski kapital, nizki davki in prispevki, možnost hitrega in preprostega najemanja in odpuščanja zaposlenih in močno gospodarsko diplomacijo, ki bi podjetjem pomagala utirati pot na perspektivne trge. Nič novega in nič posebnega bi se dalo reči, toda dejstvo, da se nobeni vladi doslej ni posrečilo narediti nič od tega, čeprav ni mogoče reči, da niso napovedovale, nekaterih stvari iskreno hotele ali
celo poskušale narediti, nemara vsaj deloma razloži, zakaj »aplikativna« slovenska visoka tehnologija cvete daleč od »centrov znanja«, ki se jih država trudi spodbujati finančno in drugače, vendar tudi bolj ali manj (ne)uspešno.
Še več, videti je, da te spodbude raziskovalce in podjetja v bistvu silijo, da se bolj kot z »osnovno dejavnostjo« ukvarjajo z »mreženjem«, torej navezovanjem stikov in iskanjem (političnih) zaveznikov oziroma lobistov za pridobitev finančnih sredstev. Kot javna naročila sploh zato tudi državne finančne spodbude za raziskave in nove projekte spremlja zadah klientelizma. Za največji letošnji tovrstni razpis, izbiro centrov odličnosti, podprto s skoraj 80 milijoni evrov je (pustimo imena institucij in podjetij ob strani) tako, denimo, značilno, da je skoraj ves denar dobila »Ljubljana«, torej njene ustanove in gospodarstvo.
Nemara »zasluženo«, a čez palec bi si upal reči, da Prekmur-ci, ki so ta teden na račun Mure ostali brez skoraj 3000 (slabo plačanih) delovnih mest in Korošci, ki bodo brez njih ostali v letu, dveh ali treh, od teh 80 milijonov ne bodo imeli ničesar neposredno in na peti decimalki posredno. Drugače rečeno, država bi verjetno storila bolje, ko bi večino zneskov, ki jih z vprašljivim učinkom vlaga v »znanje«, ukinila, hkrati pa najmanj za toliko znižala davke in ustvarila druge okoliščine, da bi »podjetni lahko sami lovili ribe«.
PISMA UREDNIŠTVU
Koliko je Slovencev
v Italiji?
Sklicujem se na dopis Ravla Kodriča, ki zatrjuje, da na podlagi moje trditve, da SSk danes s svojimi 7.008 (in ne 7.003) glasovi predstavlja polovico slovenskega volilnega telesa in da torej s tem trdim, da je Slovencev v Italiji vsega skupaj nekaj več kot 14.000, moram replicirati kot sledi:
1)	Kot "slovensko volilno telo" pojmujem skupek tistih volil-cev, ki glasujejo za slovensko stranko ali pa slovenske kandidate na italijanskih strankah in ne na število Slovencev v Italiji, kar je sicer očitno, le Kodrič tega še ne razume.
2)	Nerodno mi je, da moram po časopisu pojasnjevati evident-na dejstva, ki jih vsakdo razume, in jih le Kodrič zmore spregledati: na volitve gre namreč le del ljudi, ki imajo volilno pravico.
Na deželnih volitvah leta 2008 je bilo skupaj oddanih 598.111 glasov, od teh je bilo še 29.558 neveljavnih oz. belih glasovnic. Prebivalcev FJK je približno 1.200.000, kar pomeni, da je glasovala manj kot polovica ljudi (del teh je seveda mladoletnih in brez volilne pravice, ostali pa so ostali kar doma). Že iz tega preprostega dejstva izhaja, da je število Slovencev, na podlagi Kodri-čeve izračuna, potrebno pomnožiti z dve: ne le torej 14.006 pač pa 28.012.
2) Slovenski kandidati na italijanskih strankah (PD in Združena levica), ki niso zbrali le simboličnih rezultatov (Marinčič in Bra-tinova v Gorici ter Kocjančič in Dolenc v Trstu), so prejeli skupno 3.675 osebnih preferenc. V Gorici je kar 57% slovenskih vo-lilcev, ki so glasovali za SSk, od-
dalo tudi preferenco, v Trstu pa je odstotek celo višji, 65%, kar pomeni, da je približno 60 % volilcev SSk oddalo tudi preferenčni glas. Pri Demokratski stranki se ta odstotek zniža na pribl. 40 %, podobno je bilo tudi pri volilcih takratne Združeni Levici (Komunistična prenova, Italijanski Komunisti in Zeleni).
Če uberemo neko srednjo pot med navadami volilcev SSk in volilci ostalih treh navedenih strank, pridemo do vmesnega do-stotka 55% preferenc na vsakih sto slovenskih volilcev. 3.675 preferenc torej pomeni približno 7.000 glasov.
Če pa upoštevamo dejstvo, da so nekateri slovenski kandidati prejeli tudi znatno število preferenc s strani italijanskih volicev (po mojem mnenju skupno vsaj 600 od skupnih 3.675), še zlasti Kocjančič v Trstu in Bratinova v Gorici - kar pa za SSK ne velja -pomeni, da je razmerje med številom volilcev SSk in slovenskih volilcev ostalih strank - smislu zgoraj definiranega "slovenskega volilnega telesa" - še bolj ugodno za SSk, ki torej predstavlja celo več kot polovico slovenskega volilnega telesa.
Posebno vprašanje predstavlja Videmska pokrajina, kjer je SSk - brez Kanalske doline - prejela 597 glasov, slovenskih kandidatov na italijanskih strankah pa tam ni bilo. Torej bi morali od 7.008 glasov SSk odšteti tistih 597, tako da je primerjavo glede zadnjih deželnih volitev mogoče opraviti le za tržaško in goriško:
SSk je torej tu prejela 6.411 glasov - ostali Slovenci (približno 3.100 preferenc), pa približno 6.200 glasov, kar potrjuje mojo tezo, da SSk danes predstavlja polovico slovenskega volilnega telesa, kot sem ga zgoraj definiral.

4)	Nikoli nisem trdil, da Slovenci, ki ne volijo ne slovenskega kandidata ne slovenske stranke, niso Slovenci. Zame vsekakor tudi ti so Slovenci, a žal politično asimilirani, ker jim kljub temu, da so Slovenci, očitno nič ne pomeni, če bodo svoj glas zaupali italijanski stranki in italijanskemu kandidatu in ne SSk ali slovenskemu kandidatu v italijanski stranki. Da ti naj ne bi bili Slovenci, zatrjuje le Kodrič in je to njegova ocena.
5)	Na podlagi zadnjih podatkov "Urada za mejna vprašanja -Ufficio per gli affari di Confine" pri italijanskem notranjem ministrstvu, ki jih je prejšnji ponedeljek na debati Bratuževem centru v Gorici posredoval prijatelj Igor Dolenc, naj bi Slovencev v FJK bilo: 29.000 v Videmski pokrajini, med 9.000 in 11.000 v Goriški pokrajini in 24.000 v tržaški pokrajini, skupaj torej približno 63.000. Od teh polovica ni glasovala (ker so mladoletni ali ker so ostali doma, takšen je statistični podatek za celo deželo), kar polovica pa jih je očitno žal že politično asimilira-nih.V velika večina teh je v vi-demski pokrajini, tudi glede na število glasov, ki jih je tam prejela SSk.
O razlogih za tako zaskrbljujočo politično asimilacijo Slovencev in odgovornosti določene povojne politike v zamejstvu za ta pojav, pa kdaj drugič.
S spoštovanjem
Damijan Terpin, deželni tajnik SSk
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Pravice in dolžnosti
Dober dan, na svidenje, hvala, prosim so besede, ki mnogim našim otrokom le s težavo zlezejo z jezika. To mi je prišlo na misel, ko sem po ljubljanskem radiu poslušala - ob skorajšnjem sprejetju novega slovenskega zakona o otroških pravicah - oddajo o vseh pravicah, o morebitnih dolžnostih otrok pa skoraj nič. Med deklariranimi pravicami ni omenjena kaka dolžnost. Zdi se, da so te samo obveznost staršev. Če so dolžnosti otrok njim še pomembne, potem spadajo v oddelek »vzgoja«. Slišano me je spodbudilo k razmišljanju, kaj so pravzaprav v bistvu pravice in dolžnosti? Ali imajo res eni samo pravice, dolžnosti pas so predpisane le drugim? Ali pa - kakor npr. pri volitvah, kjer je izražanje svojega volilnega glasu hkrati pravica in dolžnost - lahko tudi za druga življenjska področja omenjamo s pravicami sočasno tudi dolžnosti prav za vse?
Celo poznani otroci te na ulici včasih sploh ne pozdravijo in, če jih ti pozdraviš prvi, buljijo vate, kakor da bi storil nezaslišano dejanje. Mar od doma ne poznajo pozdrava? Mislim, da bi težko krivili v prvi vrsti šolo za tako obnašanje, izvor lepega vedenja, minimalnih ravni olike lahko odkrijemo ali pogrešamo najprej v družini. Seveda je potem še šola poklicana, da utrjuje ali celo nadomešča pomanjkljivosti.
Vse to se seveda lahko dogaja, če se v družini in v šoli sploh zavedajo, da je ta osnovna nastavitev olike potrebna za primerne medsebojne človeške odnose. Ti slonijo na spoštljivem razmerju do sočloveka (zlasti starejšega) ne pa na pišmeuhovstvu. V takem medsebojnem spoštljivem odnosu nastajajo med odraslimi in otroki najrazličnejše pravice in dolžnosti. Zagotovo naj bodo pravice (in dolžnosti) napisane in javno deklarirane, vendar ta zunanja manifestacija še ni dovolj. Osnovno načelo je treba primerno ponotranjiti. Nekdanji otroci so dolžnost pozdravljanja in odzdravljanja ter zahvale pridobili z nenehnim in vztrajnim prigovarjanjem mam, očetov, tet in non. Danes pa je ponekod očitno kar zmanjkalo takega »učnega kadra«. Tudi v razredu je bilo nekoč samoumevno - vse od vrtca do višje srednje šole -, da vstaneš in tako pozdraviš učitelja ali profesorja. Pravijo, da je danes to postalo odveč, zlasti v višjih razredih. Moram priznati, da si v svoji staromodnosti le težko predstavljam prihod profesorja v razred in nadobudneže npr. na liceju, ki se za to ne zmenijo in še naprej počenjajo svoje neumnosti, kakor da bi se nič ne zgodilo.
Toda ozrimo se v preteklost. Pojdimo v 17. stoletje, ko so prvič razni filozofi začeli razmišljati o otroštvu in vzgajanju otrok. V naslednjih stoletjih sta svoje razmišljanje s tem v zvezi razvila Jean Jacques Rousseau in Johan Heinrich Pestalozzi in za njima mnogi drugi. Porodilo se je nič koliko pedagoških in vzgojnih nasvetov in receptov: tudi zamisel o javni šoli, ki bi bila enakopravno namenjena vsem otrokom.
V šoli otroke poučujejo osebe, ki so se za to posebej pripravile tudi formalno, da bi bile kos izobraževalnim in vzgojnim zahtevam. Izobrazba brez kančka vzgoje enostavno ni mogoča. Starši pa so doma poklicani k vzgajanju tudi brez posebne izobrazbe. Sami se morajo na osnovi svojih občutkov in morebitnih izkušenj odločati, kdaj naj nastopijo in kako naj postopajo. Velikokrat se oprejo na svoje otroške izkušnje in uveljavljajo podobne principe, kakršnih so bili v svojem otroštvu deležni sami. Vendar je sredi modernega tako ekstremno spremenljivega in potrošniškega okolja njihova naloga težja, kakor pa je bila tista nji-
hovih staršev. V njih torej narašča negotovost.
Mediji jim prigovarjajo: kdor ima svojega otroka rad, mu kupi šolsko torbo znane blagovne znamke, najbolj z reklamo podprte igrače in mu omogoča ekskluzi-vne športe. Otroci imajo vse več pričakovanj in zahtev in njihovi starši naenkrat začutijo, da imajo otroške želje nad njimi oblast, tako da jih včasih zajame panika, da jih ne bodo mogli uslišati.
Tudi zaradi tega je toliko bolj upravičeno in pomembno vprašanje, katere so pravzaprav pravice in dolžnosti otrok v moderni družini.
Pred natančno 20 leti je generalna skupščina Organizacije združenih narodov izdala konvencijo o pravicah otrok. Že takoj jo je podpisalo 61 držav. Konvencija šteje 41 členov, v katerih so določene razne otroške pravice. Med njimi je pravica do izražanja svojega mnenja, do izobraževanja, do igre in do svobode.
Nekatera bolj ekstremna izhodišča, kako pristopati do otrok, pa izhajajo iz t.i. antipedagogike -alternativne veje te discipline. An-tipedagogika (pojem se je uveljavil hkrati z antipsihiatrijo) zagovarja stališče, da za zadovoljitev potrebe po duševnem zdravju in izobrazbi ni potrebna nobena ustanova. Tako v nadaljevanju antipe-dagogika razvije teorijo negiranja šole kot inštitucije. Za moderno vzgojo pa so bržkone taki ekstre-mi škodljivi, če že ne nevarni.
Kljub vsem svobodnim izvajanjem pa imajo mislim, da imajo otroci v okviru moderne vzgoje poleg pravic tudi nekaj dolžnosti. Tako je ena izmed otrokovih dolžnosti, da doma, v družinskem krogu spoštuje pravila skupnega življenja. Pomembno je tudi, da se nauči obzirnosti do ostalih družinskih članov. V družinski skupnosti naj ima tudi otrok svoje naloge kot prispevek skupnim naporom družinske skupnosti. Zlasti pa naj se otrok doma nauči spoštovati starše.
Spomnimo se, da ni otrokova dolžnost, da bi izpolnjeval pričakovanja, želje in sanje svojih staršev. Tudi naj se od njega ne zahteva, da bi bil hvaležen zato, ker je na svetu in skrbijo zanj. Tudi še zdaleč ne smemo zahtevati, da bi se otrok strinjal z vsem, kar sklenemo v družini. Otrok tudi ni življenjski smisel svojih staršev.
Otrok ima pravico, da je oskrbovan in zaščiten, dokler je nebogljen. V okviru njegovega razvoja ga morajo odrasli jemati resno. Imeti mora možnost, da pokaže svoja nagnjenja. Ne sme se bati morebitnih lastnih napak ali da bi pokazal svoja iskrena čustva. Otrok ima pravico do učenja, pravico, da ga k temu spodbujajo in da odrasli odgovarjajo na njegova vprašanja. Pravico ima dobiti v svojih starših primeren vzor in izraziti mnenje ob družinskih odločitvah.
Zelo lepo in koristno bi bilo, ko bi si vzeli vsaj enkrat tedensko vsi v družini nekaj časa za skupen pogovor, da bi razpravljali o sebi, o družinskih nalogah, o skupnem delu, o problemih posameznih družinskih članov. Ob taki priložnosti lahko tudi mlajši člani izrazijo svoje potrebe in morebitno nejevoljo. Skupaj lahko družina poišče rešitve za probleme na tak način, da se ne bo nikomur zdelo, da je za nekaj prikrajšan. Vitalna družina lahko na tak način sproti in z vsemi udeleženci sestavlja skupna pravila za boljše skupno življenje. V takem družinskem okviru tudi najbolje lahko razmišljamo, skupaj s svojimi otroki, o vseh pravicah in dolžnostih. (jec)
/
GOSPODARSTVO
Sobota, 3. oktobra 2009
5
delo - Deželna odbornica Alessia Rosolen o rezultatih spodbujanja zaposlovanja
Po zaslugi deželne pomoči podjetja zaposlujejo kljub krizi
Do konca leta naj bi novo zaposlitev našlo približno dva tisoč delavcev
turizem - Agencija Turismo FVG
Popoln uspeh prve deželne turistične borze
TRST - V prvih osmih mesecih letošnjega leta je zaprosilo za deželne prispevke, namenjene podpori razvoja in zaposlovanja, 1337 podjetij. Številke je včeraj posredovala deželna odbornica za delo FJK Alessia Rosolen, ki je predstavila rezultate treh smeri ukrepanja, predvidenih z deželnim zakonom št. 18/2005. Gre za pomoč podjetjem, ki zaposlujejo ali stabilizirajo delavce v zaposlitvenih težavah (988 prošenj), tistim, ki zaposlijo dalavce iz podjetij v krizi (106), in tistim, ki zaposlijo mlade z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo (47). Od omenjenih skupaj 1337 prošenj jih 1158 zadeva zaposlitve na nedoločen rok.
»Popravki, ki smo jih vnesli v sistem spodbujevalnikov zaposlovanja, in ki so po meri ljudi in ne podjetij, so učinkovali,« je z zadovoljstvom ugotovila odbornica Ro-solen, saj »podjetja zaposlujejo kljub krizi«. Do konca leta naj bi se po predvidevanjih stabiliziralo okrog dva tisoč na novo zaposlenih oseb. V ta namen je Dežela nakazala približno 8,5 milijona evrov.
Iz ozemeljske razporeditve izhaja, da je bilo največ, 51,5 odstotka prošenj oddanih v videmski pokrajini (588), 20,7 odstotka v tržaški (236 prošenj), 14,3 odstotka v goriški pokrajini (163 prošenj) in 13,5 odstotka v pordenonski (154 prošenj). Iz razporeditve po ekonomskih sektorjih pa izhaja, da je od skupaj 1084 na novo zaposlenih delavcev največ, 66,9 odstotka našlo zaposlitev v terciarnih dejavnostih (725), 22,4 odstotka v industriji (242), 9,9 odstotka v gradbeništvu (107) in pol odstotka v kmetijstvu (5). Med zaposlenimi je največ žensk, 61,5 odstotka (694), medtem ko je delež moških delojemalcev 38,5-odstoten (435). Po starostnih pasovih pa je 59 odstotkov zaposlenih (666) mlajših od 45 let; med temi je 465 žensk (70%) in 201 moški (30%).
Med navedenimi tremi področji poseganja v podporo zaposlovanja je bilo največ uspeha z novimi zaposlitvami (660 na 988), sledijo jim stabilizacije delovnega razmerja (288) in zaposlitve zaradi odprtja novih podjetij (40). Največ, 23 novih podjetij je nastalo v videmski pokrajini, s sedmimi ji sledi pordenonska, s šestimi goriška in s štirimi tržaška pokrajina. Največ novih podjetij je nastalo v trgovini (12), na drugem mestu pa sta gostinski sektor in nepremičninske storitve (9).
Izziv za prihodnje leto bo po odbor-ničinih besedah poskrbeti za tiste brezposelne, ki po svojem poklicnem profilu ali iz drugih razlogov niso zaposljivi. Zanje bo treba najti posebne in daljše poti za ponovno zaposlitev, je dodala Rosolenova.
fitch
Slovenija tvega znižanje bonitetne ocene
PASSARIANO - Po oceni organizatorja, deželne agencije za turizem Turismo FVG, se je prva izvedba deželne turistične borze BUY Friuli Ve-nezia Giulia končayla z uspehom. Tridnevnega dogajanja se je udeležilo skoraj 90 odjemalcev turističnih ponudb in 70 specializiranih novinarjev iz vse Evrope in iz Italije, ki so se srečali z deželnimi turističnimi operaterji in si ogledali najlepše privlačnosti naše dežele.
Na delavnici v Trstu, ki je sklenila turistično borzo, so se udeleženci sestali s predstavniki letališča v Ronkah, turističnih konzorcijev, sprejemnih agencij, hotelov s štirimi in petimi
zvezdicami, kot tudi tistih, ki so vključeni v Klub agencije Turismo FVG. Prireditelji so prepričani, da je bila borza odlična priložnost za razvoj novih komercialnih pobud in vzpostavitev sodelovanj, ki bodo lahko privedla do rasti deželne ponudbe turističnih storitev in predlogov.
Sklepni večer turistične borze je bil na tržaškem četrtem pomolu v starem pristanišču, kjer so bili gostje deležni posebnega enogastronomskega »sprehoda«, ki jim ga je pripravila Pot okusov (Via dei sapori) Furlanije-Julijske krajine, sicer absolutni zastavonoša odličnosti v deželni enogastronomiji.
LJUBLJANA - Bonitetna ocena Slovenije, zaenkrat najvišja v srednji in vzhodni Evropi, se lahko zniža, če bo slovensko gospodarstvo, ki že zdaj beleži najslabše rezultate v območju evra, še dodatno nazadovalo, je za agencijo Bloomberg povedal analitik mednarodne bonitetne hiše Fitch Ratings Chris Pryce. Državni dolg Slovenije sta bonitetni hiši Fitch in Standard & Poor's ocenili z oceno AA, kar je dve stopnji pod najvišjo oceno, Moody's pa z oceno Aa2. Vendar pa je izvozno usmerjena Slovenija zaradi svetovne gospodarske krize v letošnjem drugem četrtletju zabeležila 9,3-odstotni padec BDP na letni ravni, medtem ko ji v celotnem letu 2009 po vladnih napovedih grozi 7,3-odstotno skrčenje.
sdgz - Pri Fiorrosso in Borisu Pangercu na Dolgi Kroni
Okusi Krasa se začenjajo pri proizvajalcih oljčnega olja
Obložena miza simbolizira ne le Okuse Krasa, ampak tudi lepoto te pokrajine
arhiv
kriza - Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje
Septembra v Sloveniji že 88.366 brezposelnih
LJUBLJANA - Konec septembra je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 88.366 brezposelnih oseb, kar je 0,3 odstotka več kot avgusta in 49 odstotkov več kot septembra lani. Septembra, ko se priliv brezposelnih sezonsko zviša, se je na novo prijavilo 9383 oseb, je včeraj objavil zavod za zaposlovanje.
Septembra so se glede na avgust povečale vse kategorije novoprijavljenih oseb. Brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas se je prijavilo za 42,5 odstotka več, iskalcev prve zaposlitve za 95,7 odstotka več, trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev pa za 18,9 odstotka več.
V prvih devetih mesecih se je na zavodu na novo prijavilo 81.162 brezposelnih ali 78,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Brezposelnih po izteku zaposlitve za določen se je prijavilo 34.212 (+75,4%), trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev 22.746 (+220,5%), iskalcev prve zaposlitve pa 8903 (+49,1%).
Še naprej se spreminja struktura brezposelnosti in krajša njen povprečni čas. Rastejo deleži brezposelnih moških, tistih, ki so stari manj kot 50 let, brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev.
Dotok novih brezposelnih je letos močno zrasel, vendar so v zadnjih mesecih nekoliko boljše tudi zaposlitvene možnosti, ugotavljajo na zavodu. Od 59.035 brezposelnih, ki jih je zavod v letošnjih devetih mesecih odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 35.480 brezposelnih, kar je 10,7 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju.
Zavod v zadnjih šestih mesecih opaža večje število zaposlitev brezposelnih oseb glede na primerljive lanske mesece. Tako se je septembra zaposlilo 5546 brezposelnih oseb, kar je 19,8 odstotka več kot avgusta in 23,7 odstotka več kot septembra lani.
Septembra se je brezposelnost najbolj zvišala na območju Kopra (+3,7%) in Nove Gorice (+3,1%), največji padec pa so zabeležili na območju Celja (-1,3%). V prvih devetih mesecih se je brezposelnost najbolj povečala na območju Nove Gorice (+58%), najmanj pa na območju Murske Sobote (+11,5%). Povpraševanje po delavcih se je najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih (-49,8%), za več kot 40 odstotkov pa še v drugih poslovnih dejavnostih, dejavnosti prometa in skladiščenja, trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter v dejavnosti poslovanja z nepremičninami. (STA)
TRST - Kmalu bo spet zaživela pobuda Okusi Krasa, upajmo, polna presenečenj in novih predlogov. Eden glavnih ciljev Okusov Krasa je omogočiti čim boljše medsebojno poznavanje med gostinci in trgovci na eni in proizvajalci na drugi strani, tako da bi se utrdili čim plod-nejši »trgovski« stiki med njimi in bi tako ponudba postajala vedno zanimivejša za goste in stranke.
Zato vas s kmetijama Fiorrosso in Boris Pangerc iz Doline vabimo, da si vzamete čas v ponedeljek, 5.oktobra in obiščete njun oljkarski nasad (13 hektarjev površine), ki se nahaja na Dolgi Kroni v občini Dolina. Zbirališče bo ob 15.30 na parkirišču lekarne v Žavljah. Če prihajamo iz Trsta, peljemo do semaforja, zavijemo v levo na U in se vrnemo do parkirišča (ker je prepovedano obračati).
Gioacchino Fior Rosso z ženo Adriano Zeriul in Boris Pangerc nas bodo z veseljem sprejeli, pokazali svoje oljke in posestvo ter nam dali poskusiti svoje ekstrade-viško oljčno olje. Tako bodo v prijateljski družbi gostincev in trgovcev proslavili začetek letošnje sezone obiranja oljk.
Prijave za avtobusni izlet na sejem gradbeništva SAIE v Bologni
TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) v sodelovanju s tržaškim Confartigianatom prireja 31. oktobra celodnevni avtobusni izlet na mednarodni sejem gradbeništva SAIE v Bologni (več informacij na spletni strani www.saie.bolognafiere.it).
Interesente pozivamo, naj svojo morebitno udeležbo čimprej sporočijo tajništvu SDGZ (tel. 0406724828-2412; email info@sdgz.it), da zanje pravočasno rezerviramo mesta na avtobusu. Prijave zbiramo do 15. oktobra. Točen čas odhoda in vrnitve bomo sporočili naknadno.
EVRO 1,4537 $ -0,00
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
2. oktobra 2009
valute
evro (povprečni tečaj) 2.10. 1.10.
ameriški dolar japonski jen	1,4537 129,95	1,4539 130,78
kitajski juan ruski rubel mniickn niruia	9,9234 43,9119 694100	9,9248 43,7294 69,4380
ii lumjisa 1 uliljci danska krona hntan^u'! ti mt	7,4449 09172	7,4449 09108
1 lc11 oisi 1 ul 1 l švedska krona nr-ir\¿i ^	10,2490 8,4470	10,1890 8,4455
1 1ui vcjisa m ul la češka krona	25,454 15107	25,420 15165
jviv.aijm 11 al lis. estonska krona msh^arcki trtrint	15,6466 268,65	15,6466 270,26
1 1 ictulo i olsi 1 ii 1 l poljski zlot	4,2438 1,5601	4,2450 1,5601
isc11 lausisi uuigi avstralski dolar nalnarcki	1,6838 1,9558	1,6596 1 9558
uuiuai sisi icv romunski lev liiy*\\/ck i ifac	4,2770 3,4528	4,2688 3,4528
iiluvjisi 11 loj latvijski lats nra7lmcki fapli	0,7083 2,6046	0,7083 2,5808
uia£.njjisi icai islandska krona ti ircka lira	290,00 2 1806	290,00 2 1750
luljisa lila hrvaška kuna	7,2580	7,2550
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 2. oktobra 2009		
1 mesec	3 meseci 6 mesecev 12 mesecev	
libor (usd) libor (eur) -libor (chf) euribor (eur) 0,437	0,752 1,016	1,235
ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 f		
■ 22.100,02 € +66,11		
		
		
TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. oktobra 2009		
vrednostni papir	zaključni tečaj v €	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,71 IMTCDCI IDr»DA ftñn		+1,47
KRKA 11IKA KOPER	71,53	-1,00 +0 04
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	24,91 177,03	-1,66
TELEKOM SLOVENIJE	324,57 150,07	-0,91 -0,26
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 50,00 AERODROM LJUBLJANA 32,50 DELO PRODAJA - rrm 1171n		-1,59 +1,18 OQ
ISKRA AVTOELEKTRIKA - -'		
ISTRABENZ 8,00 -ISTRABENZ 8,00 - NOVA KRE. BANKA MARIBOR - - MLINOTEST - -MLINOTEST - -		
KOMPAS MTS - - MIWA		
PIVOVARNA LAŠKO Dri7A\//\Dri\/AI Mir A C A\/A	27,50 icnn	-0,11
PROBANKA - - CAI IIC I II IDI I AM A /1QQ AO J.TÛC		
SAVA ' TERME ČATEŽ	230,01	-0,67
TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	87,00 26,97	-2,39
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 2. oktobra 2009 -1,73		
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	1,313 6,165 1637	-1,35 -0,64 -1 44
AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS	6,20 1 40	-2,36 -1 89
BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON	4,95	-2,79
EDISON ENEL ENI	1,151 4,185 16 73	+0,61 -1,30
FIAT FINMECCANICA	9,08 1184	-0,73 -4,12 -1 99
FINMECCANICA GENERALI IFIL	17,76	-2,52
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	2,31 1496	-1,60 -1 97
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	17,42	-0,34
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	4,6 9,26 1 84	-2,80 +0,43
PIRELLI e C PRYSMIAN	0,353 124	-0,27 -1,67
rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	19,76	-2,75 -2,56
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,25 6,12	-0,99 -3,01
TENARIS TERNA	1,14 11,48	-0,26 -3,37
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	2,64 3,5 1011	+0,00 -3,25 -2 13
UNICREDIT	2,54	-2,21
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ^^^^^^ ■	69,70 $ -0,36		
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. oktobra 2009		
indeks	zaključni tečaj	sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana	4.299,30 1.056,36	-0,83 -1,07
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq	2.175,05	-1,71
FIRS, Banjaluka - - ralav 1 ç pü^ií-jrl		
SRX, Beograd BIFX Saraievo	354,78 2.048,55	-3,84 -0,45
dir/\, jûi ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	3.109,97	-1,23
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	9.512,91 1.028 18	+0,04 -0 16
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn	1.035,89 1.102,03 5.675,16	-2,00 -2,21 -0,67
FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai	5.133,90 3.795,40 2.637,28	-0,50 -0,49 +1,13
a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.115,9 2.760,60 2.760,60	-3,21 -1 77
EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj	9.731,87 2.604,53 20.357,49	-2,47 -1,99 -2,76
Sensex, Mubaj
6
Sobota, 3. oktobra 2009
ITALIJA
/
sicilija - Hudo neurje v pokrajini Messina, kjer so leta 2007 že pustošile poplave
V blatnem peklu številne žrtve in porušena poslopja
Do sinoči našteli 18 mrtvih, 35 pogrešanih in štiristo ljudi brez hiše - Javno tožilstvo uvedlo preiskavo
MESSINA - Zaradi neurij, ki so v teh dneh zajela jug Italije, še posebej pa Sicilijo, ter povzročila zemeljske plazove, je po sinočnjih podatkih umrlo najmanj 18 ljudi, več deset jih je bilo poškodovanih, 35 ljudi pa so sinoči pogrešali. Reševalci so vse dosedanje žrtve identificirali, večinoma so jih našli v avtomobilih in pod ruševinami hiš, nekaj trupel je celo plavalo v morju. Najhujše je v vasi Giampilieri, kjer se je štiristo ljudi (40 odstotkov vaškega prebivalstva) čez noč znašlo brez strehe nad glavo. Nekatera poslopja so se sredi poplav sesedla. Oblasti se bojijo, da bo število žrtev še poraslo, saj so določena območja še vedno odrezana od sveta. Ministrski svet je oklical izredne razmere, za mnoge pa je huda ujma pravzaprav napovedana tragedija.
Močno deževje je povzročilo zemeljske plazove, ki so porušili več hiš in razmetali avtomobile, zaradi česar je več stotin ljudi zapustilo svoje domove. Plazovi blata so se ustvarili na hribovitih predelih okoli mesta Messina. Zaradi tega so prekinjene železniške in cestne povezave, več območij pa je mogoče doseči le peš. Po navedbah civilne zaščite so razmere težavne, saj je na nekaterih območjih Sicilije v treh oz. štirih urah padlo od 220 do 230 milimetrov dežja.
Vas Giampilieri, ki se nahaja deset kilometrov od Messine, je leta 2007 že prizadela uničujoča povodenj. V teh dneh je štiristo od skupno tisoč prebivalcev ostalo brez strehe nad glavo, poškodovane domačine pa vozijo v bolnišnice s helikopterji. Marsikdo se je med neurjem zatekel na strehe hiš.
»Tokrat se je žal zgodilo,« je včeraj polemično komentiral predsednik sicilske zbornice geologov Gian Vito Graziano. Javno tožilstvo v Messini je uvedlo preiskavo proti neznanim osebam, in sicer zaradi utemeljenega suma nenamerne povzročitve katastrofe.
Silovit naliv je v sredo ponoči zajel tudi Palermo, kjer je včeraj še vedno deževalo. Situacija je bila pod nadzorom, pa čeprav je bilo predvsem v prometu precej težav. Rešilec, v katerem je ležal mlad moški, ki se je poškodoval v prometni nesreči, se je ustavil v metru blata in vode. Na Eolskih otokih se je pojavil vihar, sledil pa je hud naliv, ki je povzročil poplave.
Posledice neurja in zaskrbljene domačinke v kraju Molino pri Messini
ansa
politika - Pred glasovanjem poslanec IV sprožil incident
Poslanci s pičlo večino dokončno odobrili davčni ščit
RIM - Poslanska zbornica je včeraj dokončno potrdila protikrizni zakonski odlok, ki vsebuje tudi sporne norme o uvedbi davčnega ščita. Za potrditev je glasovalo 270 poslancev, 250 jih je bilo proti, 2 pa sta se vzdržala. Ukrep je bil torej odobren s pičlo razliko 20 glasov. Če bi bili prisotni vsi opozicijski poslanci, bi toliko kritizirani ukrep pogorel, saj imajo Demokratska stranka, Italija vrednot in UDC skupno 279 predstavnikov v spodnjem domu parlamenta.
Največ odsotnih, in sicer 56, je bilo sicer iz vrst Ljudstva svobode. Toda pri demokratih jih zaradi odsotnosti ni glasovalo 22, pri UDC 6, pri Italiji vrednot pa 1. Vodstvo poslanske skupine Demokratske stranke je napovedalo sankcije proti članom, ki se neupravičeno niso udeležili včerajšnje seje, in podobno je storil voditelj UDC Pier Ferdinando Ca-sini, ki je v pismu odsotnim očital »hu-
do pomanjkanje odgovornosti«.
Sicer pa je bilo včeraj v poslanski zbornici živahno tudi pred glasovanjem. Poslanec Italije vrednot Francesco Bar-bato je Berlusconija in pripadnike vladne večine označil kot »mafijce«, kar je sprožilo ostre proteste desne sredine in privedlo tudi do začasne prekinitve seje. Predstavnik Ljudstva svobode Italo Bocchino je menil, da je Barbato zagrešil prekršek, in od predsedujoče seji Rosy Bindi zahteval, naj proti njemu postopa v skladu s pravilnikom. Tedaj pa so poslanci Italije vrednot zagnali vik in krik ter v znak protesta dvignili rdeče rokovnike, ki so jih pred nekaj dnevi uporabili v spomin na Paola Borsellina. Bindije-va je tedaj začasno prekinila zasedanje. Predsednik zbornice Gianfranco Fini je potem napovedal, da bo o Barbatovem spornem nastopu razpravljalo predsedstvo v celoti.
Francesco Barbato
ansa
V Rimu danes pričakujejo množično manifestacijo
RIM - Na središčnem Trgu del popolo bo danes manifestacija v podporo svobodnemu informiranju. Sklical jo je enotni novinarski sindikat (Federazione nazionale della stampa), da bi javnost opozoril na vse večje pritiske, ki so jih v Italiji deležni novinarji in mediji. Protest so podprle številne stranke in sindikalne organizacije, ki so iz različnih koncev Italije tudi organizirale prevoz do prestolnice. Prireditelji napoveduje, da se bo rimskega protesta udeležil tudi Roberto Saviano, ki zaradi svojih zapisanih besed že več let živi pod stalnim policijskim nad-
Več kot 7 milijonov gledalcev za Santorov Annozero
RIM - Četrtkovo oddajo Annozero Micheleja Santora po drugi televizijski mreži Rai si je ogledalo 7.338.000 gledalcev, v povprečju 29,92% vseh tistih, ki so med njo sedeli za televizijskimi zasloni. To je izreden uspeh za takšno pogovorno oddajo. Očitno je »vžgal« nastop prostitutke Patrizie D'Addario, ki je pred meseci kratkočasila predsednika vlade Silvia Berlusconija. Okrog oddaje pa so se tudi včeraj nadaljevale polemike. Predsednik senata Renato Schifani je v Afganistanu, kjer je obiskal italijanske vojake, dejal, da »smo država nespodobnosti«. Minister Clauio Scajola je potrdil pravilnost preiskave, ki jo je uvedel proti prvi iz letošnjega niza oddaj Annozero. »Če tega ne bi storil, bi bil Santoro v drugi oddaji veliko manj uravnovešen,« je menil. Ber-lusconijev glasnik Paolo Bonaiuti je dejal, da oddaja potrjuje, kako široka je svoboda tiska v Italiji, predstavnik Demokratske stranke Paolo Gentiloni pa je nasprotno ugotovil, da prav polemike, ki spremljajo oddajo, potrjujejo, kako se problem svobode tiska v Italiji resno postavlja.
Napolitano: Ta neomikana politika mi preseda
MATERA - Predsednik republike Giorgio Napolitano se je včeraj kritično obregnil ob kakovost sedanje italijanske politike. »Ta neomikana politika mi preseda,« je dejal v improviziranem govoru v Materi, kjer se je mudil na obisku. Pristavil je, da se mu toži po petdesetih in šestdesetih, ko so obstajale ideološke razlike in se italijanski politiki med seboj niso obravnavali v rokavicah, »a kljub temu smo se vzajemno poslušali in se spoštovali«.
ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Šale na račun črne polti predsednika Obame in žene kažejo, da Italija zaostaja nekaj generacij za razvitimi državami Zahoda
Sergij Premru
V ospredju pozornosti tujega tiska je še vedno dogajanje okrog italijanskega premiera, pa ne samo zaradi znanega in nepoboljšljivega odnosa do žensk, pač pa tudi zaradi napadov na svobodo tiska.
Med številnimi dopisi, namenjenimi protestu, ki bodo danes v Rimu, pa tudi drugod, npr. v Trstu, na pobudo novinarskega sindikata, izstopa pisanje Economista. »Berlusconi natika nagobčnik medijem«, piše najpomembnejši evropski gospodarski tednik z naklado poldrugega milijona izvodov, ki velja za biblijo sodobnega kapitalizma. Protest je povsem upravičen, saj je Italija na 73. mestu po svobodi tiska na svetu. V resnici se Italija oddaljuje od razvitih držav in se kot šibka demokracija približuje evropskemu vzhodu. Tednik opisuje premie-rovo premoč na medijskem področju in ofenzivo proti kritičnim medijem, ki jim v primeru obsodbe grozi zaprtje. »Od Mussonijevih časov ni bilo vmešavanje italijanske vlade v medije tako očitno in zaskrbljujoče.«
V tujem tisku nasploh in še posebej v anglosaškem pa je močno odjeknila zadnja neprimerna poteza italijanskega premiera na nedavnem vrhu G20 v ZDA. Michelle Obama je sprejela vse tuje liderje z objemom, ne pa »našega«, ki mu je samo stegnila roko, nakar je Silvio teatralno izrazil svoje občudovanje z mahanjem rok. Ob povratku v Italijo pa se je spet pošalil na račun Obamove črne polti, tokrat pa tudi ameriške prve dame.
Berlusconijeve šale na račun zago-relosti niso samo ponesrečen poskus hu-morizma, pač pa kažejo tudi, da Italijani zaostajajo nekaj generacij za ostalimi razvitimi državami Zahoda v odnosu do rasnih problemov, piše Time. Newyorški tednik ugotavlja, da italijanska javnost ravnodušno sprejema norčije na račun rasne pripadnosti, ki jih prvi minister večkrat ponavlja na račun Obamove polti, pa tudi da se je v zadnjih letih očitno povečal negativni odnos italijanske družbe do priseljencev. Prihodnjič, ko se bosta srečala, pa bi prvi temnopolti predsednik
ZDA lahko rekel Berlusconiju: »Hej, Silvio, poznaš vic o zagorelosti? Basta!« (italijansko v originalu), to se pravi - nehaj, piše ugledna ameriška revija.
Berlusconijevo ponovno zasmehovanje Obame bi se lahko izkazalo kot nevarna poteza, komentira londonski The Times, ki zadržanje italijanskega premiera ocenjuje kot »gostilniški humor«. Po pisanju britanskega dnevnika je takšno zadržanje izraz ksenofobije, ki preveva italijansko družbo, premierov odnos do prve dame ZDA pa je izraz mačistične razuzdanosti do žensk, ki spominja na Mussolinija. Vendar bi se tokratna istočasna žalitev ameriškega predsednika in njegove soproge lahko izkazala kot nevarna poteza človeka, ki se ima za državnika svetovnih razsežnosti, kar seveda izven Italije izpade povsem smešno, meni britanski konservativni časopis. V Italiji pa se to ne dogaja, ker Berlusconi usmerja javnost prek svojega medijskega imperija, kar bi mu v vsaki drugi zahodni državi preprečilo, da bi postal predsed-
nik vlade. Mediji v Italiji so zastrašeni, ker jim grozi sodni pregon, levosredinska opozicija je demoralizirana in sprta, resnično opozicijo pa predstavlja edinole Fini, ki hoče naslediti Berlusconija, piše britanski dnevnik.
Dublinski Independent objavlja reportažo o sezonskih delavcih, ki v južni Italiji nabirajo paradižnike. »Sodobne sužnje«, piše irski dnevnik, plačajo za celodnevno delo 15-20 evrov, nastanjeni pa so v barakah, »ki niso primerne niti za pse«. V članku so trije krajši intervjuji: afriški priseljenec pravi, da ne prenaša več takega življenja in da razmišlja o samomoru, duhovnik trdi, da je odnos do priseljencev primer sodobnega fevdalizma, zdravnik pa meni, da ti priseljenci živijo v razmerah, ki so celo slabše od tistih v Afriki, od koder so pobegnili v Italijo.
Pa še dve lepi novički. Prva je kandidatura guvernerja Banke Italije Drag-hija na vrh Evropske centralne banke. Ocena švicarskega Neue Zürcher Zeitung je zelo pohvalna in navaja tudi ugodni ko-
mentar Draghijeve kandidature s strani predsednika nemške Bundesbank Webra. Vplivni švicarski dnevnik omenja tudi, da je Draghi uveljavljen v svetovnem merilu, med drugim je član skupine izvedencev G20, sodeloval je s Svetovno banko in bil docent na prestižni Harvardski univerzi.
Končno še Financial Times, ki poroča o širokopoteznem načrtu v vrednosti 2,5 milijarde evrov, s katerim naj bi v prihodnjih 15 letih prenovili Bologno. Gre za enega najbolj ambicioznih urbanističnih načrtov v Evropi, po katerem naj bi mestu zagotovili nov sistem javnih prevozov in infrastruktur. Mesto je poznano, piše finančni dnevnik, kot »Bologna la grassa, la dotta, la rossa«: »mastno« je zaradi hrane, »učeno« zaradi univerze in »rdeče« zaradi večdesetletnega upravljanja s strani levičarske večine. Sedaj pa naj bi se uveljavilo tudi kot mesto modernosti, ne samo v Italiji pač pa celinske razsežnosti, ugotavlja londonski dnevnik.
Sobota, 3. oktobra 2009	~J
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
Tudi v Trebčah se je srečanja o regulacijskem načrtu udeležilo mnogo ljudi
kroma
prefektura - Postopek za ureditev položaja negovalk
V Trstu 493 prošenj
Gabrovec opozoril na problem čezmejnih delavk, združenja kritizirajo prestroge omejitve
regulacijski načrt - Informativni srečanji v četrtek v Trebčah, v sredo v Gropadi
Zbiranje podpisov v korist Banov in Padrič
Namen skupinski ugovor 15 tisoč ljudi - Podobne pobude za probleme v posameznih vaseh
Na Krasu in sploh v tržaški občini se je začelo zbiranje podpisov z namenom, da bi pripravili kolektivni ugovor proti spremembi namembnosti kasarne pri Banih in proti ustanovitvi turističnega območja pri Padričah, kot to predvideva novi tržaški regulacijski načrt. To je poudaril predsednik vzhodnokraškega rajonskega sosveta Marko Milkovič na informativnem srečanju o regulacijskem načrtu, ki je bilo v četrtek zvečer v Trebčah, soroden sestanek pa je bil dan prej v Gropadi. Milkovič pričakuje, da bodo zbrali najmanj 10 tisoč podpisov, pobudniki pa računajo na skupno 15 tisoč podpisov. Spomnimo naj, da bi moral Uradni vestnik FJK objaviti regulacijski načrt v začetku prihodnjega tedna, toda Milkovič je mnenja, da to se prihodnji teden ne bo zgodilo. Tridesetdnevni rok za vložitev pripomb in ugovorov, ki steče z uradno objavo v vestniku, bo torej preložen.
Na sestankih v Trebčah in Gropadi, ki se ju je udeležilo lepo število ljudi, so podrobno analizirali posledice občinskega načrta za vsako vas, izrazili pa so tudi solidarnost prebivalcem Banov in Padrič. Krajani so se odločili tudi za zbiranje podpisov, vezanih na lokalne probleme in katerim bodo sledili tudi ustrezni ugovori. V Trebčah, so naglasili, bo 46 tisoč kvadratnih metrov zazidljivih zemljišč iz dneva v dan postalo v kmetijske namene, kar dejansko pomeni izgubo 9 milijonov evrov. Dodaten problem je pomanjkanje ustreznega parkirišča, tudi ker prihaja v vas mnogo ljubiteljev kolesarjenja, ki tam parkirajo svoje avtomobile. Tudi v Gropadi bo mnogo zazidljivih zemljišč spremenilo namembnost. Računajo, da bo skupno 16.970 kvadratnih metrov zemljišč postalo kmetijskih in bo skupna izguba v tem primeru 3,5 milijona evrov. Vaščani bodo poleg tega začeli zbirati podpise proti rezidenčni namembnosti kasarne ob meji. Med hudimi problemi je tudi pomanjkanje parkirnih mest, sploh pa so krajani potožili, da je vas prepuščena sama sebi.
bazovica
Negovalka si je hotela prilastiti imetje
V času, ko je tema negovalk v Italiji posebno aktualna, so kara-binjerji iz Bazovice že drugič v nekaj mesecih posegli na tem področju in ovadili na prostosti negovalko iz Slovenije: osumljena je poskusa prevare nesposobne osebe. Tokrat gre za štiridesetletno slovensko državljanko, ki je v službi pri 75-letnem upokojencu z območja Bazovice. Tema je občutljiva, zato karabinjerji podrobnejših podatkov o vpletenih osebah niso želeli posredovati.
Na nabrežinskem poveljstvu karabinjerjev, pod okriljem katerega deluje bazovska postaja, so včeraj razložili, da prikupna štiri-desetletnica iz Slovenije skrbi za priletnega vdovca, ki je invalid in ima tudi določene mentalne probleme. Po njihovih navedbah naj bi ženska prepričala svojega delodajalca, naj proda hišo in se preseli k njej v Slovenijo, kjer naj bi ga še naprej ljubeznivo negovala. Karabi-njerji so prepričani, da si je ženska hotela prilastiti izkupiček prodaje, ki bi znašal okrog 200 tisoč evrov.
Karabinjerje so obvestili sorodniki priletnega gospoda, ki so zadnji hip izvedeli za njegovo načrtovano selitev v hišo prizadevne negovalke.
V	sredo opolnoči je spletna stran italijanskega notranjega ministrstva prenehala sprejemati prošnje za ureditev položaja negovalk in gospodinjskih pomočnic. Ministrstvo je iz cele Italije prejelo 294.744 prošenj, precej manj od predvidenih, nakar jih je preusmerilo na prefekture, kjer v teh dneh odpirajo fascikle za obravnavo posameznih primerov. 180 tisoč prošenj zadeva gospodinjske pomočnice (v ta razred sodijo čistilke, varuške, domače natakarice, kuharice in kuharji, vrtnarji ipd.), preostalih 114 tisoč pa negovalke priletnih oseb ter invalidov.
V	Furlanijo-Julijsko krajino je po včerajšnjih podatkih dospelo 2140 prošenj, je dopoldne sporočila deželna odbornica za delo Ales-sia Rosolen. Največ prošenj so zabeležili v pordenonski in videm-ski pokrajini (800 in 750), v Gorici so jih našteli 190, v Trstu pa po dokončnih podatkih 493. Na tržaški prefekturi se s postopki ukvarja okence za imigracijo, ki bo v kratkem začelo pošiljati delodajalcem vabila na razgovore, na katerih bodo preverjali dokumentacijo in ugotavljali, ali so zadoščeni vsi zakonski predpisi. Če bo izid pozitiven, bo prišlo do podpisa pogodbe za bivanje v Italiji. Medtem pa bo Pokrajina Trst izdajala dovoljenja v zvezi z dekretom o
prilivu priseljencev iz leta 2008, potem ko je konec septembra dodelila zadnjo kvoto iz prejšnjega dekreta. Pokrajina Trst je v okviru dekreta iz leta 2007 izdala 1245 dovoljenj za delo v Italiji.
V zvezi s postopkom za ureditev položaja negovalk in hišnih pomočnic je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v sredo v deželnem svetu opozoril odbornico Alessio Rosolen, da so okoliščine v naši deželi drugačne: »Predvsem v tržaški in goriški pokrajini je že dolgo let ustaljena praksa, po kateri pomočnice delajo po 14 dni. Naposled dobijo zamenjavo, same se vrnejo za dva tedna domov, predvsem na Hrvaško in v ostale bližnje države vzhodne Evrope. Ker sanacijska norma predvideva neprekinjeno delo vsaj treh mesecev, (...) je za našo deželno stvarnost zakon neumesten in torej neuspešen.« Odbornica je priznala, da problem obstaja, saj je sama tržaška pre-fektura 2. septembra pozvala notranje ministrstvo, odziva pa še ni.
Združenja, ki se ukvarjajo s svetovanjem in vlaganjem prošenj, medtem opozarjajo, da zakon ne rešuje problema, saj so nekatere omejitve (predvsem previsok spodnji prag za dohodke) prispevale k temu, da bo večji del negovalk in pomočnic še naprej životaril v sivem gospodarstvu.
£Primorski
~	dnevnik
V Boljuncu zbirajo podpise proti uplinjevalniku
Na glavnem trgu v Boljuncu bodo danes od 9. do 12. ure zbirali podpise proti namestitvi upli-njevalnika pri Žavljah. Pobudo za zbiranje podpisov je dal odbor, v katerem se prepoznava vseh pet političnih stvarnosti, ki podpirajo večinsko koalicijo v Občini Dolina: Demokratska stranka, Komunistična prenova, Italijanski in slovenski komunisti, Slovenska skupnost in občani za Dolino. »Pobudniki izgradnje žaveljskega uplinjeval-nika in objektov oziroma plinovoda, ki naj bi prečkal tržaški zaliv, niso znali posredovati primernih zagotovil v zvezi z varnostjo objektov, tudi ob upoštevanju "domino" efekta, ki bi se lahko pojavil v primeru nesreče in prisotnosti številnih ostalih objektov na isti lokaciji.« Med podpisniki je napovedala svojo prisotnost županja dolinske občine Fulvia Premolin.
Veleposlanik iz Malija na obisku v Dolini
Jutri bo Občino Dolina obiskal veleposlanik Republike Mali dr. Gaoussou Drabo. Občino Dolina združujejo namreč z Republiko Mali vez tragični dogodki izpred 36 let, ko so štirje mladi priseljenci (trije so bili državljani Malija) umrli zaradi mraza in utrujenosti na odseku železniške proge Trst-Divača v bližini Bor-šta. Ambasador bo prispel na dolinsko županstvo ob 10.30, kjer se bo srečal s krajevnimi upravitelji, medtem ko bo okoli 11. ure obiskal pokopališče v Borštu, kjer se bo poklonil štirim mladim, ki so tam pokopani.
Kraja v videoteki pri železniški postaji
Videoteko v bližini glavne železniške postaje so v noči na petek obiskali tatovi. Upravnik trgovine je včeraj zjutraj opazil, da je nekdo poškodoval vhodna vrata, vlomil v videoteko ter ukradel tristo evrov iz avtomatov za plošče DVD in videoka-sete ter iz blagajne. Na prizorišče je prišla policija.
pokrajina - Institucionalno srečanje glede gradnje centra za ovrednotenje vina Prosecco
»Deželni odbornik Violino in minister Zaia morata držati obljube za razvoj kmetijstva«
Srečanje je bilo v dvorani pokrajinskega sveta
kroma
»Deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino in minister za kmetijstvo Luca Zaia morata držati besedo in zagotoviti, da se bodo njune besede glede razvoja kmetijstva v tržaški pokrajini spremenile v dejstva. Konkretno, zagotoviti morata finančna sredstva za gradnjo centra za ovrednotenje vina Prosecco na Proseku in za obnovo brega od Kontovela do Nabre-žine ter čim prej poenostaviti birokracijo, ker kmetovalce v tržaški pokrajini pesti previsoko število zakonov in normativov.«
To nam je povedal včeraj pokrajinski podpredsednik in pristojni pokrajinski odbornik Walter Godina, ki bo v kratkem naslovil na ministra Zaio dokument z omenjenimi in še drugimi zahtevami. Dokument bo Godina izdelal v kratkem in ga bodo podpisali predstavniki vseh občin tržaške pokrajine, Konzorcija vina Kras, konzorcija Moisir, Trgovinske zbornice in kmečkih organizacij, ki vsi podpirajo prizadevanja lokalnih vinogradnikov in kmetovalcev. To so ponovno poudarili na srečanju, ki je bilo v četrtek v dvorani pokrajinskega sveta na pobudo samega Godine.
Do pobude je prišlo po nedavnih izjavah podpredsednika Dežele Veneto Franca Manzata in predsednika Pokrajine Trevi-so Leonarda Murara, po mnenju katerih je treba nov sedež konzorcija za ovrednotenje vina Prosecco ustanoviti v Trevisu in ne na Tržaškem. Trditev sta podkrepila z ugotovitvijo, da proizvajajo 90 odstotkov tega penečega vina prav na tistem območju.
Na Tržaškem so drugačnega mnenja, saj je trta nastala pri nas. Lokalni vinogradniki in tudi Kmečka zveza so soglašali, da je treba vino zaščititi, a pod pogojem, da se iz navedenega razloga območje, na katerem ga bo mogoče proizvajati, razširi na Tržaško. To so pokrajina, občine in stanovske organizacije tudi pismeno povedale odborniku Violinu, ki se je s tem strinjal in to stališče posredoval pristojnemu ministru. Oba sta na nedavni slovesnosti na Proseku zagotovila, da bosta te zahteve podprla. Zdaj je nujno, da te obljube postanejo formalne, je dodal Go-dina, in da se črno na belem zapiše, da bodo finančna sredstva v Trst res prišla.
A.G.
8
Sobota, 3. oktobra 2009
ITALIJA
/
nabrežina - V četrtek v Kamnarski hiši v priredbi krajevne sekcije VZPI-ANPI
Spomin na domače antifašiste, ki jim je sodilo posebno sodišče
Govorili Elena Legiša, Ivan Vogrič, Milan Pahor in Luciano Patat - Stoletnica rojstva Srečka Colje
V rojstni hiši Iga Grudna, v Kamnarski hiši v Nabrežini, je devinsko-na-brežinska sekcija VZPI-ANPI priredila v četrtek spominski večer, posvečen 75-letnici aretacije večje skupine antifašistov iz Nabrežine in okolice, katere del je naslednje leto obsodilo posebno sodišče v Rimu. Prireditev je sovpadala s stoletnico rojstva Srečka Colje in 25-letnico smrti Albina Pertota, dveh od osmerice obsojenih domačinov (preostali obsojenci so bili Josip Gruden, Danilo Pertot, Ferdinand Rukin, Giuseppe Burger, Beniamino Fonzari in Ruggero Peressin).
Po nagovoru zastopnice krajevne VZPI -ANPI Elene Legiša je spregovoril domačin Ivan Vogrič, ki je predstavil značilnosti najbolj obsežne represivne akcije v tem delu Krasa v času fašizma. Dejal je, da poleg obsojenih ne gre prezreti ostalih, ki so se znašli v sodnem kolesju ter številnih drugih aretirancev, ki so bili, čeprav izpuščeni v predka-zenskem postopku, v bodoče zaznamovani zaradi protifašistične dejavnosti. Iz same Nabrežine naj bi leta 1934 po nekaterih podatkih zaprli kar 24 mladih pripadnikov ilegalne komunistične organizacije.
Zgodovinar Milan Pahor je v svojem nastopu opisal predvsem mehanizme in krajšo zgodovino posebnega fašističnega sodišča. Zanimivo je, da so na-brežinski skupini sodili v Rimu, za razliko od procesov v letih 1929 (Gorta-nov proces), 1930 (prvi tržaški proces) in 1941 (drugi tržaški proces), ko so sojenje prenesli na periferijo (v Pulj in Trst) in ko so izrekli veliko bolj drakonske obsodbe (izjema je bil npr. proces leta 1942 proti skupini primorskih partizanov, ujetih med bitko na Nanosu). Brutalnost posebnega sodišča se kaže v številnih obsodbah, pri čemer so bili precej na udaru prav naši kraji.
Zgodovinski raziskovalec iz Krmi-na Luciano Patat je predstavil svojo knjigo Fra carcere e confino, obsežno študijo, ki na dokumentaren način obravnava življenjske usode protifaši-stov iz Posočja in Spodnje Furlanije pred fašističnim sodiščem. V ta kontekst je uvrstil tudi delovanje antifaši-stov iz Nabrežine in okolice, ki so se znašli za zapahi sočasno s številnimi drugimi nasprotniki režima v dobršnem delu regije. Pregon je sledil razmeroma uspešnemu delovanju ilegalne komunistične organizacije, potem ko je v začetku tridesetih let obnovila delo na terenu. Proces v Rimu je sovpadal z vrhuncem fašističnega režima.
Utrinek s četrtkovega večera v Kamnarski hiši
kroma
Patat je opisal ilegalne kanale delovanja nabrežinske skupine. Ta je vzdrževala stike tudi s prav tako ilegalno skupino iz Vrtojbe, ki je bila povezana z Ljubljano in drugimi centralami v tujini. Pomenljiv je podatek, da je v rimskih arhivih pregledal tudi približno 65 kartotek oseb iz devinsko-nabrežinske občine, ki so bili v tistem obdobju pod drobnogledom organov pregona. Krminski zgodovinar je izpostavil tudi nelahke razmere v zaporih fašistične Italije in osporaval drugačnim trditvam glede pogojev, v katerih so obsojenci prestajali kazni. Politični zaporniki so bili izpostavljeni boleznim, predvsem tifusu, šikanam uprav zaporov in zapletenim birokratskim postopkom, ki so jim otež-kočali stik s sorodniki. Pri tem so bili prizadeti tudi družinski člani obsojencev, saj so ti pred aretacijo običajno vzdrževali vso družino.
Na četrtkovi prireditvi so bili navzoči številni svojci takratnih obsojencev, na njej pa so se spomnili tudi drugih pro-tifašistov različnih nazorov v devinsko-nabrežinski občini, ki so se uprli takratnemu zavojevalcu in pripomogli k zmagi nad fašizmom.
NESREČA - V Ul. Giulia
Poškodovani pešec ni umrl
Milenko Mičic je še živ, zdravniki pa so bili včeraj glede njegovega zdravstvenega stanja celo zmerni optimisti. Bolnišnično univerzitetno podjetje je v sporočilu za javnost zanikalo novico, da je pešec, ki ga je v torek v Ul. Giu-lia povozil skuter, umrl v katinarski bolnišnici. Napačno informacijo je včeraj objavil tržaški dnevnik Il Piccolo.
Petdesetletnega hrvaškega (in ne slovenskega, kot piše Piccolo) državljana Milenka Mičica je v torek popoldne na prehodu za pešce pri Ljudskem vrtu povozil skuter. Skuterist, 57-letni tržaški upokojenec Franco Muha, je kljub prizadevanjem reševalcev umrl na prizorišču nesreče, hudo poškodovanega Mičica pa so prepeljali v bolnišnico, kjer se še vedno nahaja na oddelku za intenzivno nego.
»Bolnišniško univerzitetno podjetje mora zanikati novico o smrti gospoda Milenka Mičica,« piše v sporočilu. Prognoza je še vedno pridržana, pacient pa nadaljuje terapijo in zdravniki so glede na njegovo stanje previdni optimisti. Bolnišnično osebje je včeraj že v jutranjih urah poklicalo Mičicevo družino in jo pomirilo. Upati je, da bo Hrvat, ki se je v medijih »vrnil med žive«, na koncu popolnoma okreval.
Sedmo mednarodno tekmovanje Fisa...armonie
V Prosvetnem domu na Opčinah so se pričele avdicije 7. mednarodnega harmonikarskega tekmovanja Fi-sa...armonie. Včeraj so bili na sporedu nastopi prvega tekmovalnega kroga, ki je namenjen koncertantom, danes in jutri pa bodo na vrsti ostale kategorije (vstop je prost). Danes dopoldne se bodo pred komisijo preizkusili mladi solisti, od 14.15 dalje pa bodo na vrsti komorne skupine in še najmlajši tekmovalci. Jutri dopoldne bodo kon-certanti izvedli program drugega tekmovalnega kroga, popoldne pa bodo nastopili harmonikarski orkestri. Na tekmovanje, ki ga prirejajo Glasbena matica, društvo Alta-marea, harmonikarski orkester Synthesis 4 in združenje Cluster, se je letos prijavilo rekordno število udeležencev. Tekmovalci prihajajo iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne, Srbije, Grčije, Avstrije, Moldavije, Češke in Litve. Ob tekmovanju so organizatorji poskrbeli tudi za večerni koncert, ki bo danes ob 20.30, v dvorani Prosvetnega doma. Na oder bo stopil duo, ki ga sestavljata slovenski harmonikar Borut Mori in avstrijski violinist Ingmar Jenner. Glasbenika igrata v različnih zasedbah, v duu pa sodelujeta od leta 2004. Njun repertoar obsega različne zvrsti, vključno s tangom, jazz in etno izrazi. Drugi koncert bo na sporedu jutri ob 17.30, ko bo občinstvo lahko prisluhnilo izvedbam najboljših udeležencev letošnjega tekmovanja. Koncert bo sledil nagrajevanju najbolje uvrščenih glasbenikov. (ROP)
mediji - Danes ob 17. uri v mestnem središču
Vabilo na trg
za svobodo izražanja!
Del italijanskih medijev je že dolgo pod udarom in skoraj ne mine dan, ko se ne bi politika postavila proti temu ali onemu novinarju, programu, časopisu. Najaktualnejši primer: televizijska oddaja Annozero in njena novinarska ekipa.
Tudi v tem je pravi mojster ministrski predsednik Berlusconi, lastnik številnih televizijskih kanalov, časopisov in revij, ki vehementno nastopa proti tistim medijem, ki niso v njegovi lasti. Njegov apel podjetjem, naj ne oglašujejo v nekaterih časopisih (v prvi vrsti v dnevnikih Unita in Repubblica), je že v analih.
V Italiji smo se takim in podobnim napadom privadili. Za velik del prebivalstva je sprejemljiv celo tako imenovani konflikt interesov: to, da je najbogatejši italijanski podjetnik in lastnik številnih medijev tudi predsednik vlade, jih očitno ne moti. Kar je bilo nekoč nesprejemljivo, je postalo sprejemljivo: ob predsednikovi premoči tudi njegovo izmikanje novinarskim vprašanjem, napadi na zasebno življenje nekaterih novinarjev, ustrahovanje, tožbe itd.
Del Italije pa se upira: apel, ki ga je Re-pubblica objavila v bran svobode tiska, je
podpisalo 450.000 ljudi. Tuji novinarji in intelektualci se glasno zgražajo. Na trge bo danes stopil tudi enotni novinarski sindikat FNSI. Ob osrednji rimski manifestaciji »proti nagobčniku«, bo protest tudi v Trstu. Prireditelji vabijo prebivalstvo, da se jim od 17. pridruži na Trgu Bartoli (med Borznim in Velikim trgom). (pd)
desna sredina - »Afera« Bandelli
Kam plove občinska večina župana Dipiazze?
Dvorana tržaškega občinskega odbora se je včeraj dopoldne spremenila ...v teater absurda. Ob 11.30 so vanjo vstopili tako imenovani Bandelli boys, trije »di-sidenti«, ki so povzročili razkol v desno-sredinski večini. Dvorano so po polurni tiskovni konferenci zapustili, njihova mesta pa so zasedli nekdanji »tovariši«, Piero Camber, Angela Brandi in ostali vodlilni predstavniki večine. Med protagonisti prvega in drugega »akta« niti besedice.
Svetniki Caludio Froemmel, Andrea Pellarini, Salvatore Porro in Bruno Sulli (ki ga včeraj sicer ni bilo, ker se je baje ukvarjal s hišno poplavo ...) so konferenco sklicali zato, da bi še enkrat poudarili nestri-njanje z odločitvijo župana Dipiazze: ta je po njihovem mnenju le zaradi pritiskov podtajnika Roberta Menie odstavil odbornika Bandellija. Ker župan ni upošteval zahtev po pojasnilih, mu je Pellarini med torkovim zasedanjem občinskega sveta dejal, da očitno odgovarja le tistim, ki ga imajo za »bednega, nesposobnega, plahega (vile, inetto, pavido)«. Tako je na-
mreč Menia leta 2003 definiral Dipiazzo (ker je v Rižarni dal prebrati tudi slovenski prevod svojega govora). Županu pa citat ni prijal: Pellariniju je zabrusil, da ne sprejema kritik od človeka, ki ni nikoli delal, in naj si prihodnjič raje splakne usta.
Disidenti so včeraj dejali, da cenijo premočrtnost in zvestobo, zato težko razumejo županovo ravnanje (na primer tudi njegovo odločno podporo uplinjeval-niku, ki mu je kot miljski župan nasprotoval). Tudi zato upajo, da bodo prihodnjega županskega kandidata lahko izbirali na primarnih volitvah.
Kaj pa menijo (nekdanji) somišljeniki? Upravna večina prisega na enotnost: trije ali štirje disidenti ne bodo ogrozili uprave, kateri bodo koalicijske stranke zveste do konca mandata. Novega županskega kandidata pa bodo izbrali brez primarnih volitev (»statut Ljudstva svoboščin jih ne predvideva«). Kako? »V našem interesu je, da izberemo najmočnejšega kandidata.«
Na zadnjih volitvah je daleč največ preferenc prejel Bandelii ... (pd)
Alpe-Adria jazz delavnica danes v Domu glasbe
Danes bo v Domu glasbe (Ul. Capitelli 3) od 14. do 16. ure in od 16.30 do 18.30 potekala jazz delavnica, ki jo bo vodil Eldad Tarmu. Udeležencem bo predstavil nekaj svojih skladb, poglobil se bo v specifike skladb za orkester, nazadnje pa se bo lotil še posebnosti afro-latinskih ritmov. Ob 20.30 se bodo udeležencem lahko pridružili slušatelji, ki bodo lahko prisluhnili Giu-lianu Tullu (saksofon) in Andrei Zul-lianu (kontrabas).
Snifferson Family se vračajo na Gorjansko
V gorjanskem baru The nightrider (pri Milanu) bo drevi kar živo. Za električno glasbeno vzdušje bodo ob 21.30 poskrbeli neustavljivi člani benda Snif-ferson Family.
Stojnice na Ponterošu in pri Sv. Antonu
Ob regati Barcolana bo Trst gostil tudi Morski trg - Mercato del mare, ki jo prirejata tržaška družba Fiera Spa in občinsko odborništvo za gospodarski razvoj in turizem. Od danes do nedelje, 11. oktobra, bo na Ponterošu, na Trgu sv. Antona in sosednjih ulicah zaživel pravi »sejem«. Vsak dan od 10. do 22. ure bo kakih osemdeset razstavljavcev iz vse Italije mimoidočim ponudilo najrazličnejše obrtniške izdelke, oblačila ali enogastronomske spe-cialitete. Na Trgu sv. Antona bo v lesenih kočicah našla svoje mesto Štajerska, ki bo postregla s tipičnimi poslasticami in obrtniškimi izdelki, na Ponterošu pa bo glavno vlogo odigrala animacija s kubansko glasbo.
Skupina Sin Story drevi v nabrežinski Kavarni Gruden
Po poletnem premoru se v Nabreži-no ponovno vračajo večeri glasbe in zabave. V Kavarni Gruden bo nocoj od 21. ure dalje prav živo. Nastopil bo štiričlanski bend Sin Story. Bend prihaja iz okolice Kopra in je na Slovenskem poznan predvsem po kvalitetni rock glasbi. Njihova glasba pa obsega tudi bolj spevne vokalne in inštrumental-ne aranžmaje. Skupino sestavljajo Alan Potočnjak, Aleksander Družina, Davor Klarič in Marko Loredan. Pevca Alana Potočnjaka na Krasu morda marsikdo pozna, saj je nekdanji pevec skupine Just Burning. Štiričlanski bend izvaja seveda tudi avtorske pesmi, saj so pravkar posneli CD-ploš-čo Paths of civilization, ki predstavlja nedvomno nov uspeh omenjene skupine. Čeprav so fantje dokaj mladi, so že večkrat nastopali pred številnim občinstvom in si tako pridobili mnogo izkušenj in seveda veliko privržencev, ki jih je iz dneva v dan več. Pri tem naj omenimo še, da imajo upravitelji Kavarne v načrtih še veliko koncertov. Vse informacije so vam na voljo na spletni skupnosti Facebook pod geslom Kavarna Gruden.
Krpanovci vabijo na tradicionalni Rojan Day
Kulturno-športno društvo Rojanski Krpan obhaja v letošnjem letu desetletnico svojega obstoja, v nedeljo pa bodo mladi člani društva priredili že deveti Rojan Day. Zbirališče izletnikov bo ob 14.30 na tramvajski postaji pri obelisku, krpanovci svetujejo privržencem, naj avtomobile pustijo na parkirišču pri openskem križišču v smeri proti Banom. Prav proti Banom, na Ferluge in nato mimo Cesarjev k Laj-narjem je predviden pohod za kaki dve urici nezahtevne hoje. Vrtna veselica bo nato približno od 17.30 dalje na domačiji gospe Anite Perič Altherr v Ulici Olmi 23. Prijazna gostiteljica bo letos v teku večera tudi pokazala diapozitive o razlastitvah, ki so jih pri Bazovici opravili za časa gradnje sinhro-trona. Na prizorišču Rojan Daya bo tudi razstava, in sicer lesenih ročnih del domačina Franca Armanija. K družabnosti pa lahko vsakdo prispeva s slaščicami, glasbenimi instrumenti ali preprosto z dobro voljo.
/
TRST
Sobota, 3. oktobra 2009
9
GLEDALIŠČE MIELA - Začenja se niz S/paesati - Raz/seljeni
Afriški Nollywood in politika varnosti
Niz razstav, srečanj, posvetov, filmskih projekcij in gledaliških predstav od 13. oktobra do 11. decembra
Politika varnosti in zakonitosti je danes med najbolj aktualnimi temami javne scene, slednja pa ne sme biti v nasprotju s politiko sprejemanja priseljencev. Da se s politiko razkolov in sporov med različnimi kulturami ne pride nikamor, so prepričani pobudniki niza S/paesati - Raz/seljeni, ki se tudi ob letošnji, deseti izvedbi posveča tragičnim usodam migrantov. Afriški Nollywo-od so letos naslovili prireditev, ki se bo z razstavami, srečanji, posveti, filmskimi projekcijami in gledališkimi predstavami po-
posnetke, ki bodo gledalcem prikazali afriško življenje in razloge bega tisočih. 18., 19. in 20. novembra se bodo zvrstili kratko-metražni in dolgometražni filmi, med katerimi velja omeniti dokumentarec o cvetoči kinematografski industriji v Nigeriji This is Nollywood in pa Burgerjev Na sončni strani Alp ter Amoussoujev Africa Paradis (20. novembra), ki se lotevata priseljevanja s komičnega zornega kota.
Pobuda se nazadnje loteva gospodarskih tem. V sodelovanju s tržaško univerzo bodo udeležencem ponudili srečanja o etiki in trgu (24. novembra), islamskih
SSKD TIMAVA MEDJAVAS STIVAN
organizira praznik
KONJI IN VONJAVE
MOŠTA 2009
MEDJEVAS - Devin Nabrežina SOBOTA, 3.10.2009
izlet s konji, pohod, konjske in ljudske igre, koncert skupine XPRESS
NEDELJA, 4.10.2009
voden ogled strelskih jarkov iz časa 1. sv. vojne, kolesarjenje, konjske in ljudske igre, nastop skupine DEJ ŠE 'NLITRO
bankah in sistemih avtofinanciranja (25. novembra), bankah, kreditu in državljanstvu v antiki in srednjem veku (26. novembra), mikrokreditu v Italiji (1. decembra) in jim postregli še z branjem o evropskih genea-logijah in svobodi žensk (9. in 10. decembra).
Prireditev se bo zaključila 11. decembra, ob mednarodnem dnevu človekovih pravic s predstavo Bilal novinarja Fa-brizia Gattija (dobitnika nagrade Terzani 2008), ki bo postregla z doživljanjem hudega potovanja iz Afrike v Italijo, s postankom v zbirnem centru. (sas)
ÜRUÍTVO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
"Živeti, igrat i ..„Da. igrati!"
Gkdillflti Sota
STUDIO ART
Iz solidarnosti do težkega položaja v SSG je uvodno srečanje tečajnikov Studio Arta prestavljeno na kasnejši datum v oktobru, ki bo pravočasno javljen.
Društvo Finžgarjev dom
vabi na
vesel jesenski večer Za smeh bodo poskrbeli mladi igralske skupine

s satirično enodejanko
B0S(S)i v Soli
za prijetne melodije pa otroški ansambel OPENSKI TRIO in ansambel TAIMS
Finžgarjev dom, DANES« 1. OKTOBRA ob 10.uri
Zjutraj ob 11.00 pa vabi na informativni sestanek v zvezi s celoletnimi gledališkimi dejavnostmi.
Bambičeva galerija
DANES, 3.10.2009, ob 20.30
odprtje razstave akvarelov Andreja Kosiča
Veličastni
▼^jesenski
Kras
Predstavitev: mag. Jasna Merku Poezije: Aleksij Pregarc Glasbeni utrinek:
harfistka Tadeja Kralj, učenka GM
Opčine, Sklad Mitja Cuk, Proseškaul. 131
PROVINCIA PrisPevek ,. dl TRIESTE Pokrajine Trst
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabi na pritrkovalski večer
ZvonovipOjejO
v pozdrav
ob prihodu novega tržaškega škofa msgr. Crepaldija
DANES, 3. oktobra,
po večerni sv. masi ob 19. uri
v župnijski cerkvi
sv. Jerneja ap. na Opčinah.
S pritrkovanjem bodo sodelovale skupine iz Boljunca, Mačkolj, s Kontovela in z Opčin, s petjem pa DPS Vesela pomlad.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 3. oktobra 2009
TEREZIJA
Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 18.41 - Dolžina dneva 11.35 - Luna vzide ob 17.58 in zatone ob 6.11
Jutri, NEDELJA, 4. oktobra 2009
FRANC
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,3 stopinje C, zračni tlak 1011,8 mb ustaljen, veter 11 km na uro severovzhodnik, vlaga 70-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje C.
[13 Lekarne
Do sobote, 3. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure
Borzni trg 12 (040 367997), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002).0pčine - Nano-ški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33.0pčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, »G-Force: Superspie in missione 3D«; 20.15, 22.15 »District 9«.
ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »La ra-gazza che giocava con il fuoco«.
CINECITY - 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Bastardi senza gloria«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Un amo-re all'improvviso«; 14.40, 16.15, 17.45 »Biancaneve e gli 007 nani«; 15.15, 18.30, 21.30 »Baaria«; 14.45, 16.35, 18.25, 20.15 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 19.30, 22.00 »La ragazza che giocava con il fuoco«; 20.00, 22.10 »District 9«; 22.00 »Basta che funzioni«; 15.20, 17.45 »L'era glaciale 3 - L'alba dei di-nosauri 3D«.
FELLINI - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Il mio vicino totoro«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Bastardi senza gloria«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 20.10 »Il grande sogno«; 16.30, 18.20, 22.00 »Ricatto d'amore«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 17.20 »Coco Chanel«; 19.00, 21.30, 0.00 »G.I. Joe: Vzpon Kobre«; 19.30, 22.00, 0.30 »Sirota«; 14.20, 16.10, 18.00, 19.50, 21.40, 23.30 »Slovenka Slovenka«; 14.40, 16.50 »V višave 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Bastardi senza gloria«; 22.15 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basta che fun-zioni«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Un amore all'improv-viso«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 19.05, 20.40 »L'Era glaciale 3 - L'alba dei di-nosauri«.
SUPER - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »White out - Incubo bianco«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.50, 19.40, 22.15 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 18.00, 21.30 »Baaria«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »Di-strict 9«; Dvorana 4: 17.50, 19.50, 22.00 »Un amore all'improvviso«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Basta che funzioni«; 16.45, 18.30 »G-Force: Super spie in missione«.
M izleti
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI
vabi svoje člane, da se udeležijo brezplačnega izleta v Slovenske Konice v nedeljo, 11. oktobra. Vpisovanje članov in spremljevalcev do danes, 3. oktobra.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sporoča, da bo avtobus za izlet v Kumro-vec v nedeljo, 4. oktobra, odpeljal iz Milj ob 6. uri, od Korošcev ob 6.15, z Žavelj ob 6.30 in bo pri ex Fiat Grandi ob 6.40. Bodite točni.
ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romarski izlet, ki bo v soboto, 10. oktobra. Na programu so Brezje, obiskali bomo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, kosilo v Žirovnici, popoldne se bomo podali v Doslovče, kjer bo voden ogled Fin-žgarjevega muzeja, nato še muzej pisateljev Janeza Jalena in nato v Ljubno. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga 0berdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123.
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 11. oktobra, (ne pa 4. oktobra). Obiskali bomo samostan Stična na Dolenjskem, kjer bo v bližini kosilo, ter Valvazorjev grad Bogenšperk pri Litiji. Za informacije in vpisnine na tel. št.: 040228274 Rado in 040-228924 Sergio, ob uri kosila.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja v torek, 13. oktobra, izlet na Postonjsko z ogledom muzeja vojne zgodovine v Pivki, nato še gradu Prem ter Kettejeve spominske so-
be. Informacije in vpisovanja do zapolnitve mest na tel. št. 040-639949 (Mira) ali 040-225468 (Vera). Vabljeni!
SLOENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v sodelovanju s tržaškim Confartigianatom prireja v soboto, 31. oktobra, celodnevni avtobusni izlet na mednarodni sejem gradbeništva SAIE, ki se odvija v Bologni (več info na www.saie.bo-lognafiere.it).Vse interesente pozivamo, da čimprej javijo tajništvu SDGZ (tel. 0406724828-24-12; email info@sdgz.it), če se bodo sejma udeležili, da zanje pravočasno rezerviramo mesta na avtobusu. Prijave zbiramo do 15. t.m. Točen čas odhoda in povratka bomo sporočili naknadno.
DOLINSKA KLAPA 36 organizira izlet na Dolenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Šli bomo v Muljavo, si ogledali Jurčičevo rojstno hišo in muzej ter obiskali turistično kmetijo Plavica in park zdravilnih rastlin. Za informacije lahko pokličete na tel.št. 040228254 (Just) ali 040-228896 (Nerina).
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in Krožek Krut vabita v nedeljo, 18. oktobra, na izlet v Padovo, v odkrivanju srednjeveških trgov in palač. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-417025.
IZLET BURNJAK - Socialno skrbstvo občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor
v sodelovanju z Zadrugo La Quercia organizira, za osebe nad 65 letom starosti iz treh občin, v nedeljo, 25. oktobra, izlet z avtobusom na praznik kostanjev-Bur-njak v Gorenji Tarbij (Občina Srednje). Predviden odhod je ob 8.45 povratek okoli 18. ure. Cena izleta je 12,00 evrov na osebo (za kosilo). Za vpis in informacije lahko pokličete od ponedeljka do četrtka, 22. oktobra, na sledeče tel.št.: 040-2907151 ali 345-6552673 ali 3492809846.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in KD Fotoklub Skupina 75 prireja izlet v Celje v nedeljo, 25.oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481531495).
in Osmice
BORIS PERNARČIČ je v sklopu vaškega praznika Konji in vonjave mošta odprl osmico. Tel. št.: 040-208375.
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442.
OSMICA je odprta pri Škerku v Praprotu. Tel. 040-200156.
OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Co-lja v Samatorci št. 50. Tel. 040 - 229224.
10
Sobota, 3. oktobra 2009
ITALIJA
/
Trst, 3. oktobra 2009 Danes se na Tabru poročita
Ingrid in Davide
Mali
Matteo
pa prejme sv. krst.
Naj jim bo življenjska pot posuta z zdravjem, srečo in ljubeznijo!
Družini
tf Čestitke
Tržaški slovenski duhovniki se veselimo imenovanja g. DUŠANA JAKOMINA za monsignorja, se z iskreno hvaležnostjo zahvaljujemo dosedanjemu g. škofu za vse delo in skrb za naše ljudi in izrekamo prijazno dobrodošlico novemu škofu.
Danes naš ricmanjski sodnik NEREO okrogla jih slavi. Tako z veselo družbo in kozarčkom v roki mu srčno voščimo še obilo lepših dni. Cela družina Krašovec, predvsem Clara in Diego pošiljata nonotu zvrhan košpo-ljubčkov.
Naša LENA je že »velika«, saj hodi v vrtec in danes praznuje 3. rojstni dan. Vse najboljše draga sestra in se-strična ti želijo Jan, Jaš, Tisa, Val, Emil in Sanja ter vsi, ki jo imajo radi.
15 Prireditve
BAMBIČEVA GALERIJA vabi danes, 3. oktobra, ob 20.30 na odprtje razstave akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Predstavitev: mag. Jasna Merku, poezije v interpretaciji Aleksija Pregarca. Glasbeni utrinek: harfistka Tadeja Kralj, učenka GM. Razstava je nastala s prispevkom tržaške pokrajine. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM z Opčin vabi danes, 3. oktobra, ob 20.30 na vesel jesenski večer. Za smeh bodo poskrbeli mladi igralske skupine MOSP s satirično enodejanko »Bos(s)i v šoli«, za prijetne melodije pa otroški ansambel »Openski trio« in ansambel »TAIMS«. Vabljeni vsi!
SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZCPZ, Slovenske prosvete in ZSKD vabi v nedeljo, 4. oktobra, ob 10.15 na otvoritev razstave »Note spomina«, zamisel in postavitev Rossana Paliaga. Urnik razstave: od ponedeljka do petka od 17. do 19.ure, v soboto in nedeljo od 10.30 do 12.30. Konec razstave v nedeljo 18. oktobra.
MEŠANI PEVSKI ZBOR MEPZDEVIN-RDEČA ZVEZDA vabi na celovečerna koncerta MZ Schola Cantorum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih v petek, 9. oktobra, ob 20.30 v novi cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu in v soboto, 10. oktobra, ob 20.30 v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku.
SKD VIGRED vabi 9., 10. in 11. oktobra v Praprot na 14. kraški Oktoberfešt pod šotorom. Petek, 9. oktobra, ob 19. uri vesela otvoritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Alpembrass, ples z ansamblom Vižarji. Sobota, 10. oktobra, ob 15. uri turnir v briškoli in likovni ex tempore za otroke in mladino; ob 19. uri nastop otroške folklorne skupine OŠ Dutovlje, s spletom ljudskih pesmi in plesov »Kako so nekoč malo jedli in malo pili«; od 20. ure ples z ansambli: Mladi kraški muzikanti, Kraški Ovčarji in Alter Ego. Nedelja, 11. oktobra, od 9. do 10. ure zbirališče za 14. pohod »Na Krasu je krasno«; ob 13. odprtje kioskov; ob 16. »14. Muzikfešt - srečanje ljudskih godcev in pevcev«, ples z ansamblom Vagabundi. V soboto in nedeljo popoldne za otroke in mladino taborniški kotiček v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica.
V NARODNEM DOMU bo do 9. oktobra pod naslovom »Zvoki kamna« razstavljal kiparska dela Pavel Hrovatin. Urnik od ponedeljka do petka: 17.3019.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča vse učno in neučno osebje brez stalnega službenega razmerja, da je bila na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljena okrožnica z dne 30. septembra, ki vsebuje navodila in obrazce za vpis na pred-
nostne sezname za začasne suplence po nedavno sprejetem zakonskem odloku št. 134/2009. Prošnje je treba do petka, 9. oktobra, nasloviti na šolo, na kateri je imel kandidat v šolskem letu 2008/09 letno suplenco ali suplen-co do konca didaktičnih dejavnosti.
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali in-fo@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it.
S Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
ČEŠPE naravne, zrele, za marmelado prodam. Pridite si jih nabirati sami, cena 10 kg - 5,00 evrov. Tel. 040-576116.
GOSPA S KRASA išče delo kot gospodinjska pomočnica, enkrat tedensko. Tel. št.: 00386-30922707.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica, enkrat tedensko. Tel. št.: 340-6192100.
IŠČEM pošteno osebo za pomoč v gospodinjstvu pri starejši osebi v Tržiču. Pokličite po 16. uri na tel. št.: 3478004578.
NA OPČINAH dajem v najem prostor, 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primerno za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel.št.: 338-1966768 ali 340-3338082.
ODRABLJENE RAČUNALNIKE s pomnilnikom (RAM) za 512 MB za uporabo operativnega sistema Windows XP išče podružnica nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda na Katinari. Pokličite na šolo tel. št. 040 390716 med 8. in 14. uro.
PODARIM zlatega prinašalca starega štiri leta. Pes je zelo ljubezniv in ima vsa potrebna zdravniška potrdila. Tel. 3491672926.
S Poslovni oglasi
NUDIM PRIVATNE LEKCIJE iz
matematike, fizike in angleščine.
Tel. 00386-31691734
VAJENCA ZAPOSLIM. Mizar Gri-lanc, obrtna cona Zgonik.
ZADRUGA IŠČE VZGOJITELJE.
Zahteva se višješolska pedagoška izobrazba.
Curriculum poslati na: Zadruga La Quercia, Corso Italia 10 - 34121 Trst,
risorseumane@cooperativala-quercia.it
PODARIMO zelo simpatičnega mucka. Tel. 040-200865.
PRODAM diatonično harmoniko kot novo ročno-obrtniško izdelano. Tel. 348-4735330.
PRODAM klavir v zelo dobrem stanju. Cena 1.050,00 evrov. Tel. št.: 3386036203.
PRODAM po ugodni ceni usnjeni nov trisedežni divan v temno rdeči barvi (bordo) zaradi selitve. Tel.št.: 3383999360.
PRODAM stanovanje s svetlimi prostori v bližini slovenskega kulturnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 98.000,00 evrov. Pokličite na GSM 328-3178555 ali na tel. 040-364187 v večernih urah.
PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277.
PRODAM EKSTRADEVIŠKO OLJE - cena po dogovoru, telefonirati ob urah kosila na tel. št. 348-5913172.
PRODAM diatonično harmoniko, kot novo, ročno-obrtniško izdelano. Tel. 348-4735330.
PRODAM mansardo v Nabrežini center v dvonadstropni stavbi, 170 kv. m., avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji (cena 115.00 evrov) ter samostojno prenovljeno hišo v Girandolah, 100 kv. m. s 350 km. m vrta (cena 305.00 evrov). Tel. št. 335205539.
PRODAM peč na drva, unical airex 25, malo rabljena. Cena: 1.500 evrov. Tel. 338-6239174.
SV. JAKOB, UL. GRAMSCI - novo, enosobno, opremljeno stanovanje dam v najem, cena 450,00 evrov. Tel. št. 040 - 366286.
V NAJEM dajem stanovanje v bližini univerze v Trstu za dva nebivajoča študenta. Tel. 320-0407093.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza)
SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14
TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27)
ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24
AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1
AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carna-ro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Op-čine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
/
TRST
Sobota, 3. oktobra 2009
1 1
□ Obvestila
AŠD MLADINA organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini za najmlajše. Informacije in prijave na tel. št.: 040220718 ali 338-6376575.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se je že pričela redna vadba. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Vpisovanje se še nadaljuje, za vse informacije pa pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822 (Mi-leva).
1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capella Corale dei Frati Cappuccini« se začenja danes, 3. oktobra, ob 20.30 v cerkvi »Sant'Apollinare Montuzza«. Med drugimi bo nastopil tudi zbor »Lipa« pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli. Zborovska revija se bo nadaljevala 10., 24. in 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel.št.340-3138982.
AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: Otroška telovadba, od danes, 3. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri, skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni!
AŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v danes, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi osnovnošolske otroke v gledališko skupino »Tamara Petaros«. Delovanje bo letos potekalo celo šolsko leto, in sicer enkrat na teden. Ob mentorstvu Lučke Susič in Anke Peterlin bo skupino vodila Maruška Guštin - info. 338-4791301. Informativno srečanje bo danes, 3. oktobra, ob 11. uri v Fin-žgarjevem domu na Opčinah, Dunajska 35.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi srednješolsko mladino v novo gledališko skupino, ki jo bo ob mentorstvu Lučke Susič vodila Julija Berdon. Info.: 347-1487943. Vaje bodo enkrat na teden. Informativno srečanje bo danes, 3. oktobra, ob 11. uri v Finžgar-jevem domu na Opčinah, Dunajska 35.
EX PEVCI MLADINSKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Glasbene Matice vljudno vabljeni na srečanje, ki bo danes, 3. oktobra od 19. ure dalje v osmici pri Marti Žigon v Zgo-niku 36. Prosim, da potrdite vaš prihod na mpzdekliski@yahoo.it. Za dodatne info: Helena 340-1434351 ali Nada 339-3693792.
FINŽGARJEV DOM vabi otroke iz otroških vrtcev na »Pravljične lutkovne urice«, ki bodo potekale enkrat na teden v društvenih prostorih. Delavnice bo vodila Urška Šinigoj, info.: 340-2449425. Informativno srečanje bo danes, 3. oktobra, ob 11. uri v Fin-žgarjevem domu na Opčinah, Dunajska 35.
SKD TABOR prireja plesni tečaj za sred-nješolke/ce. Tečaj bo vodila Jelka Bo-gatec. Informativno srečanje bo danes, 3. oktobra, ob 14.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Tečaj bo stekel ob zadostnem številu vpisanih.
SZSO - TRST vabi vse osnovno in srednješolce na Dan odprtih vrat v Marijanišče na Opčinah danes, 3. oktobra, od 15. do 18. ure. Otroci se bodo lahko udeležili raznih delavnic, sestavili zgradbo tabornega ognja, se igrali skavtske igre in še marsikaj dru-
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prireja danes, 3. oktobra, po večerni sv. maši ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah pri-trkovalski večer »Zvonovi pojejo v pozdrav« ob prihodu novega tržaškega škofa msgr. Crepaldija. Sodelovale bodo skupine iz Boljunca, Mačkolje, Kontovela in Opčin.
AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kultur-
nem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30.
KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Strunjanu v nedeljo, 4. oktobra, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. št. 040360072.
KŠD ROJANSKI KRPAN vabi na 9. Ro-jan day, ki bo v nedeljo, 4. oktobra. Po-hodniki se zberejo ob 14.30 na Obelisku za krožno turo okrog Ferlugov. Od 17. ure veselica pri gospe Aniti (Ul. degli Olmi), kjer bodo na ogled tudi obrtniški izdelki Franca Arma-nija.
OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo na pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Pevovodji: Nicole Starc in Aljoša Saksida.
PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo osnovno šolo in nižjo srednjo. Enourna vadba, bo vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Mentorica Jelka Bogatec.
V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 4. oktobra, tradicionalna procesija Rožno-venske matere božje po maši od 8. ure. Vila se bo ob morju v spremstvu godbe iz Proseka. Vljudno vabimo noše.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 5. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na prvo srečanje v sezoni. Gost večera bo ameriški Slovencev, psihiater dr. Tomislav Zergaj. Govoril bo o svojih ameriških izkušnjah, stikih z drugimi ameriškimi Slovenci in pogledih na matično stvarnost. Začetek ob 20.30.
EDINOST priredi v ponedeljek, 5. oktobra, ob 16. uri okroglo mizo »55 let slovenščine v stikih z oblastmi« v Narodnem domu v Trstu, ul. Fabio Filzi 14.
NOVO! UVAJANJE V SVET GLASBE:
Glasbena matica prireja tečaje za otroke stare od 4 do 7 let, ločene v dve starostni skupini. Srečanja bodo enkrat tedensko na Opčinah in v Dijaškem domu pod vodstvom Jane Dra-sič in Nede Sancin. Vse informacije dobite v tajništvu šole (tel. 040418605) vsak dan razen srede in sobote od 9. do 17. ure. Začetek tečajev v ponedeljek, 5. oktobra. Pohitite!
S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča osnovnošolce, da bo prva vaja plesnega tečaja hip-hop z Jelko Bogatec, v ponedeljek, 5.oktobra, od 16.30 do 17.30 v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. Vljudno vabljeni.
S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse srednješolce in višješolce na tečaj hip-hop z Jelko Bogatec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 14.30 v društvenih prostorih na štadionu 1.maj. Za pojasnila poklicati na tel. 349-7338101.
TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: metodologija pravilne komunikacije: 5. oktobra, varnost in higiena na delu: 12. oktobra, fiskalna zakonodaja 21. oktobra (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja.
AŠD SHINKAI KARATE KLUB sporoča razpored rednih treningov, ki se bodo začeli v torek, 6. oktobra: začetniki torek in petek od 16. do 17., otroci (lanski) od 17. do 18.; odrasli sreda od 19. do 21., petek od 18. do 20. Za informacije tel.št. 347-4033343.
ELIC - UMETNOSTNA ŠOLA ARTE SINTESI obvešča, da se pričenjajo letni tečaji likovnega izražanja in stripa: likovni tečaj ob četrtkih se prične 8.oktobra, urnik 16.30-18.00. Oba tečaja stripa, ki bosta ob torkih, se pričneta v torek, 6.oktobra. Urnika sta sledeča: 1.tečaj stripa bo od 16.00 do 17.15; 2.tečaj mu sledi in sicer od 17.30 do 18.45. Tečaje vodi umentik Leonardo Calvo na sedežu šole - ul. Mazzini št.30 - 5. nadstropje. Informacije: 040 390823 / 333 4784293 / 040 774586.
KRUT obvešča člane, da se bo v torek, 6. oktobra, začela telovadba za hrbtenico, pa tudi za elastičnost telesa. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih
v jutranjih in popoldanskih urah. Potrditve, nove prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v torek, 6. oktobra, ob 20. uri na predavanje »Senčna stran Golega otoka« ob 60. letnici nastanka taborišča. Predaval bo bivši zapornik Andrej Aplenc, povezovalec večera Miro Oppel.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 6. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 7. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu.
KRUT začenja v sredo, 7. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Stru-njanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072.
OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Boljuncu s 7. oktobrom ponovno odprta vsako sredo od 15. do 17. ure.
OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR prirejata v sredo, 7.oktobra, ob 20.00 v dvorani občinskega sveta v Zgoni-ku skupno srečanje mladih iz Občin Zgonik in Repentabor s predstavitvijo projekta »Web 2.0 and lavoro«, namenjen mladim med 18. in 25.letom za poklicno usposabljanje na področju spletne komunikacije. Na srečanje so vabljeni mladi med 18. in 25. letom, bivajoči v omenjenih občinah.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 7. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20.
VADBA YOGE - SKD F. PREŠEREN obvešča, da bo prva lekcija vadbe yoge v sredo, 7. oktobra, ob 18.30 v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu. Vabljeni vsi interesenti.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki se bo odvijal ob četrtkih od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, v četrtek, 8. oktobra.
KRUT, obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj Arteterapije v četrtek, 8. oktobra, po 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
KRUT, za drugačen pristop do telesa, dihanja in uma, vabi na vadbo joge. Lekcije bodo potekale ob četrtkih, od 19.30 do 21.00, z začetkom 8. oktobra. Informacije in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072.
14. MUZIKFEŠT: Dragi pevci in godci, tudi letos bo v organizaciji SKD Vi-gred v Praprotu pod šotorom 11. oktobra, ob 16. uri srečanje godcev in pevcev (amaterejev) domače - na-rodnozabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti , ki igrajo na različne štru-mente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 10. oktobra na e-mail: tajnistvo@skgvigred.org in tel. 380-3584580 oz. na kraškem Oktoberfeštu v petek, 9. in soboto, 10. oktobra.
KRUT, obvešča, da bo 9. oktobra začel ciklus lekcij Psihomotorike. Predvidenih je 5 lekcij, ob četrtkih, od 16.00 do 17.30, z začetkom 9. oktobra. Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
V PETERLINOVI DVORANI, Donizet-tijeva 3 v Trstu, bo v petek, 9. oktobra, ob 20.30 večer o slovenski kulturi v Argentini ter vlogi dr. Tineta Debe-ljaka. Prirejata ga Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Na ogled bo dokumentarec Marka Vombergarja, spregovorili pa bodo Jure Vombergar, Meta Debeljak Vombergar in Jožejka Debeljak Zakelj. Na ogled bo tudi izbor Debeljakovih knjižnih del.
BESEDNI RINGARAJA Študijski center Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za italijanske otroke, ki obiskujejo slovenske šole in vrtce. Informativni sestanek bo v soboto, 10. oktobra, ob 18. uri na društvenem sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na koncert Obrtniškega MePZ »Notranjska«, ki združuje pevce z Vrhnike, iz Logatca, Idrije, Postojne in Cerknice, ter Okteta »Bori« iz Postojne. Dirigent: Janez Gostiša. Koncert bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29) v soboto, 10.okt-obra, ob 20.uri.
PLESNI TEČAJ - SKD SLAVEC: rad bi se naučil plesa? Standardni ali latino-ameriški? Tečaj se bo odvijal v prostorih Babne hiše v Ricmanjih v petkih zvečer. Za vpis in informacije: 040-281242 ali 339-7477339.
AEROBIKA - SKD SLAVEC: aerobika, telovadba ob glasbi, ki jo bo vodila Barbara, se prične v ponedeljek, 12. oktobra, v šolskih prostorih v Ricma-njih, po naslednjem urniku: pon. in čet. od 20. do 21. ure. Za vpis in informacije: 040-281242 ali 3397477339.
PLESNA ŠOLA - SKD F.PREŠEREN vabi vse otroke v ponedeljek, 12. oktobra, na poskusno lekcijo plesa v zgornje prostore gledališča v Boljuncu, in sicer od 16.30 do 17.15 na tečaj ba-bydance-a namenjenega otrokom od 3. do 6. let in od 17.15 do 18.00 na tečaj plesa za otroke in najstnike od 10. do 17. leta. Za vpis ali informacije pokličite št. 348-0451875.
S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi odrasle na tečaj v latinsko-ameriških in standardnih plesih. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12.oktobra, v večernih urah v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. Za vpisovanje poklicati na tel.št. 349-7338101.
SKD F. PREŠEREN - šivanje noš. Spet se bomo srečale v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita mlade iz nižjih in višjih srednjih šol v svoji gledališki skupini. Starejšo (za dijake višjih razredov višjih srednjih šol) bo ob sredah ob 14.30 vodila Helena Pertot. Dijaki tretjih razredov srednjih šol in nižjih razredov višjih šol se lahko vključijo v novo skupino, ki jo bo vodila Patrizia Jurinčič. Vaje bodo enkrat tedensko na sedežu v ulici Donizetti 3 v Trstu. Za informacije pokličite št. 345-2669860 ali se oglasite ob sredah na sedežu društev.
DELAVNICA FOTOGRAFIJE - Fotovideo Trst 80 organizira fotolaborato-rij ob četrtkih (prvo srečanje bo 15.oktobra) od 20.ure dalje v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. Vodi ga Robi Jakomin. Za prijave, vpisnine in ostale informacije, pišite mail na robijack1978@yahoo.it
KRUT obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj »Arteterapije« v četrtek, 15. oktobra, ob 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040 360072.
KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini.
PLESNA ŠOLA - SKD F. PREŠEREN obvešča, da se v četrtek, 15. oktobra, pričneta tečaja plesa za odrasle v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu, in sicer od 20.30 do 21.30 za začetnike, od 21.30 do 22.30 za nadaljevalce. Za vpis ali informacije pokličite št. 328-8374369.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev vsako soboto in nedeljo zjutraj. 2.izmena od sobote, 17., oz. nedelje, 18. oktobra dalje. Možnost najema opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 209873.
BAMBIČEVA GALERIJA- do petka, 23.oktobra razstava akvarelov Andreja Kosiča: Veličastni jesenski Kras. Ogled od ponedeljka do petka 10.0012.00 in 17.00-19.00. Proseška ul. 131, Opčine.
TABORNIKI RMV obveščajo, da se se začeli sestanki po družinah. Na Op-činah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na
Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Saležu (info: 3408940225 - Ma-dalena).
KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flo-riterapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009.
SK DEVIN prireja tedensko zimovanje na prelazu Jochgrimm (Oklini) in v kraju Forni di Sopra od 26.decembra do 2.januarja 2010. Možnost smučarskih tečajev pod vodstvom društvenih učiteljev. Informacije in vpisovanje do 20.oktobra na info@skde-vin.it ali na 340 2232538.
Prispevki
V	spomin na drago Emo Tul daruje družina Parovel (Mačkolje 81) 50,00 evrov za SKD Primorsko.
V	spomin na dragega moža in očeta Avgusta Castellanija darujejo žena in Marija in hčeri Alenka in Marina 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Emo Tul darujejo družine Kaučič in Možina 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na prijateljico Emo Tul darujeta Ada in Rosana 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Mačkoljah.
V	spomin na sestro Nastjo daruje sestra Armida Gruden z družino 20,00 evrov za SKD Barkovlje.
V	spomin na Nadjo Žagar darujejo: Ada z družino 20,00 evrov, Slavka 20,00 evrov in Eliana 20,00 evrov za cerkev na Pesku.
Ob krstu male Mije Aurore Stopar darujeta starša 100, 00 evrov za cerkev v Bazovici.
Namesto cvetja na grob prijateljice Eme Tul darujejo Dragica Strain 30,00 evrov, Lidija Štrčaj 15,00 evrov, Vera Kezič 10,00 evrov in Ada Počkar 35,00 evrov za združenje bivših deporti-rancev ANED.
Kot zapisano v oporoki, g. Ema Tul daruje 100,00 evrov za Zvezo vojnih invalidov.
Namesto cvetja na grob Toneta Kost-napfla darujeta Ivo in Božo z družinama 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
Naša tovarišica Ema Tul je v svoji oporoki zapustila v dar 100,00 evrov za SKD Primorsko, 100,00 evrov za Nonet Primorsko, 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v Mač-koljah, 100,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg, 100,00 evrov za bivše deportirance ANED, 100,00 evrov za Zvezo vojnih invalidov in 100,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Albina Škerka daruje žena Jelka 50,00 evrov za SKD Igo Gruden in 50,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na Nastjo Gruden daruje Danica Šemec 20,00 za Godbeno Društvo Nabrežina.
V	spomin na Miltoka Pirca in Marijo Milič daruje Marija Pirc 30,00 evrov za MoPZ RZ.
V	spomin na drago Emo darujejo družine Parovel (Mačkolje 81) 50,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg.
V tem težkem trenutku je kruta usoda ponovno prizadela drago Sašo z izgubo ljubljene hčerke Naste. Globoko sočustvujejo z njo
brat Vasja z Olimpio ter nečaki Verena, Andra, Aleksij in Maksimiljan
Ob boleči izgubi sošolke Naste izrekamo mami in svojcem iskreno sožalje
bivši sošolci 5.B znanstvenega liceja
12
Sobota, 3. oktobra 2009
KULTURA
TOMIZZEV DUH
Nikoli z eno proti drugi
Milan Rakovac
/
Jur ste se navadili da ogni-tanto pokažen suoje vicije, ma vero znan pak da ta bot cu načiniti još jedan propio vicijuoži korak: Šperan da mi niecete zamiriti, ni vi, ljubi bralci, ni draga mi i umna Dr. Mojca Drčar-Murko (se poznamo i štimamo), koju san jur citira u Primorskem. Ma kako su njeje beside iz navedenega pogovora za Mladino propio štanje, san napensa i danas navesti vec njejih pensiri, i na njih reci dvi-tri muoje; vržmo kako niki virtualni dijalog in absentio. Zašto to? Ma, zato ča političke i medijske nacionalne nomenklature Ljubljane i Zagreba delaju sve ča moru da rovi-naju komoč-i-kum-pena načinjen kompromis dvi države. A Mojca D.M. z oštrin skalpelon secira manijakalne i suicidalne strasti certih „patrioti":
»A konkretno o zavezništvu: z vsemi na enakopravni podlagi, a nikoli z eno proti kaki drugi«; veli Mojca D.M. na pitanje Boruta Mekine Koga bi se morala Slovenija bati in s kom sklepati zavezništva? Z Avstrijo, Italijo, Hrvaško ali Madžarsko?:
Naravno; ali mislim da je najprije važno obnoviti cro-slo VZAJEMNOST iz minulih vremena »Edinosti«, jer i jednima i drugima, našem malom svijetu, »piha za ovratnik« veliki germanski i romanski svijet.
»NAŠ VELIKI STRATEŠKI INTERES JE, DA SE Hrvaška vključi v EU, perebivalstvi sta povezani s sorodstvenimi in prijateljskimi vezmi, pa vendar se kdaj pa kdaj zazdi da smo na pragu oboroženega spopada«: Naravno, da Mojca D.M. ne može pre-vidjeti istovjetnost bilateralnih interesa.
»Na Balkanu so razmere nestabilne in neurejene, zato so potrpili prizadevanja Hrvaške, ki je v postopku pridruževanja EU prišla skoraj do konca«: Naravno, ali i zato što Zapad opet vidi »Jugosefru« kao svoj cordon sanitaire (neki i kao Antemurale chri-stianitatis), i zato hoce k sebi uzeti zemlju po zemlju!
Polne suverenosti nad koridorjem, torej nad 112 kvadratnih kilometrih morja, ki bi povezal slovenske ozemeljske vode z odprtim morjem Jadrana ne moremo dobiti zaradi danih geografskih razmer ... Lahko pa dobimo okrepljen, 'kvalificiran' neškodljiv prehod skozi hrvaško teritorijalno morje, ki bi bil praktično enak suverenosti ... Ne samo Sloveniji, tudi Avstriji, Madžarski in drugim državam Hrvaška zagotavlja tako imenovani neškodljkiv dostop do pristanišč ...
Vprašanje je simbolično. Veliko energije je bilo vloženo v tezo, da je Slovenija lahko pomorska država le tedaj, če ima stik z odprtim morjem. Taka stališča razumem v literarno-politi-čnem smislu. Jasno, da bi bilo dobro, če bi nam sosednja država zaradi dobrih sosedskih odnosov dala na voljo koridor, v katerem bi imeli popolno suverenost. Odlično bi bilo, a mislsim da je bilo, če je bilo, to dosegljivo le na začetku suverenih poti Slovenije in Hrvaške.
Ne, odnosi niso dobri, blokada je bila ponižanje za Hrvaško, in bo odnose še dolgo bremenila«. Naravno, da je cro-clo Paket problema (Piranski zaliv, Ljubljanska banka, Krško, autoce-ste Trst-Rijeka, Maribor-Zagreb... ) bilo zacijelo moguce riješiti na počeci-ma, ali mislim da su mladi ettaizmi vjerovali da ce se sve to medu prijate-ljima prijatelsjki vec jednoga dana ri-ješiti, gotovo samo do sebe. Lucidna Mojca D.M. upire prstom u točku nesporazuma; Ljubljansku banku, navo-deci kako je Hrvtsak istu ukinula da joj ne plati dugove svojih poduzeca. Zauzvrat, Ljubljanska banka (Slovenija) je odbila isplatu štednih uloga:
»Nemara se odnosi med Slovenijo in Hrvaško sploh ne bi tako zapletli, če ne bi bilo tega elementa«.
Mi dohaža u pamet surova aneg-dota istrijanska; jedan cierti je z siki-ron ubija oca i mater, i pacijentano nažga španjulet pak reka: fata la xe anche questa
Skratka, Ljubljana in Zagreb morajo - ab ovo. Tutto da capo! Ma ie-ra l'ora!!! Ma finalmente!!!
Intanto, , sad kad su deboto zatrli štanjo prijateljstvo dva naroda, sada su kapili ča su načinili. OK. C'i sto! Pa ako je vec tako, situacija je zapra-vo solidna; kao da je 1918. ili 1945. ili 1991. Treba napraviti inventar nerije-šenih bilateralnih problema. Tamo u vrijeme Hrvatskog proljeca »Hrvatski tjednik« donosio je na posljednjoj stranici rubriku izazovnog naslova -»karte na stol«.
Nadam se da su odnosne no-menklature&hijerarhije medijsklo-politične sposobne staviti karte na stol, ali kao dva ozbiljna partnera, ALI NE KAO DVIJE DRŽAVE, nego kao dvi-je susjedne države koja jako ovise jed-na o drugoj. Nije Hrvatskoj Slovenija - Samoa, niti je Sloveniji Hrvatska -Novi Zeland. To je ključ buducih odnosa, postaviti skupni strateški interes
U prvi plan! Ljubljana i Zagreb su spremni na to?
revije za mlade in otroke
Galeb vstopa v novo šolsko leto z običajno prepoznavnostjo in svežino
Novo šolsko leto se je začelo, z njim pa bo knjižne police naših mladih bralk in bralcev bogatil tudi Galeb, ki vstopa v šestinpetdeseto leto izhajanja. Tudi letos bo otroška in mladinska revija prepoznavna in sveža, o čemer nas je prepričala septembrska izdaja, za katero lahko rečemo, da je izredno bogata in raznovrstna. Vsebuje namreč dovolj preprostih in kratkih besedil za bralce začetnike, ne manjka pa tudi daljših pravljic in zgodb za večerno branje, pripovedovanje in pogovor, torej takih, h katerim sedejo skupaj otroci in odrasli. Uredniki pa so za nameček na enem mestu zbrali tudi uganke, križanke, dopolnjevanke in kuharske ter umetniške nasvete.
Ob prelistavanju prvega Galeba v šolskem letu 2009/2010 smo ugotovili, da so pisateljska imena, ki bodo tudi letos glavni steber te mladinske revije, dosedanjim bralcem že znana: Zvezdana Majhen, Jože Sevljak, Bina Štampe Žmavc, Berta Golob, Žiga Gombač ... In še mnoga druga. V reviji bodo z mladimi uporabniki tudi priljubljeni ilustratorji in ilustratorke: Mojca Cerjak, Magda Tavčar, Alenka Sott-ler, Štefan Turk, Živa Pahor, Katerina Kalc ... Seznam je seveda nepopoln, kar bodo mladi bralci ob rednem branju revije ugotovili sami. Poleg pisateljev, pesnikov in ilustratorjev pa bodo Galebove strani tudi v novem šolskem letu dopolnjevali nasveti strokovnjakov, med katerimi naj omenimo samo likovno pedagoginjo Jasno Merku z likovno delavnico in Marjeto Zorec z naravoslovno rubriko. Z naslovnic letošnjega Galeba pa nas bodo še naprej pozdravljale risbe učencev in učenk različnih šol.
Septembrsko platnico Galeba je tako prispevala Tina Hussu, učenka drugega razreda kriške OŠ Albert Sirk. Na uvodni strani lahko nato mladi uporabniki preberejo pesem Zvezdane Majhen z naslovom Sr(e)čna dežela, v kateri avtorica piše o šolah, šolarjih in učiteljih. Med pesmimi naj omenimo še pesem Vide Mokrin Pauber, ki je za to izdajo pri-sevala pesem Piščanček Robi in pesem Bine Štampe Žmavc, ki v pesmi Metulj opeva to čudovito žuželko. Mali in veliki naslovniki revije lahko v septembrski številki berejo tudi raznovrstne zgodbe, ki jih odlikujeta kakovost in poučnost. To vsekakor velja za zgodbo Jožeta Sevljaka, ki bo letos pisal Ajtiloške pravljice. Tokrat avtor pripoveduje o pošasti, ki se imenuje Zlo-di. Marko Kravos nas bo še naprej seznanjal z deli človeškega telesa. Od pet do glave je naslov rubrike, ki nas tokrat pelje v notranjost našega trebuha. Zanimi-
Letošnjo prvo naslovnico je narisala mala Tina Hussu, ki obiskuje OŠ Albert Sirk v Križu
va je tudi zgodbica stare Galebove znanke, pisateljice Berte Golob, ki je za tokratni Galeb prispevala prvi del zgodbe z naslovom Deček in ptica, Štefka Kac Marn pa nas je razvedrila z zgodbico o treh kapljicah. V nadaljevanju so uredniki zbrali še pravljico Darinke Kobal z naslovom Ljubezniva kresnička, Mama na službeni poti in Očka v akciji je naslov pripovedi Žige Gombača, Milan Petek pa nas je z avtobusom popeljal v Indijo Koromandi-jo. Sestrici v šoli je naslov zgodbe Tatjane Kokalj, ki tokrat pripoveduje o Neži in Gaji, ki se ponovno odpravljata v šolo, Klarisa M. Jovanovič pa nas bo tudi v tem šolskem letu seznanjala z zanimivimi prispodobami. Medtem ko smo lani spoznavali prispodobe o živalih, bomo letos prebirali zgodbice o rastlinah v bajkah, vražah in prispodobah. V septembrskem Galebu beseda teče o vrtnici, okoli katere so nastale številne legende, njen cvet pa je s pridom uporaben tudi v kuhinji.
Stalni strokovni sodelavci so tudi tokrat poskrbeli, da bomo po Galebu posegli tudi v prostem času. Jasna Merku nam v svoji likovni delavnici deli nasvete za izdelavo košaric in torbic iz odpadne embalaže, Peter Ferluga nas v rubriki Škro-
tržaška opera verdi - Simfonična sezona
Izjemni ruski virtuoz
Violinist Sergej Krylov je nastopil z orkestrom tržaškega gledališča, ki ga je vodil Moshe Atzmon - Izbral je Paganinija
Pred dvajsetimi leti je Sergej Krylov osvojil prvo mesto na goriškem mednarodnem tekmovanju Lipizer: takrat je bil star devetnajst let, njegova kariera pa se je začela že v otroških letih in se je po goriški zmagi še bolj uspešno nadaljevala ter razvijala v najprestižnejših svetovnih institucijah. V mladih letih je Krylov očaral predvsem s svojo izjemno tehniko, postopoma pa se je razvil v interpreta, ki v partituri išče in najde tudi globlje sporočilo: sposobnost, da osmisli tudi banalne partiture, je dokazal na koncertu, ki ga je oblikoval v gledališču Verdi pod vodstvom dirigenta Mosheja Atzmona. Lani nam je violinist zapustil nepozaben vtis z enkratno izvedbo koncerta Petra Iljiča Čajkovskega, zato smo si pričakovali ponoven nastop s koncertom ruskih mojstrov kot Prokofjev ali Šostakovič, virtuoz pa je tokrat izbral Paganinija. Skladbe italijanskega mojstra slovijo predvsem po transcendentnih tehničnih težavah, ki se praviloma ne istovetijo s transcendentno lepoto, toda Krylov zna s svojo igro izluščiti iz par-titure najbolj žlahtne ideje ter upraviči tudi banalne domislice z izvedbo, ki poslušalca brezpogojno prevzame: zvok violine se sprošča z bleščečo ja-kostjo, ki ostaja neomadeževana tudi v najbolj vra-
tolomnih prehodih, poustvarjalna sla je vseskozi nabreknjena, ob vsem tem pa umetnik najde tudi lirske oaze, kjer postane prava operna primadonna z bogato spevnostjo in zapeljivo melodiko. Pa-ganinijev Koncert št.1 v D-duru je zaživel v vzbur-ljivem zaporedju stavkov, kjer je prvi sprožil rafale virtuoznosti, drugi očaral s toplino zvoka, tretji pa naravnost razorožil gledalca ob osupljivi tehniki loka, ki si lahko privošči katerokoli variacijo in vragolijo. Ruskega mojstra je zasul val aplavzov, navdušenje pa sta podaljšala dva dodatka: najprej prvi stavek 2.Sonate Eugenea Ysayea (s podnaslovom Obsesija), ki se neposredno sklicuje na Pre-ludij Bachove Partite v E-duru, nato pa se tematska nit spremeni v Dies Irae, svoj triumf pa je mojster zaključil z izvedbo Paganinijevega Capriccia št.13, ki je znan z naslovom Hudičev smeh- in tokrat smo prvič slišali efekt, ki ga je Krylov po-ustvaril z rahlim glissandom, da so dvojemke res zazvenele kot posmeh.
Tržaški orkester je imel v Paganinijevem koncertu podrejeno vlogo, kajti italijanski virtuoz ne slovi kot mojster orkestracije, zato pa je bil ansambel mnogo bolj resno zaposlen z uvodno skladbo- Uverturo iz opere Oberon Carla Marije von
Webra. Madžarsko-izraelski dirigent Moshe Atz-man je dokaj izkušen mojster, ki zna svoje delo lepo izpeljati, toda brez magičnega pridiha, ki obkroža romantično vzdušje pravljične opere. Globoko zasidrana v romantično dobo je tudi Simfonija št. 2 op. 70 v d-molu Antonina Dvo\u0159aka, ki je bila na sporedu v drugem delu koncerta. Češki mojster je v tem delu jasno izpričal svoje občudovanje do Brahmsa, ki se v simfoniji večkrat pojavlja kot razpoznavni model, prisotni pa so tudi namigi na Schumanna in Mendelssohna. Podnaslov simfonije je Iz kalnih časov in potek glasbenih idej večkrat izraža tragično napetost, ki se nekoliko razjasni le v Scherzu. Razlog, da je ta skladba dandanes bolj redko na sporedu, gre morda iskati v pretirani razvejanosti, ki celoti odvzame koherenco, vsekakor je simfonija tehtno spisana in nudi orkestru veliko možnosti za polnokrvno fra-ziranje. Izvedba je bila na dobrem nivoju, čeprav se je tu pa tam nekoliko razvlekla in ni nudila posebno vzburljivih doživetij, za svoj trud pa sta orkester in dirigent požela dolge aplavze; prihodnji koncert bo 2. in 3.oktobra posvečen italijanskim, ameriškim in francoskim skladateljem 20. stoletja.
Katja Kralj
bek kuha seznanja z zanimivimi recepti. Iz Galeba, ki je pred nami, se bomo naučili pripravljati pošastne palačinke. Poučen in zanimiv je tudi prispevek Marjete Zorec, ki piše o mednarodnem letu astronomije.
Poleg vsega omenjenega ne smemo pozabiti na rubriko Šolarji pišejo in rišejo, v kateri naši šolarji pišejo in rišejo o svojih doživetjih. V septembrskem Galebu lahko beremo pisma učencev COŠ Pinko Tomažič s Trebč, ki opisujejo šolsko ekskurzijo v Rim. Izlet v Ljubljano in Postojnsko jamo so opisali učenci katinar-ske OŠ Fran Milčinski, lične in slikovite risbe pa so prispevali šolarji, ki obiskujejo kriško OŠ Albert Sirk. (sč)
Na bienalu Alpe-Jadran tudi Jasna Merku
Kranj velja za živahno kulturno središče, v katerem pripada galerijski ponudbi pomembna vloga. Ena stalnic razstavnega življenja sta v preteklih dveh desetletjih postali Slovenski bienale mesta Kranj in razstava risbe in slike v prostoru Alpe-Jadran, ki ju prireja Likovno društvo Kranj. Retrospektivno gledano bi lahko dejali, da je bila mednarodna razstava risb in slik zasnovana kot zanimivo soočenje oziroma primerjava domačih in gostujočih likovnikov iz t. i. alp-sko-jadranskega prostora. Na prvi razstavi leta 1995 je bil izbor omejen na risbo in na avtorje, ki so v risbi videli zaključeno avtorsko dejanje in ne predlogo za slikarske ali kiparske kompozicije. Kasneje so se risbam pridružila tudi dela v mešani tehniki in slike (z izjemo grafičnih in drugih reproduktivnih likovnih tehnik), ki pa morajo biti izdelana na papirju. Na 8. bienalni razstavi risb in slik v prostoru Alpe-Jadran srečamo 17 povabljenih likovnih ustvarjalcev ter 18 članov Likovnega društva Kranj. Iz Avstrije prihajajo Johann Jascha, Norbert Klavora, Karl Vouk in Zor-ka L.-Weiss, iz Hrvaške Ivan Bala-ževic, Fulvio Juričic in Bojan Šu-monja, iz Italije Giorgio Maria Cisco in Jasna Merku, iz Madžarske Agnes Szepfalvi, iz Makedonije Tanja Tanevska in iz Poljske Joanna Zajac-Slapničar. Ob mariborskih umetnikih so bili k sodelovanju posebej povabljeni slovenski likovni ustvarjalci: Nikolaj Beer, Dragica Čadež, Polona Petek, Jože Slak -Doka in Jože Trobec.
/
SVET
Sobota, 3. oktobra 2009
13
evropska unija - Potem ko so jo junija lani na referendumu zavrnili ■ •	v	• ■	t v
Irci so se včeraj drugič odločali o Lizbonski pogodbi
Po napovedih naj bi zmagal »da« - Uradni rezultati bodo znani danes popoldne
DUBLIN - Na Irskem je bil včeraj drugi referendum o Lizbonski pogodbi. V prvem poskusu junija lani je večina glasovala proti novi evropski pogodbi, tokrat pa naj bi jo, kot napovedujejo javnomnenjske raziskave, le potrdili. Volišča so bila sinoči odprta do 23. ure po srednjeevropskem času, uradni rezultati pa bodo znani danes popoldne.
Irska je edina članica EU, ki o Lizbonski pogodbi odloča na referendumu, saj jo k temu zavezuje nacionalna zakonodaja. Potem ko so Irci lani pogodbo zavrnili, je EU Irski dala več zagotovil o tem, da uveljavitev Lizbonske pogodbe ne bo vplivala na irsko zakonodajo na področju splava, davkov in na njeno nevtralnost, poleg tega pa bo država ohranila svojega člana Evropske komisije.
Vendar je po ocenah analitikov k zvišanju podpore Liz-bonski pogodbi med Irci največ prispevala gospodarska kriza, v katero je država zašla v drugi polovici lanskega leta. Zmago zagovornikov pogodbe bi utegnilo ogroziti prav nezadovoljstvo Ircev z odzivanjem vlade na gospodarsko krizo, čeprav je premier Brian Cowen volivce opozoril, da pri tokratnem referendumu ne gre za odločanje o usodi vlade temveč za državo. Da so Irci na glasovnici tokrat večinsko obkrožili "da", so včeraj odločno napovedovali tudi v du-blinskih stavnicah. Lizbonsko pogodbo, ki bi poenostavila delovanje razširjene unije in naj bi po načrtih v veljavo stopila z letom 2010, poleg Irske doslej še nista ratificirali Češka in Poljska.
INDONEZIJA - Naravna ujma
Po sredinem potresu še vedno pogrešajo okoli tri tisoč ljudi
DŽAKARTA/APIA - Na indonezijskem otoku Sumatra, ki ga je v sredo prizadel močan potres z močjo 7,6 stopnje, bi lahko bilo pod ruševinami še vedno ujetih okoli 3000 ljudi, je včeraj sporočilo indonezijsko ministrstvo za zdravje. Reševalci se kljub slabim razmeram trudijo najti morebitne preživele, pri tem pa jim pomagajo tudi tuji reševalci.
V potresu na Sumatri je življenje po uradnih podatkih izgubilo najmanj 715 ljudi, 2400 pa so jih sprejeli v bolnišnico, so potrdile oblasti. Potres, ki je opustošil večji del otoka, je največ žrtev terjal v mestu Padang. Reševalci se kljub slabim razmeram sicer še vedno trudijo najti morebitne preživele. Včeraj zjutraj jim je tako približno 40 ur po potresu izpod ruševin šole v Padangu uspelo rešiti dve ženski, 19-letno študentko in učiteljico. Pri tem sta bili obe pri zavesti.
Na katastrofalni potres v Indoneziji so se odzvale številne tuje države, ki so na otok poslale pomoč, med drugim vodo, zdravila in hrano. Na Indonezijo so prispeli tudi tuji reševalci, več držav pa se je na katastrofo v Indoneziji odzvalo z denarno pomočjo.
Na otočju Samoa v Tihem oceanu, ki sta ga v torek prizadela močan potres in cunami, pa so reševalci izgubili upanje, da bi še našli morebitne preživele. V katastrofi je življenje izgubilo najmanj 155 ljudi, oblasti pa se bojijo, da bo število žrtev na Samoi še naraslo. (STA)
Glasovanje na volišču v središču Dublina
ansa
izrael - Leta 2006 ugrabljeni Gilad Šalit je videti zdrav
V zameno za posnetek vojaka
izpustili palestinske zapornice
JERUZALEM - Izrael je včeraj v zameno za videoposnetek leta 2006 ugrabljenega izraelskega vojaka Gilada Šalita iz zaporov izpustil 19 palestinskih zapornic. Dogovor o tem sta ob posredovanju Egipta in Nemčije judovska država in gibanje Hamas dosegla v sredo.
Eno izmed zapornic so zjutraj prepeljali na prehod Erez na severu območja Gaze, medtem ko so prvo že v sredo zvečer odpeljali na njen dom v begunsko taborišče blizu Ramale na Zahodnem bregu. Preostalih 18 zapornic so včeraj prepeljali proti priporniškemu centru pri Ramali, kjer so jih izraelske oblasti izpustile, potem ko so si pogledale videoposnetek vojaka Šalita in se prepričale, da je bil posnet nedavno.
Načelnik generalštaba izraelske vojske Gabi Aškenazi si je med prvimi ogledal posnetek, ki traja okoli dve minuti, nato pa so ga poslali izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju. Prav tako so ga poslali staršem vojaka, ki so dali dovoljenje, da ga je predvajala televizija. Šalit je na posnetku videti dobrega zdravja in govori povezano.
23-letnega Šalita že tri leta zadržujejo oborožene palestinske skupine iz Gaze, o njegovi izpustitvi pa se Izraelu in gibanju Hamas, ki nadzoruje območje Gaze, doslej ni uspelo dogovori-
Gilad Šalit na posnetku
ansa
ti. Izrael je doslej pred kakršnokoli izmenjavo zapornikov vztrajno zahteval dokaz, da je ugrabljeni vojak živ. Hamas pa v zameno za osvoboditev Šalita zahteva, da Izrael izpusti okoli 1000 palestinskih zapornikov.
Na včerajšnje dogajanje se je že odzvala Francija in vnovič zahtevala osvoboditev Šalita, ki ima tudi francosko državljanstvo. (STA)
Število žrtev tajfuna Ketsana preseglo 400
MANILA - Tajfun Ketsana, ki je v minulih dneh opustošil jugovzhodno Azijo, je po zadnjih podatkih terjal več kot 400 smrtnih žrtev, več kot dva milijona ljudi pa je ostalo brez domov. Območju se medtem približuje še tajfun Parma, zaradi česar se oblasti bojijo nove katastrofe.
Ketsana, ki je minuli konec tedna najprej udarila na Filipinih, nato pa je prešla še Vietnam, Kambodžo in Laos, je zahtevala več kot 400 mrtvih, največ, skoraj 300, na Filipinih. V Vietnamu je umrlo skoraj sto ljudi, 14 v Kambodži, iz Laosa pa poročajo o 16 mrtvih. Več sto ljudi še vedno pogrešajo. Na severu Filipinov danes pričakujejo novo ujmo, tajfun Parma, ki bo, če ne bo spremenil smeri, povzročil novo katastrofo. Poplave, ki jih je v tej državi povzročila Ketsana, so bile sicer najhujše v zadnjih štirih desetletjih.
Nalivi na jugu Indije terjali več kot 130 življenj
NEW DELHI - Jug Indije je v minulih dneh zajelo močno deževje s poplavami, zaradi česar je po navedbah oblasti življenje izgubilo več kot 130 ljudi. V zvezni državi Karnataka so od torka umrli 104 ljudje, o 26 žrtvah pa poročajo iz zvezne države Andhra Pradesh. Reševalci poskušajo z vojaškimi čolni in helikopterji rešiti več sto ljudi, ki so zaradi hudih padavin ujeti v hišah. Močno deževje je opustošilo tudi polja. Težavam v regiji sicer še vedno ni videti konca, saj so vremenoslovci opozorili pred novimi padavinami. Monsunsko obdobje v Indiji ponavadi traja od junija do konca septembra, letos pa je terjalo že več kot 1200 življenj.
V Afganistanu ubiti štirje pripadniki Isafa
KABUL - V ločenih incidentih v Afganistanu so bili v zadnjih 24 urah ubiti štirje pripadniki Natovih sil Isaf, med njimi trije Američani, je včeraj v Kabu-lu sporočil Isaf. Talibanski uporniki so medtem na severu države zažgali dve cisterni z gorivom, ki sta bili namenjeni Natovim silam. Kot je sporočil Isaf, je bil ameriški pripadnik Natovih sil ubit v napadu na jugu Afganistana, še en vojak pa je umrl v ločenem napadu na vzhodu Afganistana. Dva ameriška vojaka sta bila ubita v incidentu zahodno od Kandaharja na jugu države. Nacionalnosti četrtega vojaka Isaf ni razkril, so pa z britanskega obrambnega ministrstva sporočili, da je v eksploziji v Hel-mandu umrl pripadnik britanskih letalskih sil.
V Afganistanu je letos umrlo 384 tujih vojakov, od tega 226 Ameriških in 82 Britanskih. Od začetka vojaške operacije oktobra 2001 je bilo ubitih skoraj 1430 tujih vojakov. (STA)
grčija - Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah naj bi vladajočo Novo demokracijo premagali opozicijski socialisti
Premier Karamanlis se je odločil za predčasne volitve, da bi okrepil večino, tvega pa poraz
ATENE - Grki bodo v nedeljo po dveh letih ponovno volili parlament. Za sklic predčasnih volitev se je odločil premier Kostas Karamanlis, ki želi za uvedbo odločnejših gospodarskih reform pridobiti nov mandat, a kot kažejo jav-nomnenjske raziskave, ga pri tem čaka težek boj. Volivci naj bi namreč večino glasov namenili opozicijskim socialistom.
Ne glede na to, ali bo iz volitev kot zmagovalka izšla vladajoča Nova demokracija (ND) ali opozicijski socialisti (Pasok), pa se bo na premierski stolček v vsakem primeru zavihtel dedič ene izmed dveh najpomembnejših političnih dinastij v Grčiji. Tako Karamanlis kot prvi mož socialistov George Papandreu sta namreč potomca dveh rivalskih družin, ki grško politiko obvladujeta že od 50. let minulega stoletja.
Karamanlis, ki je zmagal na volitvah marca 2004 in nato ponovno septembra 2007, je predčasne volitve sklical na sredi svojega mandata, saj si je za izvedbo nepriljubljenih gospodarskih re-
Kostas Karamanlis
ansa
form, ki so nujne za grško gospodarstvo v času finančne krize, želel ponovno pridobiti podporo volivcev.
A njegova odločitev je bila tvegana, saj je priljubljenost vlade 53-letne-ga Karamanlisa pošteno načel niz finančnih škandalov. Položaj vlade, ki je imela v 300-članskem parlamentu le en sedež večine, pa so še poslabšale zaostrene gospodarske razmere.
Eden izmed škandalov z najbolj škodljivimi posledicami naj bi bil dogovor o menjavi zemljišča s pravoslavnim samostanom. Preiskovalci so namreč
ugotovili, da je bilo državno zemljišče velike vrednosti zamenjano za cenejše zemljišče samostana, pri čemer naj bi bila država oškodovana za okoli 100 milijonov evrov. Škandal je sprožil odstop dveh ministrov.
Vlada se je s številnimi kritikami soočila tudi zaradi ravnanja med nemiri, ki so po smrti najstnika pod strelom policista izbruhnili decembra lani, ter med poletnimi požari, ki so izbruhnili na obrobju Aten.
Zadnje javnomnenjske raziskave, objavljene 18. septembra, so tako že pokazale, da imajo opozicijski socialisti pred konservativno ND vodstvo šestih do sedmih odstotnih točk.
Zmagovalca volitev pa v vsakem primeru kot eden največjih izzivov čaka spopad z gospodarsko krizo, ki je državo, ki je nekoč dosegala močno gospodarsko rast, pripeljala na rob recesije. Brezposelnost je junija dosegla 8,6 odstotka, medtem ko je leto pred tem znašala še 7,3 odstotka.
Karamanlis je tako v predvolilni
kampanji v luči proračunskega primanjkljaja, ki bi letos lahko presegel osem odstotkov bruto domačega proizvoda, in velikega javnega dolga, obljubljal drastično zmanjšanje porabe, za-trtje davčnih utaj ter zamrznitev plač, pokojnin in zaposlovanja v javnem sektorju.
"Vem, da trenutno nisem prijeten," je v televizijski debati minuli teden dejal Karamanlis. "Vem, kot mi je bilo povedano, da sem si naložil plačilo politične kazni, a vem, kaj je nacionalni interes in globoko verjamem, da ima ta država veliko boljšo prihodnost, če sedaj sprejmemo prave odločitve," je še dejal.
57-letni Papandreu, čigar stranka je na volitvah leta 2007 zabeležila najslabši rezultat v 30 letih, je medtem zavzel povsem drugačno držo. Vztraja na tem, da je edini način za okrepitev grškega gospodarstva stimulacijski paket in je v tem okviru že obljubil tri milijarde evrov. Med drugim napoveduje tudi povečanje vlaganj v infrastrukturo in po-
višanje plač javnih uslužbencev ter pokojnin nad inflacijo.
Kljub temu, da javnomnenjske raziskave zmago napovedujejo stranki Pasok, pa ni jasno, če bo stranki uspelo pridobiti zadostno prednost za absolutno večino v parlamentu. Ustava sicer prepoveduje manjšinske vlade in kot najmanjše število poslanskih sedežev stranke za oblikovanje vlade brez zatekanja k sklepanju koaliciji določa 151 sedežev.
Če bi si Pasok v parlamentu hotel zagotoviti večino od 152 do 157 sedežev, bi moral po mnenju analitikov zbrati med 40 in 42 odstotkov glasov. A če to niti Pasoku niti ND ne bi uspelo, poleg tega pa ne bi mogli doseči niti koalicijskega dogovora s katero od manjših strank, se bi državi obetale nove volitve.
Pasok in ND na volitvah sicer že skoraj 30 let skupaj dobita okoli 80 odstotkov vseh glasov. Na tretjem mestu ponavadi pustita komuniste (KKE), katerim sledita Koalicija skrajne levice (Si-riza) in skrajno desna stranka Laos.
Sara Kovač (STA)
1 4 Sobota, 3. oktobra 2009
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
gorica - Dokončna zelena luč za prodajo energetskega sektorja družbe IRIS
Kljub zagotovilom županov usoda delavcev ogrožena
Novi lastnik bo znan januarja - Zagotoviti bo moral isto zaposlitveno raven
Zgovorni letak na vhodu v sedež družbe IRIS v ulici IX Agosto v Gorici
bumbaca
Kljub zagotovilom županov so delavci energetskega sektorja podjetja za javne storitve IRIS zaskrbljeni. Z januarjem bo oskrbovanje z energijo in plinom na območje goriške pokrajine prevzela nova družba, ki naj bi zagotovila isto zaposlitveno raven, ne glede na to pa delavci gledajo na prodajo energetskega sektorja z veliko mero nezaupanja. Pred sedež družbe IRIS, kjer je včeraj dopoldne odbor županov dal dokončno zeleno luč za pripravo javne dražbe za prodajo energetskega sektorja, so zaposleni zalepili letak. Nanj so v slogu nagrobnih kamnov napisali, da »na tem mestu počiva družba IRIS, ki so jo umorili kratkovidni politiki. 130 delavcev in družin se jim zahvaljuje«.
Prodajo energetskega sektorja družbe IRIS so odobrili občinski sveti 23 občin goriške pokrajine, kar predstavlja 97 deležev družbe. Proti so glasovali samo v Medeji in Vilešu, kjer so hoteli, da bi prodali celo družbo IRIS in ne samo njen energetski sektor. Dokončno zeleno luč prodaji je kot rečeno včeraj dal odbor županov, ki je izglasoval tudi dva dokumenta. Prvi določa nadaljnji postopek za prodajo sektorja plina in energije, drugi postavlja temelje za ustanovitev nove družbe za javne storitve, ki bo nasledil družbo IRIS pri ravnanju z odpaki. Sklep o prodaji vsebuje tudi obvezo za novega lastnika, da bo moral zaposliti vseh 108 delavcev energetskega sektorja. Sicer naj bi bil
gradež
Porast turistov
V Gradežu se je med letošnjo poletno sezono število italijanskih turistov povečalo za 6,7 odstotkov glede na lansko leto, medtem ko je bilo tujcev za 3,9 odstotkov več. Podatek je objavila ustanova Turismo FVG in pojasnila, da so turisti v Gradežu povprečno preživeli osem dni; ta podatek potrjuje mesto ob laguni kot turistični kraj v deželi, kjer obiskovalci preživijo najdaljše počitnice. Za gradeško županjo Silvano Olivotto je porast števila turistov izredno dober rezultat, ki si ga zaradi slabega vremena v začetku sezone niso pričakovali. Po njenih besedah so k uspehu prispevale tudi pobude in prireditve, ki so obogatile turistično ponudbo. Najbolj uspešna sta bila filmski festival Laguna Movies in lutkovni Puppet festival, ki sta svoje dogodke v povprečju priklicala po 300 oz. 600 udeležencev.
energetski sektor vreden med 90 in 100 milijonov evrov, od katerih jih bo družba IRIS približno 15 uporabila za sanacijo starih dolgov, medtem ko bo 6 milijonov evrov dolga prevzelo novo podjetje za ravnanje z odpadki. Del zneska od prodaje bo dalje šel za okrepitev podjetja, ki bo nasledilo družbo IRIS pri ravnanju z odpadki, ostali denar pa si bodo med sabo razdelili občine. Gorica, ki je največji delničar družbe IRIS, bo na primer prejela 33 odstotkov zneska, Tržič pa 13 odstotkov.
V prihodnjih dveh tednih bo družba IRIS objavila namero o prodaji energetskega sektorja, zatem bodo imeli kupci pet tednov časa za predstavitev svoji ponudb. Novi lastnik naj bi bil nato znan 15. januarja. Energetskega sektorja ne bodo prodali z evropsko dražbo, ne glede na to pa se bodo za njegov prevzem lahko potegovala tudi podjetja iz tujine.
S prodajo energetskega sektorja niso nikakor zadovoljni sindikati, ki jih skrbi usoda delavcev. »V kratkem se bomo srečali z župani in vodstvom družbe IRIS in zahtevali dodatna zagotovila. V primeru, da bo novi lastnik energetskega sektorja zašel v težave, bodo morale delavcevm priskočiti na pomoč občine,« poudarja pokrajinski tajnik CGIL Paolo Liva. Po njegovih besedah bo po prodaji sektorja energije in plina v družbi IRIS ostalo 76 uslužbencev. (dr)
gorica - Za delavce v tovarni Carraro
Kanček upanja
Vodstvo družbe ne bo samovoljno vztrajalo pri zahtevi po mobilnosti
Vhod v tovarno Carraro v goriških Stražcah
bumbaca
Vodstvo družbe Carraro ne bo samovoljno vztrajalo z zahtevo po mobilnosti za 80 od 120 zaposlenih v goriški tovarni in naj bi bilo pripravljeno na dogovarjanje o drugih oblikah socialnih blažil-cev. Majhen korak naprej v smeri reševanja stiske delavcev v tovarni v Stražcah so opravili včeraj na sedežu goriških indu-strijcev, kjer so se sindikalisti srečali s predstavniki vodstva družbe Carraro. Le-ti so predstavili nov industrijski načrt družbe, ki predvideva, da bodo del proizvodnje selili iz Italije, Nemčije in Poljske v Indijo in Kitajsko, kjer je delovna sila cenejša. »Na vzhodu jih bo prema za traktor stala 500 evrov, kar je veliko manj kot pri nas,« pojasnjuje pokrajinski tajnik sindikata FIOM-CISL Giampiero Turus in razlaga, da družba Carraro vidi v selitvi proizvodnje edini način za svoje preživetje. »Po našem mnenju selitev proizvodnje vodi k zaprtju obratov v Italiji, pri čemer so nam pred-
stavniki družbe Carraro zagotovili, da ne bodo samovoljno vztrajali s svojo zahtevo po mobilnosti za goriške delavce,« pravi Turus in pojasnjuje, da so včeraj predstavniki družbe Carraro pokazali večjo voljo po dogovarjanju o drugih oblikah socialnih blažilcev, čeprav svoje zamisli o mobilnosti še niso povsem opustili. Turus napoveduje, da se bodo 15. oktobra v Pado-vi zbrali sindikalisti in predstavniki enotnih sindikalnih predstavništev iz vseh italijanskih obratov družbe Carraro. Skupaj bodo zahtevali sklic državnega omizja za reševanje krize in poseg državne vlade.
Medtem je novo srečanje z vodstvom družbe Carraro sklical deželni podpredsednik Luca Ciriani. Sestanek bo potekal v ponedeljek, 12. septembra, na njem pa bo Ciriani ponovno predlagal uvedbo socialnih blažilcev, ki bi omogočili rešitev delovnih mest v tovarnah družbe Carraro v Gorici in Maniagu. (dr)
pieris - Škocjan in Fiumicello sta spet povezana
Obnovljeni most odprt
Prenova stala dva milijona evrov - Čez Sočo bodo lahko ponovno vozili tudi tovornjaki
gorica - Opozicija
»Valenti
ukazuje,
Romoli
«
Obredno rezanje traku
bumbaca
Pri Pierisu so včeraj slovesno predali namenu prenovljeni most čez Sočo, tako da je ponovno stekel promet po državni cesti št. 14 med Škocjanom in Fiumi-cellom. Most so zagradili po letu 1930, dolg pa je 440 metrov. S prenovitvenim posegom so ga utrdili z jekleno strukturo, tako da zdaj po njem lahko vizijo tovornjaki, težji od 35 ton. Na obeh straneh osem metrov širokega cestišča so uresničili 110-centi-metrsko kolesarsko stezo, namestili pa so tudi nove zaščitne ograje in panoje. Obnova se je začela 17. avgusta, skupno je podjetje ANAS stala dva milijona evrov.
Deželni odbornik za promet Riccar-do Riccardi, ki je prerezal obredni trak, je na včerajšnjem uradnem odprtju poudaril, da je dežela FJK namenila 40 milijonov evrov za posege na državnih cestah št. 13 in 14 ter na deželni cesti št. 56, na katerih sloni ves krajevni promet. »Sedem tednov zaprtja mosta je nedvomno povzročilo kopico težav in zastojev, zaradi česar se opravičujemo krajanom, toda prenovitveni poseg je bil res nujno potreben in neodložljiv,« je še povedal Riccardi.
uboga
»Predlagam prekinitev zasedanja.« Tako je dejal načelnik svetniške skupine Ljudstva svobode Gaetano Valenti med zadnjim občinskim svetom, ki je potekal 29. septembra, in sicer le dvajset minut po polnoči, ko so občinski svetniki že imeli zagotovljeno dvojno sejnino - vsak po približno dvesto evrov - in ko je bilo na dnevnem redu zasedanja še več točk. »Valenti nam je dejansko preprečil, da bi prišli do besede in da bi občinski svet razpravljal o prodaji nekdanjega mejnega objekta na Rafutu in o morebitni ukinitvi goriškega zdravstvenega podjetja. Ker je bila opoziciji odvzeta pravica do demokratičnega soočenja z večino, zahtevamo od predsednika občinskega sveta, da do 12. oktobra skliče novo zasedanje,« je včeraj poudaril načelnik svetniške skupine Foruma Andrea Bellavite in napovedal, da je njegovo zahtevo po takojšnjem sklicu novega zasedanja občinskega sveta podprlo vseh štirinajst svetnikov opozicije, vložil pa jo je včeraj.
»Valenti je zahteval prekinitev zasedanja, preden bi razpravljali o prodaji nekdanjega mejnega objekta na Rafutu. Temu vprašanju sledim že več mesecev, vendar na občini me niso obvestili, da zadruga Arcobale-no, zveza Coop, občina Ravenna in še nekaj drugih partnerjev pripravljajo načrt za uresničitev urada za čezmejno sodelovanje v objektu, ki bi ga je po mojem mnenju treba napolniti s turističnimi in kulturnimi vsebinami,« je pojasnila Anna Di Giannantonio, ki je včeraj Valentijevo zahtevo po prekinitvi občinskega sveta in ekonomsko škodo, ki jo je povzročil zaradi plačila dvojne sejnine, kritizirala skupaj z Bellavitejem, Bernardom De Santisom in Liviom Bianchinijem. V zvezi s poslopjem na Rafutu je Di Giannantonijeva še povedala, da so projekt za obnovo že poslali Bruslju, zdaj pa čakajo na njegovo odobritev in morebitno financiranje obnovitvenega posega. Poleg razprave o poslopju na Rafutu je prekinitev zasedanja preprečila obravnavo resolucije o nevarnosti, da bi ukinili goriško zdravstveno podjetje, ki jo je svoj-čas vložil De Santis.
»Predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo bi moral zagotoviti opoziciji, da s svojimi predlogi sproži razpravo. Drugače se bo vsakič našel kdo iz vrst večine, ki bo zahteval prekinitev in seje se bodo tako enostavno zaključile,« je ugotavljala Di Giannantonije-va, medtem ko se je Bianchini spraševal, kdo je dejansko goriški župan. Gaetano Valenti ali Ettore Romoli? »Po poltretjem letu še vedno nisem razumel, kdo vodi občinsko upravo, saj Valenti počenja dejansko, kar hoče, Ro-moli pa mu ne nikakor ugovarja,« je poudaril Bianchini in opozoril, da so med županskim mandatom Vittoria Brancatija z zasedanji občinskega sveta nadaljevali do 6. ure zjutraj, danes pa jih prekinjajo nekaj minut po polnoči na zahtevo enega svetnika, ki mu vsa opozicija slepo sledi. »Zadnjič bi lahko zasedanje nadaljevali vsaj do 2. ali 3. ure ponoči, saj smo itak že imeli zagotovljeno pravico do dvojne sejnine in na dnevnem redu je bilo še več pomembnih točk,« je poudaril Bianchi-ni, za katerega je tudi delovanje občinskih komisij pogubno. »Nekatere se niso sestale niti enkrat, druge niso sklepčne zaradi pomanjkanja zadostnega števila načelnikov. Sergio Cosma se na primer nikoli ne udeležuje zasedanj, zato bi moral odstopiti in prepustiti mesto v občinskem svetu drugim,« poudarja Bianchini. Da Valenti ukazuje in da ga Romoli pridno uboga, je prepričan tudi De Santis. »Opozicija z izjemo dveh svetnikov Lige in občasno še kakega "upornika" pridno sledi navodilom Valentija, ki diktira tempo tudi županu Romoliju,« pravi De Santis in skupaj z ostalimi opozicijskimi svetniki poudarja, da resolucije opozicije so vedno postavljene na zadnje mesto dnevnega reda občinskih svetov. Na ta način predlogi in opozorila opozicije vsakič zastarajo, saj o njih razpravljajo tudi šest mesecev po njihovi vložitvi, ko niso nikakor več aktualni. Zaradi tega od predsednika občinskega sveta Rolda zahtevajo, da enkrat za vselej prepreči diktaturo večine. (dr)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 3. oktobra 2009 1 5
gorica - Slovenski sindikat in višješolski profesorji oblikovali komisijo
Zaradi ministrskih nedorečenosti
v« ■ •	m	v ■ v	•
učinki reforme na sole se neznani
Novi ustroj s prihodnjim šolskim letom - Spremembe tako na licejskem kot na tehničnem polu slovenskega višješolskega središča
gorica - Slovenska državna nagrada ravnateljici Mirki Braini
Prispevala je k razvoju slovenske Sole in h krepitvi slovenske narodne skupnosti
bumbaca
Reforma višjih srednjih šol, ki se pripravlja v Italiji, naj bi stopila v veljavo s prihodnjim šolskim letom 2010-2011, navalila pa bo seveda tudi na slovenske višješolske zavode. Ker pa je še preveč nejasnosti in ker bo januarja zapadel rok za vpise - če ga ne bodo odložili -, so se aktivirali profesorji obeh polov slovenskega višješolskega središča v ulici Puccini v Gorici. Pred kratkim so se najprej sestali na pobudo enotnih sindikalnih predstavništev, skupščine, ki je potekala na šoli, pa se je udeležila glavnina učnega osebja, kar je dokaz velike občutljivosti za problem nove šolske ureditve. Iz te prve skupščine je izšla ožja skupina profesorjev, ki zastopajo vse višje srednje šole in so se v torek zbrali na prostovoljni ravni, a bodo odslej delovali kot neke vrste komisija pod koordinacijo Sindikata slovenske šole; na srečanju so podrobneje obravnavali evidentirane probleme. Tajnik sindikata, Joško Prinčič, je povedal, da bo omenjena komisija spremljala nadaljnji razvoj dogodkov, »zato da nas reforma ne bo presenetila«, dala pa si je nalogo, da bo na novi scenarij opozorila manjšinske organizacije in izvoljene predstavnike, začenši s senatorko Tamaro Blažina.
»Reforma naj bi startala prihodnje šolske leto, pri takšnih napovedih pa je v Italiji obvezen pogojnik. Postopek odobritve je sicer še na začetku, marsikaj pa je nedorečenega, na primer napoved, da bo reforma že takoj zajela ne le prvi razred, a tudi drugega,« pojasnjuje Prinčič in poudarja, da osnovni cilj reforme je kle-stenje števila višješolskih smeri. »Z eksperimentiranjem v 80. in 90. letih minulega stoletja je v Italiji prišlo do pravega navala smeri, ki jih bodo po novem drastično skrčili, saj je bilo stanje že skoraj neobvladljivo. To je načeloma pozitivno,« pravi, o učinkih na slovenske goriške šole pa dodaja: »Ministrstvo je sestavilo tabele, na podlagi katerih bodo obstoječe smeri v večini primerov pre-ustrojili, preimenovali in ustalili, kar pomeni, da bodo izgubile eksperimentalni značaj. V našem, goriškem primeru to naj bi prineslo, da klasični licej ostane nespremenjen, znanstveno-tehno-loški licej naj bi postal znanstveni "tout court", družboslovni pa humanistični ali družbeno-ekonomski licej, kjer naj bi latinščino nadomestilo nekaj ur ekonomije. Na tehničnem polu pa je slika takšna: tehnično-industrijskemu zavodu Vega s smerjo informatike naj bi dodali telekomunikacije, trgovski tehnični zavod Zois naj bi po novem bil le trgovski ali turistično-tehnični, poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti Cankar pa naj bi postal samo trgovski, kar je svojčas že bil, ali naj bi se preoblikoval v povsem nov zavod za eno-gastronomske in hotelirske storitve, kar, naj bo jasno, še zdaleč ne pomeni, da bodo usposabljali kuharje.«
Prinčič k povedanemu dodaja, da so danes znani predmetniki in naslovi predmetnikov ter število ur za posamezne predmete, »nič pa ne vemo o vsebinah in o natečajnih razredih, na podlagi katerih bodo profesorji dodeljeni posameznim predmetom. Zato je diskusija o tem, kakšna bo nova slovenska višješolska ureditev na Goriškem, močno pomanjkljiva, kar spravlja v veliko stisko naše višje srednje šole, pa še slovenski nižji srednji šoli, saj bi bilo spričo negotovosti vsako usmerjanje dijakov zaman«. (ide)
Šolski minister Igor Lukšič izroča priznanje ravnateljici Mirki Braini
foto bobo
»S svojim delom je veliko prispevala k razvoju slovenske šole v Italiji, tako pa h krepitvi slovenske narodne skupnosti, njenega jezika in kulture,« je zapisano v obrazložitvi nagrade za življenjsko delo v zamejskem šolstvu, ki jo je iz rok slovenskega šolskega ministra Igorja Lukšiča v četrtek prejela Miroslava (Mirka) Braini, dolgoletna ravnateljica na Goriškem, nekaj časa pa tudi na Tržaškem. Ceremonija ob podelitvi najvišjih slovenskih državnih nagrad na področju šolstva je potekala v ljubljanskem Grand Hotelu Union, ob Brainijevi pa je priznanje za leto 2009 prejelo še deset slovenskih šolnikov. Ravnateljica, ki je letos edina nagrajenka z ozemlja zunaj matičnih meja, je že ob vesti, da jo je doletela takšna čast, izjavila, da je nagrada hkrati priznanje za vse goriško šolstvo.
Med četrtkovo podelitvijo so povzeli ravna-teljičino življenjsko pot in zasluge. Rojena je v Štan-
drežu pri Gorici, kjer je obiskovala osnovno šolo. Po maturi na klasični gimnaziji in učiteljišču v Trstu je začela svojo delovno kariero kot osnovnošolska učiteljica v Štandrežu. V želji po novem strokovnem znanju je ob delu na šolah leta 1981 diplomirala na pedagoškem oddelku Filozofske fakultete v Trstu. Po diplomi in opravljenem ravnateljskem izpitu je najprej postala ravnateljica v Doberdobu, od šolskega leta 1984-85 in vse do upokojitve v avgustu 2008 pa je bila ravnateljica različnih vrtcev in šol na Goriškem in Tržaškem. V obrazložitvi je posebej poudarjeno, da »si je ves čas prizadevala za kulturo sožitja slovenske in italijanske skupnosti na Goriškem ter pomagala italijanskim kulturnim sredinam spoznavati slovensko stvarnost. S predanim delom in skrbjo za razvoj slovenskega šolstva v Italiji je veliko prispevala k njegovemu ugle-
du in uveljavitvi. Trudila se je, da bi za slovensko šolo navdušila in pridobila širok krog uporabnikov, kar se v zadnjem desetletju kaže v skokovitem naraščanju števila vpisanih otrok v slovenske vrtce in osnovne šole na Goriškem. Skrbela je za pogosto sodelovanje z italijanskimi šolami na Goriškem, hkrati pa iskala trajne stike s šolami v Sloveniji. Bila je članica in vodja različnih komisij in delovnih skupin. Ob lastnem strokovnem izpopolnjevanju je vseskozi skrbela za strokovno rast vzgojiteljev in učiteljev slovenskih šol v Italiji.«
Ko so te besede izrekli v Ljubljani, so ponos občutili tudi goriški gostje četrtkove ceremonije, med katerimi so bili Dario Bertinazzi, podravnatelj Večstopenjske šole Doberdob, Silvan Bevčar z Večstopenjske šole v Gorici in Loredana Nanut, učiteljica, ki je zaposlena na šolskem skrbništvu, ob njih pa še Tomaž Simčič, vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK, in Andreja Duhovnik, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, ki je bil predlagatelj nagrade Brainijevi, in sicer organizacijski enoti Koper, kjer ima sedež svetovalec za slovenske šole v Italiji, ter Nova Gorica, ki sodeluje s slovensko šolo na Goriškem in v Benečiji; mnenje k predlogu so prispevali tudi predstavniki slovenskega šolstva v Italiji.
Minister Lukšič je na podelitvi nagrad med drugim poudaril, da je slovenska šola dobra, ker ima dobre učitelje in dobre ravnatelje, nakar je skupaj s predsednikom odbora za podeljevanje nagrad na področju šolstva, Pavlom Zgago, izročil priznanja. Letos so namreč podelili vseh enajst nagrad, ki jih dopušča zakon. Nagrado za življenjsko delo v visokem šolstvu sta prejeli Ljubica Marjanovič Umek in Breda Kroflič, za življenjsko delo na področju šolanja otrok s posebnimi potrebami je nagrado prejel Marijan Lačen, Mirka Braini za delo v zamejskem šolstvu. Mojca Kovač Šebart je nagrajenka za najvišje dosežke v znanstvenem delu v vzgoji in izobraževanju, Vinku Cudermanu pa so nagrado podelili za avtorsko delo na področju učbenikov in učnih pripomočkov na področju srednjega šolstva. Nagrado za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo so prejeli Ivana Leskovar za delo v predšolski vzgoji, Aleksandra Pirkmajer Slokan in Martin Dušič za delo v osnovnem šolstvu, Štefan David v srednjem šolstvu, Izidor Hafner pa za delo v visokem šolstvu. Lukšič je nagrajencem dejal, da so s svojimi prizadevanji in trdim delom pomagali pri uresničevanju poslanstva učiteljskega poklica, njihovi uspehi pa so le še dodaten dokaz, da so svoje delo opravljali srčno in odgovorno. (ide)
štandrež
Vrača se sKultura
V Štandrežu se danes pričenja 5. kiparsko srečanje sKultura 2009, ki se ga bo udeležilo devet umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Slovenije. Na Jeremitišču bodo do sobote, 10. oktobra, med 10. in 12.30 ter med 14. in 17. uro ustvarjali Norma Antonini, Teresa Ceta-ni, Angela Dibenedetto Borzi, Vin-cenv Kovačec, Sisto Lombardo, Ivana Postic, Drago Vit Rozman, Robin Soave in Matej Vočanec.
Zaključna prireditev letošnje sKulture bo v soboto, 10. oktobra, ob 19.30 na Jeremitišču, v primeru slabega vremena pa v župnijski dvorani v Štandrežu. Ob tej priložnosti bodo umetniki razstavili svoje kipe, na voljo pa bodo tudi štandreške dobrote. Kiparsko srečanje prireja društvo sKultura 2001 v sodelovanju s štandreškim rajonskim svetom in župnijo, z osnovno šolo Frana Erjavca in z vsemi vaškimi društvi.
gorica - Vidmar, Marušič in Malnič o zadnji vojaški okupaciji slovenskega ozemlja
Manj znan portret zaveznikov
V ospredju pripovedi tudi Trgovski dom - Komel izrazil solidarnost uslužbencem Slovenskega stalnega gledališča
Z leve Malnič, Marušič in Vidmar v Kulturnem domu
bumbaca
Mala dvorana goriškega Kulturnega doma je bila v petek prizorišče nadvse zanimive razprave o povojnem času na Primorskem, še zlasti o obdobju 19451947 in s posebnim ozirom na goriški prostor. V ospredju je bil oris delovanja zavezniške vojaške uprave najprej pod taktirko Novozelandcev, nato pa Američanov in Britancev. Povod je bilo srečanje z avtorjem, ki sta ga tokrat skupaj priredila upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice in Goriški muzej iz Nove Gorice. V goste je prišel Cvetko Vidmar predstavljat svojo knjigo z naslovom Zadnja vojaška okupacija slovenskega ozemlja, ob njem pa sta bila govornika še zgodovinar Branko Marušič in direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič.
Marušič je izpostavil, »da je avtor napisal izvirno delo, ki temelji na podrobnem poznavanju zgodovinske literature in virov, objavljenih in neobjavljenih, njegova zasluga pa je predvsem ta, da je zapolnil vrzel v zgodovinopisju slovenske pravne in politične preteklosti«. Vidmar
je v nadaljevanju poudaril, da »je slovenski narod na svojem ozemlju ali le na delih tega ozemlja doživel in preživel številne tuje gospodarje, ki so stoletja ali samo leta vladali in uveljavljali svojo upravno organizacijo«. Nato je iz zakladnice svojega spomina potegnil na dan veliko zanimivega in tudi še neznanega o orisanem obdobju, tako svetle kot temne plati zavezniške uprave na Primorskem, ki ni bila naklonjena partizanskemu gibanju. V njegovi pripovedi je izstopalo dogajanje okrog Trgovskega doma (Ljudskega doma), ko so goriški Slovenci po zaslugi zaveznikov doživeli še eno ponižanje.
Naj k temu pripišemo, da je v svojem uvodnem pozdravu ravnatelj Kulturnega doma, Igor Komel, izrazil solidarnost vsem uslužbencem Slovenskega stalnega gledališča v Trstu zaradi negotovosti, v katero so zabredli. Podčrtal je, da je Kulturni dom vsa ta leta tesno sodeloval s SSG-jem, in dodal prepričanje, da bodo v prihodnje izvedli še marsikatero skupno kulturno pobudo, ki bo vsem v ponos.
16
Nedelja, 4. oktobra 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Na Majskih poljanah se je ustavilo pri prvi od treh stolpnic
Ali mesto res potrebuje več sto novih stanovanj?
Stanovanja še neprodana - Zaradi bližine meje so investitorji pričakovali, da bo zanimanje tudi iz Italije
Lani septembra sta novogoriški župan Mirko Brulc in direktor ajdovskega gradbenega podjetja Primorje Dušan Černigoj postavila temeljni kamen za izgradnjo Majskih poljan, stanovanjsko-poslovne soseske ob Prvomajski ulici, ki naj bi Gorico in Novo Gorico le lučaj od nekdanje meje zlila v eno mesto. Investitorji so takrat obljubili, da bodo s tremi 11-nadstropnimi stolpnicami in več nižjimi stanovanjskimi objekti Novi Gorici zagotovili kar 700 novih stanovanj, tudi nadstandardnih. Zadnje »recesijsko« leto dni pa je spremenilo novogoriški nepremičninski trg. Zdaj se postavlja vprašanje, če »mesto vrtnic« vsa ta stanovanja sploh še potrebuje.
Ajdovsko Primorje je dobrih deset hektarov veliko zemljišče ob novogoriški železniški postaji kupilo za 23 milijonov evrov, ob začetku projekta pa se je zavezalo, da bo uredilo tudi cesto in vodovod na Prvomajski ulici in odtoke meteornih voda v Sočo, za kar naj bi namenilo štiri milijone evrov. Celotna naložba v Majske poljane je bila sicer ocenjena na 140 milijonov evrov. Okoli 100 milijonov bo šlo za stanovanjski del, ki naj bi novogori-škemu Stanovanjskemu skladu prinesel tudi od 40 do 50 neprofitnih stanovanj za mlade družine, razlika pa za trgovski del, s preko 2.500 kvadratnimi metri uporabnih površin.
Od stanovanjskega dela soseske naj bi najprej zrasli trije 11-nadstropni stolpiči, s skupno 214 stanovanji. Primorje je doslej zgradilo komunalne vode - meteorni odvodnik v Sočo bo nared prihodnje leto - in za vse tri stolpnice podzemne garaže, kjer je več kot 400 parkirnih mest, prav toliko jih bo ob dokončanem projektu tudi na zunanjih površinah. A od treh stolpnic zaenkrat stoji le ena, t.i. Cedra. Ta bo - kot pravi vodja gradbišča Klemen Tinta - prve obrise končne podobe dobila čez dober mesec dni, potem pa Primorje čaka še zunanja ureditev okolice, z obnovo Prvomajske ulice. Cedri bi morala, za kakovostno t.j. ne-hrupno bivanje stanovalcev v njej, takoj slediti izgradnja sosede, Tise, a od druge stolpnice so vidni le prvi zametki pritličja. Pri katerih se je zaenkrat ustavilo. V Cedri je sicer 69 stanovanj različnih velikosti, od garsonjer s 33 kv. metri do duplex stanovanj z do 188 kv. metri v zadnjih dveh nadstropjih ter osem poslovnih prostorov, z do 450 kv. metrov površin, cena kvadratnega metra pa se giblje od 1.500 do 2.300 evrov. Tako o nadaljevanju izgradnje Tise kot tretji, t.i. Pinji, zaenkrat ni slišati. Povpraševanja namreč ni,
zato se že postavlja vprašanje, ali Nova Gorica vso to ponudbo sploh potrebuje.
Podjetje Majske poljane d.o.o., hčerinsko podjetje Primorja, ki je bilo ustanovljeno prav zaradi smelih načrtov o izgradnji največjega stanovanjskega projekta Primorja doslej in kjer včeraj nihče ni bil dosegljiv za pojasnila o tem, kako gre s prodajo, ima na spletni strani »Pri-morje nepremičnine« na voljo še vsa stanovanja in lokale! Kljub temu, da so za-
radi neposredne bližine državne meje investitorji ob začetku gradnje pričakovali, da bo zanimanje za stanovanja veliko, tudi z druge strani meje. »Zato bodo morala biti stanovanja cenovno dovolj zanimiva tudi za naše zahodne sosede in s tem konkurenčna novogradnjam v Italiji,« je pred letom dni, ob postavitvi temeljnega kamna, napovedal generalni direktor Primorja Dušan Černigoj. A tako kot številni drugi investitorji v stanovanjske
Takšna naj bi bila Prvomajska ulica (levo), ko bodo zgrajene in dokončane vse tri stolpnice, od desne Cedra, Tisa in Pinja; zaenkrat stoji le ena, Cedra (zgoraj)
foto t.b.
gradnje, ki so še pred letom dni bili prepričani, da stanovanj v »mestu vrtnic« primanjkuje, so se tudi pri Primorju (zaenkrat) ušteli. Kaj in koliko od načrtovanega se bo dejansko uresničilo, bo pokazal čas. Trgovski del naj bi bil po mnenju poznavalcev vendarle zgrajen v načrtovanem obsegu, večji dvomi se porajajo ob napovedanem številu 700 stanovanj.
Tamara Benedetič
Ranili socialna operaterja
V	bolničarko je priletela miza, socialni operater pa je dobil klofuto. Na nasilni dogodek v centru za identifikacijo priseljencev CIE v Gradišču je včeraj opozorila pokrajinska tajnica sindikata Fisascat-CISL Elisa Miani, ki poudarja, da je situacija znotraj strukture vsak dan bolj napeta in nevarna. Solidarnost ranjenima socialnima operaterjema je izrazil poslanec Demokratske stranke Ivano Strizzolo, ki je s poslanskimi vprašanji že večkrat zahteval od notranjega ministra, da razišče primere nasilja v centrih za priseljence in da poskrbi za zagotovitev varnosti v njihovo notranjosti.
Delavci prejeli plačilo
Delavci podjetja, ki kot podizvajalec opremlja skladišče nastajajočega prodajnega salona IKEA v Vilešu, so prejeli avgustovsko plačo. Pred dnevi so javnost opozorili, da doslej še niso prejeli niti evra, zdaj pa so končno dobili del denarja, ki jim ga podjetja dolguje. Delavci upajo, da bodo dobili še ostali del denarja, ki jim pritiče, sicer se je njihova pogodba iztekla z zadnjim septembrom. Od takrat so brez dela.
»Foibe rosse« drevi v Gorici
V	okviru festivala za nagrado goriškega gradu bo drevi ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici uprizorjena gledališka predstava »Foibe rosse - Vita di Norma Cossetto. Uc-cisa in Istria nel 1943«; nastopila bo skupina Campogalliani iz Mantove. Igra je povzeta po knjigi »Foibe rosse«, ki jo bo njen avtor, Aldo Signoretti, predstavil danes ob 18. uri v knjigarni Antonini v Go-
Za mlade, ozdravljene raka
V dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini bo drevi ob 19. uri dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili zbor osnovne šole Danila Lokarja, Vili Resnik, Ariana, Elabanda, tamburaški orkester Danica iz Dobravelj in Goriški pihalni orkester; prireja ga ustanova Mali vitez, fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. (tb)
Čezmejni »minišport«
Goriška občina prireja jutri čezmejno mladinsko športno srečanje »Minisport ol-tre le frontiere«. Mladi iz raznih krajev Slovenije, Avstrije in Italije bodo tekmovali v plavanju in vaterpolu v občinskem bazenu, v atletiki na štadionu na Rojcah, v namiznem tenisu pa v telovadnici v Stražcah. Drugi del tekmovanj bo potekal v nedeljo, 11. oktobra. Pobudo je včeraj predstavil goriški odbornik za šport, Sergio Cosma.
Detektivke v Gradežu
Gradež bo danes poživila festivalska pobuda »Grado Giallo«, ki je posvečena detektivkam in je vključena v vsedržavno akcijo »Ottobre, piovono libri«. Na raznih prizoriščih v mestu in na nabrežju Sauro bodo srečanja z avtorji in predstavitve knjig.
dobrovo-vipava - Trgatev pod streho
Narašča konkurenca
V kleteh zadovoljni s količino in kakovostjo odkupljenega grozdja, saj je odlična osnova za vrhunska vina
Potem ko so prejšnji teden potrgali zadnje grozde v vinogradih v Vipavski dolini, trgatev uradno zaključujejo tudi v Goriških Brdih. V vipavski in briški vinski kleti, ki sodita med največje v Sloveniji, so s količino in kakovostjo odkupljenega grozdja zadovoljni, saj je odlična osnova za vrhunska vina.
»V klet smo sprejeli 8.900 ton grozdja, kar je za petino več kot lani. Govorimo o količinsko normalnem letniku, leto pa je bilo eno redkih brez toče ali ujme. Enologi so navdušeni, saj je grozdje brezhibno in odlična osnova za vrhunska vina,« je povedal direktor Vinske kleti Goriška Brda, Silvan Peršolja. V Brdih, kjer so s trgatvijo začeli 25. avgusta, zadnje grozde pa bodo obrali danes, je vreme dopuščalo, da so v vinogradih trgali ob optimalni zrelosti groznih jagod. »Še posebej smo zadovoljni s kakovostjo rebule in merlota, količinsko pa je letos nekoliko manj obrodila sorta tokaj. V vinogradih sicer že vrsto let znižujemo količino pridelka na hektar, saj se kvaliteta zgodi v vinogradu, v kleti jo le ohranimo in donegujemo,« je poudaril.
»Letošnja trgatev je bila zaznamovana z idealnimi pogoji rasti in dozorevanja vinske trte. Narava je v poletnem času poskrbela za veliko sonca, razporeditev padavin je bila primerna, toče skoraj ni bilo,« je povedal vodja vinske kleti Agroind Vipava 1894 Jo-ško Ambrožič. V Vipavi so odkupili 7.500 ton grozdja, pri čemer 65 odstotkov odkupa predstavljajo bele sorte. Zgodnje sorte so trgali v optimalni tehnološki dozorelosti, pozne sorte pa je bilo zaradi sušnega septembrskega obdobja potrebno trgati nekoliko bolj pozno.
»Pričakujemo sortno prepoznavna, harmonična bela vina, kjer bo poudarjena svežina in prijetna kislina, pri rdečih vinih pa bogatost fenolne in antocianske strukture,« je dejal Ambrožič.
Sicer tako v Brdih kot v Vipavi še ni znana odkupna cena grozdja. Pri oblikovanju letošnje cene bo potrebno bolj upoštevati razmere na vinskem trgu kot primerjavo s preteklimi leti, je izpostavi Ambrožič. Podobnega mnenja je tudi Peršolja, saj zaradi splošne recesije ne pričakuje rasti odkupnih cen, ki so se lani gibale med 0,3 in enim evrom za kilogram. Vipavskim vinogradnikom so v začetku poletja izplačali letnik 2007, zdaj pa izplačujejo lanski letnik, medtem ko so v Brdih v skladu s prodajo in zamiki plačil doslej izplačali tri četrtine letnika 2007. Prav podaljševanje plačilnih rokov in pritisk na cene je Peršolja navedel kot glavna učinka gospodarske krize na vinskem trgu, prodaja je v celoti količinsko na lanski ravni, na slovenskem trgu je celo v porastu. Opazen je tretjinski padec v gostinstvu in petinski padec pri najkakovostnejših vinih, kar skušajo v briški vinski kleti izničiti s povečanim izvozom.
»Odzivi domačega trga so pozitivni, čeprav pričakujemo, da se bo kriza odrazila v prodaji v zadnjem kvartalu leta 2009. Veseli smo prvih znakov okrevanja prodaje naših vin v ZDA, kamor izvozimo največ vina,« je še povedal Peršolja in opozoril na prihod diskontnih trgovcev v Slovenijo, ki z uvoženimi vini kletem predstavljajo dodatno konkurenco. Da se veča prodaja cenejših in enostavnejših vin, ugotavljajo tudi v vipavski vinski kleti, čeprav prodaja količinsko ostaja na lanski ravni.
gorica - Zamenjava poveljnika
General Fungo na čelu brigade
General Giovanni Fungo
bumbaca
General Giovanni Fungo je novi poveljnik konjeniške brigade Pozzuolo Del Friuli, ki ima svoj sedež in kasarno v Gorici. Včeraj je nasledil generala Flaviana Go-dia, ki je bil na čelu brigade dve leti, predajo poslov pa so simbolično uprizorili s predajo brigadine zastave.
Ceremonija ob predaji poveljstva je potekala v kasarni Montesanto v Tržaški ulici v Gorici. Prisotni so bili armadni general Mario Marioli ter predstavniki civilnih in vojaških oblasti iz Gorice. »V vsem tem času sem izredno cenil vašo profesionalnost in delo, zaradi katerih sem prejel številna mednarodna priznanja,« se je Godio pred slovesom zahvalil vojakom in oficirjem brigade Pozzuolo, ki je pod njegovim poveljstvom sodelovala pri raznih mirovniških misijah pod taktirko Organizacije združenih narodov v Libanonu; Med drugim je bil Godio nekaj časa tudi na čelu tamkajšnjega italijanskega kontingenta.
Fungo prihaja iz državnega vojaškega poveljstva, kjer je bil odgovoren za tiskovni urad.
na.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 3. oktobra 2009
17
gorica
Svetovni pohod za mir bo obšel tudi Gradišče
Na Novi Zelandiji se je včeraj pričel svetovni pohod za mir in ne-nasilje; prireja ga mreža mirovniških organizacij in se bo zaključil 2. januarja v Argentini, medtem ko bo 8. novembra obšel tudi goriško pokrajino. »Mirovniki bodo 6. novembra prišli v Ljubljano, potem ko bodo sporočilo miru iz Istanbula ponesli v Albanijo, Grčijo in države bivše Jugoslavije. 7. novembra bo karavana kakih trideset mirovnikov obiskala Sežano, rojstni kraj aktivista za nenasilje Danila Dolcija, in Trst. 8. novembra bo na vrsti postanek pred centrom CIE v Gradišču in pred ameriškim oporiščem v Avianu,« pravi pokrajinski odbornik Marko Marinčič in pojasnjuje, da je med partnerji zelo obsežnega projekta tudi goriška pokrajina. »Skupaj z mirovniški srečanji bomo priredili nekaj srečanj v raznih krajih goriške pokrajine, sicer pa je pobuda zelo pomembna tudi za vzpostavitev zvez med slovenskimi in italijanskimi mirovni-škimi organizacijami,« razlaga Ma-rinčič in poudarja, da so v okviru tega projekta pred kratkim v Dolini ustanovili čezmejno omizje za mir.
Fiorellijev nagovor med obiskom upraviteljev	bumbaca
Gandhijev nauk aktualen tudi danes
Gandhijev nauk je tudi v današnjem času zelo aktualen, saj je po svetu nasilja še vedno na pretek. Da bi počastili 140-letnico rojstva velikega indijskega borca za človekove pravice, so včeraj predstavniki gibanja Nonviolento postavili stojnico pred ljudskim vrtom na goriškem Verdijevem korzu v Gorici, kjer so delili informativni material in nagovarjali mimoidoče. V imenu nenasilnega gibanja je spregovoril Renato Fiorelli in orisal Gandhijev lik; opozoril je, da se je boril za človekove pravice in neodvisnost Indije z nenasilnim protestom, ki se je izkazal za uspešnega. Fiorellija so dopoldne obiskali župana iz Fare Alessandro Fabbro in Tržiča Gian-franco Pizzolitto, goriški mirovnik Guido Trani ter predstavnika zadruge Arcoba-leno Andrea Bellavite in Alberto De Nadai. Med njihovim obiskom je med drugim Fiorelli opozoril, da je Pizzolitto svojo diplomsko tezo posvetil Aldu Capitini-ju, filozofu, mirovniku in antifašistu, ki je med prvimi v Italiji razvil in študiral Gand-hijev nauk. Med drugim je Capitini dal pobudo za organizacijo mirovniškega pohoda med Perugio in Assisijem, ki še vedno poteka vsaki dve leti.
pedrovo - Predavanje
O koledarju Majev in letu 2012 kot koncu sveta
V Ustvarjalnem središču Abram na Pedrovem nad Branikom bo jutri ob 17. uri raziskovalec Ivan Šprajc predaval na temo Koledar Majev in leto 2012. Med ljudstvi, ki so pred Kolumbovim prihodom poseljevala ameriško celino, v marsičem izstopajo prav Maji: bili so edini, ki so ustvarili pravo pisavo, imeli so izredno razvit in praktičen številski sistem, obenem pa so bili tudi najboljši astronomi stare Amerike. Zato ni presenetljivo, da je njihov koledar eden najzanimivejših, kar jih je nastalo v zgodovini človeštva. Temeljil je na astronomskih opazovanjih in imel pomembno vlogo v gospodarstvu, politiki in verskem življenju. Danes lahko marsikje preberemo, da so Maji za leto 2012 napovedali velike globalne spremembe ali pa kar konec sveta. Na čem temeljijo ta mnenja? Kakšne so v resnici prerokbe, ki so jih zapisali Maji? Odgovore ta takšna in druga vprašanja bo ponudil Ivan Šprajc, ki je v več sezonah arheološkega raziskovanja, ki ga je vodil v osrednjem delu polotoka Jukatana, s svojo ekipo odkril vrsto prej neznanih arheoloških najdišč, med njimi tudi pomembne centre nekdanje politične organizacije Majev. (tb)
[13 Lekarne
Q Kino
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025.
Kam po bencin
Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na dr. cesti 56 km 33+ TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 ŠKOCJAN
SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 19.40 -22.15 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 3: 17.30 »G-Force: Super spie in missione«; 20.00 - 22.10 »La ra-gazza che giocava con il fuoco«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 19.40 -22.15 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Di-strict 9«.
Dvorana 4: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Un amore all'improvviso«. Dvorana 5: 16.45 - 18.30 »G - Force: super spie in missione«; 20.10 - 22.10 »Basta che funzioni«.
Koncerti
ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja jesenski ciklus glasbenega niza »Gorizia clas-sica« - Tri stoletja komorne glasbe: danes, 3. oktobra, ob 17. uri bodo v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Liv Hilde Klokk (violina), Andrea Favalessa (violončelo) in Mauro Bertoli (klavir).
HU Osmice
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125.
OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377.
PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268.
službenega razmerja, da je bila na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljena okrožnica z dne 30. septembra 2009, ki vsebuje navodila in obrazce za vpis na prednostne sezname za začasne su-plence po nedavno sprejetem zakonskem odloku št. 134/2009. Prošnje je treba do 9. oktobra nasloviti na šolo, na kateri je imel kandidat v šolskem letu 2008-09 letno suplenco ali suplen-co do konca didaktičnih dejavnosti.
M Izleti
□ Obvestila
renče - Danes odkritje
Organizaciji Montes postavljajo spomenik
Spomnili se bodo 65-letnice Goriškega vojnega področja
V Renčah bo danes ob 12.30 spominska slovesnost ob 65. obletnici Goriškega vojnega področja, ki je v času NOB, pod t.i. partizansko republiko, predstavljalo območje miru za partizanske enote, ki so sem prihajale na okrevanje, po živež in drugo blago. Renče so namreč, skupaj z italijanskimi partizanskimi enotami, ki so iz Furlanije-Julijske krajine leta 1944 slovenske partizane zalagale z ogromno blaga, v tistem času odigrale pomembno vlogo pri ohranitvi statusa Goriškega vojnega področja.
Slovesnost se bo začela z odkritjem spomenika organizaciji Montes oz. vsem, ki so skrbeli za oskrbo partizanov v bolnicah Franja in Pavla. Po besedah predsednika ZZB za vrednote NOB Nova Gorica Vla-dimirja Krpana gre za večje obeležje, ki ne bo krasilo le pročelja, temveč celoten prostor pred Goriškimi opekarnami. Na slovesnosti bodo podelili priznanja Janka Premrla Vojka tudi italijanskim partizanom. Med govorniki bo Federico Vincenti, podpredsednik zveze VZPI-ANPI, svojo udeležbo je napovedal nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan. Že sinoči so v Renčah odprli razstavo o Goriškem vojnem področju. (tb)
9 Šolske vesti
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-ir-sip.it, www.sdpzpi-irsip.it.
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji za brezposelne Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it.
SDZPI obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje utrjevanja in poglabljanja slovenščine (osnovna stopnja) in slovenščine (tretja stopnja) ter angleščine B1; tečaji bodo potekali ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure in trajajo 40 ur; vpisovanje na sedežu SDZPI v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, email: go@sdzpi-irsip.it.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča učno in neučno osebje brez stalnega
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja tečaje modernih plesov: otroška plesna skupina (osnovnošolci) ob sredah od 18. do 19. ure; srednja plesna skupina (srednješolci) ob petkih od 16. do 17. ure; večja plesna skupina (višje-šolci) ob sredah in petkih od 19. do 20.30; začetek v sredo, 7. oktobra, oz. v petek, 9. oktobra. Tečaje vodi Jelka Bogatec in potekajo v veliki dvorani večnamenskega centra v Jmaljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina).
AKŠD VIPAVA obvešča, da se bo v torek, 6. oktobra, ob 18. uri začel enomesečni tečaj kotalkanja v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 333-9353134 (Elena), na tel. 0481882260 in 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipava@virgilio.it
OTROŠKA PLESNA SKUPINA AKŠD VIPAVA prireja tečaj za otroke od 4. do 11. leta, ki ga bo vodila Jelka Bo-gatec; informacije na tel. 0481-882260 in 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipava@virgilio.it.
PILATES - v občinski telovadnici v Doberdobu, vsako sredo od 20. do 21. ure. Vadba se začne 7. oktobra in jo vodi Maja Lutman; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it.
DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v nedeljo, 4. oktobra, od 14.30 do 19. ure razstavo-pokušnjo kraških pridelkov, vstopnina 12 evrov; informacije na tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com.
DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle z oktobrom. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v ponedeljek, 5. oktobra, v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ron-ški knjižnici in v mladinskem središču Informagiovaniv Tržiču.
KD OTON ŽUPANČIČ vabi osnovnošolce na likovno-glasbene delavnice z naslovom Pobarvajmo zvoke...zaigrajmo na barve!!! ob sobotah, 31. okobra, 7., 14. in 21. novembra od 10.30 do 12.30 v prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu; vodita Jana Pečar in Tanja Gaeta (tel. 328-0309219).
ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do 16. oktobra na tajništvu Glasbene matice na Korzu Verdi 51. V teku so tudi vpisovanja za redni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 347-5156982 (An-drejka Možina).
OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ začenja sezono z vajami, ki bodo ob sredah v zgornjih prostorih kulturnega doma
Ravnateljici
Mirki Brajnik
čestitamo ob prejetju nagrade Ministrstva za šolstvo Slovenije za življenjsko delo v zamejskem šolstvu
Sindikat slovenske šole tajništvo Gorica
SPDG prireja v nedeljo, 4. oktobra, pohod od Gabrij do Medje vasi, speljan po poti CAI št. 79, posvečeni Abra-mu Smithu. Zbirališče bo ob 8.30 na parkirišču gostilne Pri Tomažu v Ga-brjah. Vodi Srečko Vižintin (informacije in prijave na tel. 335-5421420). Posrbljeno bo za prevoz za povratek iz Medje vasi v Gabrje.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA priredijo v sklopu martinovanja enodnevni izlet v Vicenzo 7. novembra z ogledom mesta in vinske kleti; vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilnI pri Ivici (0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in KD Fotoklub Skupina 75 prireja izlet v Celje v nedeljo, 25. oktobra; prijave in informacije na tržaški (tel. 040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495).
Budal. Za otroke od 4 do 5 let od 16. do 17. ure; za otroke od 6 let dalje od 17. do 18 ure. Vaditeljica bo Tanja Gaeta (tel.328-0309219).
PRI KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandre-ža bo Tanja Gaeta vodila glasbene in pevske urice za otroke iz vrtca in osnovne šole; Jelka Bogatec bo vodila delavnico hip-hop in jazz plesa, v domu Andreja Budala bosta potekala tudi začetni in nadaljevalni tečaj angleščine za osnovnošolce. Ob sobotah bodo potekale likovne delavnice za otroke iz vrtca in osnovne šole; vpisovanje in informacije za tečaj angleščine na tel. 338-7956855 (Erika Nar-din), za plesni tečaj in za pevske urice tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). Vse dejavnosti se bodo začele oktobra.
SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bo letošnje zimovanje od 2. do 6. januarja na Zoncolanu; vpisovanje na društvenem sedežu v torek, 6. oktobra, ob 18. uri; informacije na tel. 338-5068432 (Loredana).
SPDG obvešča, da bo rekreacijska telovadba potekala v Kulturnem domu vsako sredo ob 20.30. Prvo srečanje bo 14. oktobra; informacije na tel. 3387995474 (Aldo Bauzon).
TEČAJ PLESA: hip-hop in modern-jazz za nižješolce se bo začel v prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu v torek, 13. oktobra, od 18.30 do 19.30 z vaditeljico Jelko Bo-gatec.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo danes, 3. oktobra, informativni sestanek v Štandrežu v domu Andreja Budala ob 16.30.
TABORNIKI RMV obveščajo, da so sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16.ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 3493887180 (Gabrijel).
0 Prireditve
SLOVIK IN POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ URES GORICA prirejata predavanje Kako napisati uspešno e-pi-smo? in vabita na predstavitev izobraževalnih programov Slov.I.K.-a v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18. uri v Tumovi dvorani KBcentra v Gorici (korzo Verdi 51, 3. nadstropje); informacije na info@slovik.org, www.slovik.org (tel. 0481-530412) in na gorica@sdgz.it, www.sdgz.it (tel. 040-6724824).
DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO vabita v petek, 9. oktobra, ob 16.30 na trg Republike v Tržiču (pred županstvom), kjer bo v okviru mednarodne pesniške prireditve Absolute poetry večer slovenske poezije. Protagonista bosta pesnica Liliana Visintin in kulturni delavec Aldo Rupel.
GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje in predstavitev knjige Pot na Orient avtorja Ervina Hladnika Milharčiča v torek, 6. oktobra, ob 20. uri na gradu Kromberk pri Novi Gorici.
Mali oglasi
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil; tel. 320-1817913.
PRODAM suha gozdna drva; tel. 0481390238.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Ottavio Pisc-hiutta iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 10.30, Albina Markocic vd. Zuliani iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče.
Ob smrti drage mame in tašče Marice izrekamo globoko sožalje Jordanu in Tanji ter ostalim sorodnikom
AKSD Vipava
Sobota, B. oktobra 2009
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Sofoklej: »Kralj Ojdipus« / Produkcija: Stalno gledališče FJK, Teatro de Gli In-camminati in Teatro di Messina. Režija: Antonio Calenda. Urnik: v torek, 6. oktobra ob 20.30, v sredo, 7. ob 16.00, v četrtek, 8., v petek, 9. in v soboto, 10. ob 20.30 ter v nedeljo, 11. oktobra ob 16.00.
La Contrada -
Gledališče Orazio Bobbio
Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitur! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: od 9. do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Emmerich Kalman: »Grofica Marica«,
opereta v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Ponovitve bodo jutri, 4. oktobra, ob 17. uri, v torek, 6. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481-531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), elektronska pošta info@kclbratuz.org.
_SLOVENIJA_
■ MEJ NI FESTIVAL NETA 2009
V	NOVI GORICI
V	četrtek, 8. oktobra ob 20.00 v Kulturnem centru Mostovna / Dejan Du-kovski: »Druga stran«. Mal dramski teater od Bitola.
V	nedeljo, 11. oktobra ob 17.00 v dvorani SNG Nova Gorica / Andrej E. Sku-bic: »Neskončni šteti dnevi«. SNG Nova Gorica.
V	nedeljo, 11. oktobra ob 20.30 v dvorani SNG Nova Gorica. Goran Vojno-vic: »Čefurji raus!«. Dejmo stisnt teater - Glej - Zavod No History.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
V	petek, 9. ob 19.30 in v soboto, 10. oktobra ob 20.00 / Thomas Middle-
ton, William Rowley: »Premenjave«.
V	sredo, 14. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«.
Mala drama
Danes, 3. oktobra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«.
Od ponedeljka, 5. do četrtka, 8. oktobra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«.
V	ponedeljek, 12. in v torek, 13. oktobra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«.
V	sredo, 14. oktobra ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 3. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«.
V	torek, 6. in v sredo, 7. ob 19.30., v četrtek, 8. ob 20.00, v petek, 9. in v soboto, 10. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«.
V	ponedeljek, 12. oktobra ob 12.00 Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«.
V	torek, 13. ob 15.30 in 19.30 ter v sredo, 14. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«.
Mala scena
V	ponedeljek, 5. oktobra ob 20.00 /
Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	sredo, 14. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
Šentjakobsko gledališče
Danes, 3. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal.
V	sredo, 14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal.
Slovensko mladinsko gledališče
V	četrtek, 8. in v petek, 9. ob 10.00 ter v soboto, 10. oktobra ob 18.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov«. Režija: Vito Taufer.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Danes, 3. oktobra ob 18.00 / Četrti koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Paolo Longo. Solist: Giampiero Sobrino - klarinet.
PRIREDITVE
V	petek, 9. ob 20.30 in v soboto, 10. oktobra ob 18.00 / Peti koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Julian Kovatchev. Solista: Stefano Fu-rini - violina in David Briatore - viola.
ŠTIVAN
Cerkev sv. Janeza Krstnika
V	petek, 9. oktobra ob 20.30 / Celovečerni koncert MZ Schola Cantorum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih.
ZGONIK
Cerkev sv. Mihaela
V	soboto, 10. oktobra ob 20.30 / Celovečerni koncert MZ Schola Canto-rum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	četrtek, 8. in v petek, 9. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musi-cum. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solisti: Élodie Méchain - sopran, Marcello Nardis - tenor in Marcel Vanaud - bariton.
V	torek, 13. oktobra ob 20.00, Gallusova dvorana / Letni koncert Orkestra slovenske vojske. Dirigent: Francois Boulanger. Solista: Janez Benko - klarinet in Aleš Ogrin - čelesta.
V	torek, 13., v sredo, 14., v četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Linhartova dvorana / Franz Lehar: »Vesela vdova«, opereta. Režiser: Vinko Mo-derndorfer. Operni solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana.
V	četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Gabriel Chamura. Solist: Nikolaj To-karev - klavir.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in
new york
Odprtje razstave o Tini Modotti
V New Yorku so odprli fotografsko razstavo posvečeno furlanski fotografinji, gledališki in filmski igralki ter politični aktivistki Tini Modotti. Razstava je sad sodelovanja med deželnim svetom FJK, združenjem Ci-nemazero iz Pordenona in italijansko kulturno ustanovo iz New Yorka, ki jo vodi Renato Miracco.
Deželni svet FJK je posebno vezan na lik Tine Modotti, kateri je posvetil že marsikatero razstavo. Leta 2006 je celo financiral obnovo njene grobnice v Mehiki, ki sta jo čas in nemarnost pošteno zdelala. Na njej se danes lahko jasno bere poezijo, ki jo je fotografinji posvetil Pablo Neruda.
Modottijeva se je v Mehiki včlanila v Komunistično partijo in aktivna je bila pri mednarodnem rdečem križu, kjer si je prizadevala za podporo emarginiranim. Njeno življenje je močno zaznamoval čas, v katerem je živela, in na njenih fotografijah je občutiti sočutje do šibkejših slojev prebivalstva.
Vse to je na odprtju razstave poudarila podpredsednica deželnega sveta FJK Annamaria Menosso; z njo se je v Ameriko odpeljal tudi svetnik Piero Colussi, ki je bil tudi kurator razstave. Na odprtju je bilo prisotnih veliko italijanskih in seveda ameriških obiskovalcev.
Predstavnika deželnega sveta sta priložnost izrabila za srečanje z ravnateljem italijanske kulturne ustanove Miraccom in spoznala življenjske navade sodržavljanov, ki so se odselili v novo celino. Delegacijo je sprejel tudi generalni konzul v New Yorku Francesco Maria Talo; v pogovoru z njim so se deželni predstavniki dotaknili gospodarske krize in težav s katerimi se sooča italijanski konzulat v velemestu.
srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00.
Razstavišče del Giubileo (Obrežje Tretjega novembra št. 9): do 6. oktobra razstavlja slikar Adrian Bon pod naslovom »Globoka čustva«. Odprto od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.30 in ob praznikih od 10.00 do 13.00.
Narodni dom: do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225.
Galerija Retori Tribbio 2 (Stari trg 6): do 9. oktobra bo razstavljal slikar Aldo Bressanutti. Odprto v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto.
Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«.
BARKOVLJE
SKD Barkovlje, (Ulica Bonafata 6): do
18. oktobra, bo razstavljala Magda Starec Tavčar pod naslovom »Smeri«. Urnik ogleda od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. OPČINE
V Prosvetnem domu je med 16. in 19.
uro na ogled fotografska razstava »Kaj?«. Razstavljajo: Kristjan Signo-racci, Alenka Petaros in Jakob Jugovic. REPEN
Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18.
oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah
-/
in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA
Kavarna Gruden: do 11. oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne.
GORICA
V	galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30.
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž je do
20. oktobra na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; odprto od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami.
_SLOVENIJA_
STRUNJAN
Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V	Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5) je do 16. oktobra na ogled razstava Jaše Mrevlje z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
ŠMARTNO
V	galeriji Hiša kulture:do 15. oktobra je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; odprto ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji.
Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa.
Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti.
Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«.
VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00.

nadiške doline
Ta teden »Vabilo na kosilo«, prihodnji teden Burnjak
Če se v Benečiji ta konec tedna začenja običajna enogastronomska prireditev »Vabilo na kosilo v Nadiške doline«, pa se prav tako bliža čas, ko bo na sporedu prav tako priljubljena pobuda, to je Burnjak. Beneški praznik kostanja se bo v Gorenjem Tarbiju v občini Srednje, od koder se razgled razprostira od slovenskih bregov do furlanske ravnine, začel v nedeljo, 11. oktobra, nadaljeval pa se bo 18. in 25. oktobra.
Tako kot običajno bodo lahko obiskovalci tudi letos poskusili okusne vrste kostanja iz Nadiških dolin, na sporedu pa bodo tudi razni koncerti, pohodi po gozdovih, igre za otroke, kmečki in
obrtni prodajni sejem. Vse to in še veliko več ponuja beneški Burnjak, ki ga tudi letos prirejajo Tarbijska fara in vaš-čani, Športno združenje Gorenji Tarbij (Polisportiva Tribil superiore), alpinci iz Srednjega (Gruppo alpini Stregna), Kmečka zveza, Planinska družina Benečije, Civilna zaščita Občine Srednje, Pro loco Nediške doline in zadruga Albergo diffuso Valli del Natisone pod pokroviteljstvom Občine Srednje in s podporo Gorske skupnosti Ter, Nadi-ža, Brda ter nekaterih drugih pokroviteljev. Dodatne informacije in podrobnejši program prireditve so na razpolago na spletni strani www.burnjak.eu,
ki je prevedena tudi v slovenščino.
V istem obdobju pa bo Burnjak spremljala tudi enogastronomska prireditev »Okusi zemlje kostanja«. V treh gostilnah se bodo lahko obiskovalci okrepčali z domačimi jedmi iz kostanja in drugimi jesenskimi dobrotami. Tudi to bo način za spoznavanje Nadiških dolin in lokalne kulture ter tradicij. Pri pobudi sodelujejo gostilna Sale&Pepe iz Srednjega (tel. 0432724118), kmečki turizem La casa delle rondini iz Dug v občini Srednje (0432724177 ali 0432724200) in gostilna Da Walter iz Utane v občini Podutana (0432723321). (NM)
GLEDALIŠČE
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
19 Sobota, 3. oktobra	2009
APrimorski
~	dnevnik
ŠPORT		/
na danskem - Mednarodni olimpijski komite izbral prireditelja
Olimpijske igre 2016 v ritmu brazilske sambe
Rio de Janeiro pred Madridom, Tokiom in Chicagom
KOEBENHAVN - Rio de Janiero je prireditelj poletnih olimpijskih iger leta 2016. Izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) je včeraj na zasedanju v Koebenhavnu izbral prireditelja olimpijskih iger čez sedem let. V odločilnem krogu glasovanja je Rio s 66:32 premagal Madrid. V prvem krogu glasovanja je nekoliko presenetljivo izpadel Chicago, ki je veljal za favorita, tudi zaradi podpore ameriškega predsednika Ba-racka Obame. V drugem krogu se je poslovil še Tokio, tako da sta se v odločilnem tretjem pomerila Madrid in Rio.
Igre 31. olimpijade bodo tako prvič doslej v Južni Ameriki. Rio se je doslej potegoval za igre v letih 1936, 2004 in 2012, a še nikoli ni bil izbran. Prav podatek, da njihova celina še ni prirejala največjega športnega dogodka na svetu, je bil močan argument Brazilcev v igri za OI. Kot dobro popotnico igram pa v Riu vidijo tudi svetovno nogometno prvenstvo, ki ga bodo izvedli leta 2014.
Izbira MOK pa je ponekod sprožila tudi val razočaranja. Najbolj so bili prizadeti v Chicagu, kjer so bili tudi zaradi obiska Obame pri kon-gresnikih MOK trdno prepričani v svojo zmago. Tudi v Tokiu, ta je za promocijo iger namenil 166 milijonov ameriških dolarjev, niso skrivali razočaranja. Do zadnjega je na organizacijo upal Madrid. Španci so si meli roke tudi zato, ker je nekdanji predsednik MOK, 89-letni Juan Antonio Samaranch osebno pozval kongresnike krovnega olimpijskega gibanja, da mu pred smrtjo izpolnijo le še željo, da OI gosti njegova domovina. A so v primerjavi z Riom prejeli le 32 glasov, medtem ko jih je brazilsko mesto 66.
Najbolj se je po razglasitvi smejalo Brazilcem. Ti bodo prvič gostili olimpijske igre in ob dejstvu, da bodo imeli leta 2014 še SP v nogometu, bodo v relativno kratkem času resnično dom športne smetane sveta. Nad izbiro MOK navdušenja ni skrival niti brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. »Danes je zame nebeški dan. Ponosen sem, vesel in hvaležen. Rio je zmagal, ker ima srce in dušo, ker so naši prebivalci prijazni in velikodušni. To ni le zmaga za Brazilijo, ampak za vso latinsko Ameriko,« je dejal da Silva in poudaril, da prihajajo igre v peto največjo državo na svetu, ki je v zadnjem času doživela velik gospodarski in socialni napredek.
V Riu de Janeiru se je veselilo nad 100 tisoč ljudi
ansa
Portret Ria
Število prebivalcev: 6 milijonov
Minule olimpijske igre: Zaenkrat jih Brazilija še ni organizirala. Rio se je potegoval za igre leta 1936, 2004 in 2012, a se nikoli ni uvrstil v finale. Večja športna tekmovanja: 1950 SP v nogometu, dirke formule 1 leta 1978 in med 1981-89, vseameriške igre leta 2007. V zadnjem desetletju je Rio gostil mednarodna tekmovanja v 18 športnih panogah poletnih olimpijskih iger od 26. Brazilija bo leta 2014 gostila svetovno prvenstvo v nogometu. Število prizorišč: 34 (vključno z osrednjim olimpijskim stadionom); 18 jih je že izgrajenih, devet jih bo zgrajenih na novo, sedem začasno. Stroški projekta: 14,4 milijarde ameriških dolarjev. Brazilija bo prva južnoameriška država, ki bo gostila OI, vlada se je obvezala, da bo zagotovila sredstva, prav tako pa je organizacijo podprla širša javnost.
Dosedanji prireditelji
1896 Atene; 1900 Pariz; 1904 St. Louis; 1908 London; 1912 Stockholm; 1916 Berlin; 1920 Antwerpen; 1924 Pariz; 1928 Amsterdam; 1932 Los Angeles; 1936 Berlin; 1940Tokio; 1944 London;1948 London; 1952 Helsinki;1956 Melbourne;1960 Rim; 1964 Tokio; 1968 Cd. de Mexico; 1972 Muenchen; 1976 Montreal; 1980 Moskva; 1984 Los Angeles; 1988 Seul; 1992 Barcelona; 1996 Atlanta; 2000 Sydney; 2004 Atene; 2008 Peking; 2012 London; 2016 Rio de Janiero
odbojka - EP
Italija danes ob 20.00 v polfinalu
KATOWICE - Italijanske od-bojkarice čaka danes ob 20. uri (TV Raisatsport) na EP na Poljskem pol-finalni nastop. Njihov nasprotnik bo vnovič Nemčija, ki so jo že premagali v prvi fazi. Nasprotnika je po 2. fazi določil žreb, ki so ga opraviil v četrtek pozno zvečer. V drugem polfi-nalu (ob 17. uri) se bosta pomerili reprezentanci Nizozemske in Poljske.
ATLET LETA - Za najboljšega evropskega atleta je bil letos imenovan temnopolti britanski atlet z nigerijskimi koreninami Philips Idowu, svetovni prvak v troskoku.
RAZGRAJAČI - Romunska policija je po tekmi evroske lige v Te-mišvarju priprla več kot 100 navijačev, večinoma privržencev zagrebškega Dinama, pripadnikov skupine Bad Blue Boys. Hrvaški huligani so med tekmo metali sedeže, petarde in kamne ter vzklikali sovražna in šovinistična gesla, uperjena proti Srbom. V tem romunskem mestu namreč živi številčna srbska skupnost. Dinamo je zmagal s 3:0.
Edy Reja nocoj na Reki
Slovenski trener iz Ločnika Edy Reja, ki trenira splitski Hajduk v prvi hrvaški ligi, bo danes (20.30) v okviru 10. kroga gostoval na Kantri-di na Reki. Hajduk bo igral proti ekipi Istra 1961.
košarka - Jutri v Trstu v amaterski A-ligi
Imeniten nasprotnik
H AcegasuAps prihaja nič manj kot bolonjski Fortitudo s staro, a vrhunsko zasedbo
Tržaški AcegasAps bo v svojem prvem domačem nastopu sprejel jutri v goste (ob 18.00) najbolj imenitnega nasprotnika: Fortitudo Bologna, ki je še lansko leto nastopal v A ligi (pred samimi štirimi leti pa osvojil državni naslov), se je po burnem nazadovanju in odhodu trenerja Pancotta, general managerja Zorana Savica in nekaterih izmed lanskih protagonistov, moral sprijazniti še z enim nazadovanjem zaradi finančnih razlogov. Košarkarska zveza ni dovolila slavnemu bolonjskemu klubu vpisa v Legadue, a ga sprejela v amatersko A ligo.
Klub se hoče takoj vrniti med najboljše, zato je sestavil ekipo, ki bi na papirju morala pomesti z vsemi nasprotniki. Tako so tu sedanji državni reprezentant Cittadini (30 let, center, 206 cm, 90 nastopov v reprezentanci ), nekdanji Lamma (bek, 33 let, 26 nastopov) in izkušeni Malaventura (bek, 31 let, 195 cm,13 sezon v najvišjih ligah), Silvio Gigena (34 let, krilo, 200cm, 14 sezon, po rodu Argentinec) in Muro (bek, 35 let, 185 cm, po rodu Urugvajec). Ekipo pod taktirko izkušenega trenerja Finellija dopolnjujejo režiser Sorrentino in nekateri talentirani mladi igralci.
Kako se lahko neizkušeni Tržačani protivijo takšnemu izboru šampionov? Recept je na papirju enostaven: igrati morajo na smrt v obrambi, v napadu pa zaigrati, če je le mogoče, proti nepostavljeni obrambi, drugače pa potrpežljivo izvajati sheme trenerja Bernardija in iskati najboljšo priložnost za met ali prodor.
Napoved za zmago: Fortitudo 70%, AcegasAps 30%.
Marko Oblak
odbojka - Pokal
Televita 2010 danes v Vidmu favorit za zmago
Odbojkarji moštva Televita 2010 bodo po 10 dneh premora spet igrali v državnem pokalu. Danes jih v Vidmu (začetek ob 17.30) čaka povratni dvoboj z Volley Bal-lom, ki so ga na prvi tekmi v Repnu premagali s prepričljivim 3:0. Po dveh tekmah bo ekipo s klopi vnovič vodil Edi Bosich, ki je v tem času postal srečni očka. Igralci Te-levite računajo tokrat na novo zmago, v tem primeru pa bi o končnem prvem mestu v skupini odločala tekma proti Motti di Li-venza, ki bo prihodnji torek v Repnu. Mot-ta je na prvi tekmi le s 3:2 premagala Televito, zaradi česar je boj za prvo mesto še povsem odprt, čeprav je treba v isti sapi reči, da cilj pokalnih tekem ni zmaga, ampak izključno uigravanje ekipe. Uigravanje pa je za popolnoma prenovljeno moštvo, v katerem so v jedro lanskih igralcev Sloge Tabor vključili kar pet novih igralcev, še kako potrebno. Doslej je vse potekalo v najlepšem redu, le podajalec Stefano Rigonat se je moral v preteklih dneh podvreči majhni operaciji, a je že spet začel trenirati in bo morda lahko igral že danes.
nogomet - Danes v A in B ligi
Udinese na San Siru proti Interju, v Trst prihaja Albinoleffe
TEKMA KROGA - Udinese je odlično prestal oba domača zrelostna izpita. Iz Friulija so se domov vrnili brez točk tako Milan kot Genoa, zdaj pa bodo Marinovi varovanci pred najtršim izpitom. Danes ob 20.45 bodo namreč pred najzahtevnejšo tekmo nasploh: gostovanje v Milanu proti Interju. Kljub porazu proti Samp-dorii ostajajo črnomodri glavni favoriti za naslov. Mourinhovi varovanci nikakor ne igrajo prepričljivo in tudi med tednom v ligi prvakov so se morali zadovoljiti (točneje so se lahko veselili, saj so bili skozi vseh 90 minut slabši tekmec) s točko proti manj renomira-nemu Rubinu iz Kazana.
Slovenski reprezentančni vratar Handanovič se bo moral paziti pred Eto'ojem in najbrž Militom. Če Argentinec ne bo popolnoma okreval, je že pripravljen Balotelli. Slednji je v sredo razjezil vodstvo s ponovno izključitvijo, ki je spravila soigralce v hude težave. Odsoten bo diskvalificiran Maicon, medtem ko Marino v bistvu razpolaga z najboljšo postavo. Bo Di Natale uspešen tudi proti najboljši obrambi prvenstva?
JUVENTUS IN SAMPDORIA - V ligi prvakov je Juventus osvojil pomembno točko v Nemčiji, a po treh zaporednih tekmah brez zmage (trije neodločeni izidi) morajo Buffon in ostali nujno odnesti iz stadiona Barbera celoten izkupiček. Na gostovanju na Siciliji, kjer je navijačev Juventusa na pretek, bodo imeli kar nekaj težav. Pri Palermu je zlasti motiviran napadalec Miccoli, ki ohranja dokaj grde spomine na svojo »turinsko obdobje«; isto velja za ve-zista Nocerina. Pri Juventusu bo počival Marchisio, ki mora nujno polniti baterije: nadomestil ga bo Poulsen. Brez poškodovanih Tiaga in Del Piera (vsaj mesec dni dolga odsotnost) Ferrara računa na prvi gol sezone Amaurija.
Vodilna Sampdoria bi lahko povečala prednost pred zasledovalci. Del Nerijevi varovanci igrajo namreč znova pred domačim občinstvom. Tokrat jim bo nasproti stala šibkejša Parma, ki pa je prvenstvo pozitivno začela (deset točk v šestih tekmah). Cassano in ostali morajo zmagati, če želijo dalj časa preživeti tam na vrhu.
TRENERJI NA NITKI - Kar nekaj trenerjev ne ve, če bo lahko z delom nadaljevalo tudi prihodnji teden. Trener Milana Leonardo mora v Bergamu osvojiti vsaj točko, ekipa pa pokazati določen napredek. Tudi dvojica Ruotolo-Vittorio »Toio« Russo v Livornu nima ravno zagotovljene bodočnosti. Toskanci sicer so po prikazani igri celo med boljšimi, a doslej so osvojili le dve točki. Deželni derbi v Sieni bi lahko bil za tržaškega stratega usoden. Derbi »juga« pa je lahko zadnja postaja za Donadonija. Odnosi med njim in predsednikom De Lau-rentiisom so res slabi in številka 1 Napolija čaka samo na pravo priložnost, da bi prekinil odnose z nekdanjim trenerjem reprezentance. Ranierijeva Roma bi mu lahko pomagala s tem, da jutri premaga La-vezzija in soigralce.
FANTANOGOMET - Po zadnjih sanjskih nastopih je mesto v vsaki »fantapostavi« za črnogorskega napadalca Jovetiča zagotovljeno, zadnje zmage Fiorentine pa so tudi zasluga vratarja Freya. Ko smo že pri vratarjih je isto število golov (4) kot Frey, Buffon in Julio Cesar prejel tudi vratar Barija Gillet, za katerega pa je treba odšteti veliko manj denarja. S pozitivnimi nastopi nadaljuje tudi nekdanji napadalec Trie-stine Pablo Granoche. Ni se še vpisal med strelce, a ravno tako ni še nikoli prejel negativne ocene.
NOGOMETNE STAVE - V tem krogu ni že vnaprej odločenih tekem, tako da je bolj primerno, da v kombinacije z več tekmami vključite kar nekaj dvojnih možnosti (1X ali X2). Sicer lahko poskušate zaupati Sampdorii (1,65), Romi (1,75) in Fiorentini (1,80), a je precejšnja verjetnost, da vsaj ena od treh navedenih ekip ne osvoji celotnega izkupička. Riziko stava je tokrat vezana na Udinese. Inter je za pobiralce stav izrazit favorit (1,45). Kdor želi zaupati črnobelim iz Vidma lahko poskuša napovedati neodločen izid (4,00) ali celo zmago Furlanov (7,50). Tudi kombinacija X2 le prinaša nek dobiček (2,58).
NAŠA NAPOVED - danes (ob 18.00) Bari - Catania 1:0, (ob 20.45) Inter - Udinese 3:1; jutri (ob 15.00) Atalanta - Milan 1:1, Bologna - Genoa 1:2, Cagliari - Chievo 2:2, Fiorentina - Lazio 1:0, Roma - Napoli 2:1, Sampdoria - Parma 1:1, Siena - Livorno 1:2, (ob 20.45) Palermo - Juventus 1:1.
TRIESTINA - So si pri Triestini opomogli s točko, ki so jo osvojili v Vicenzi? To bomo zvedeli danes ob 15.30, ko se bo na Roccu pričela tekma proti Albinoleffeju. Tudi moštvo iz bližine Bergama prvenstva ni začelo uspešno in v klubu so se že odločili za korak, o katerem se je (in se še) govori tudi v Trstu: za zamenjavo trenerja. Po novem vodi Albinoleffe izkušeni Mondonico, ki je prevzel mesto mlajšega Madonne.
Tudi Gotti je še na prepihu. Le z zmago bi se lahko nekoliko pomiril. Sicer priprave na tekmo niso potekale najbolje, saj sta se na treningu poškodovala tako Stankovič kot Pani. Zlasti poškodba slednjega naj bi bila nekoliko hujša, tako da zanj napovedujejo vsaj ne-kajtedenski počitek. Po drugi strani se v desni obrambni pas vrača Nef. V obrambi je gotov mesta še Cottafava, medtem ko so v igri za ostali dve mesti štirje igralci: Brosco, Sabato, Scurto in Magliocchetti. V vezni vrsti je dvomov manj, saj naj bi na sredini igrala Princivalli in Gissi, ki se vrača po diskvalifikaciji, po pasovih pa Tabbiani in Testini. V napadu bo Della Rocca znova delal družbo doslej dokaj osamljenemu Godeasu.. Mondonico bo lahko računal tudi na Polonija, ki se po hujši poškodbi vrača na nogometna igrišča po enoletnem premoru. Prav tako so na razpolago nekateri »nekdanji Tržačani«: Cia, Ruopolo in Cellini.
Verjetna postava Triestine: Agazzi, Nef, Cottafava, Brosco, Sa-bato (Magliocchetti), Tabbiani, Princivalli, Gissi, Testini, Della Roc-ca, Godeas. Sodil bo Doveri iz Rima. (I.F.)
SINOČNJI IZID: Ascoli - Sassuolo 1:5 (1:3)
20 Sobota, 3. oktobra
2009
ŠPORT
naš pogovor - Gorazd Štangelj, slovenski protagonist cestnega kolesarskega SP v Mendrisiu
»Giro? Spektakel, zavit v lep papir, a Tour je Tour«
Od Italijanov najbolj ceni Ballana - Želel bi ostati v Liquigasu
Gorazd Štangelj po nedeljski dirki v Mendrisiu
bevk
Šestintrideset letni kolesar Gorazd Štangelj je na lep način proslavil svojo deseto udeležbo na svetovnem kolesarskem prvenstvu med profesionalci. Preteklo nedeljo v Mendrisiu je bil med pobudniki začetnega bega in je vse do tretjega kroga pred koncem v ospredju porival na pedale.
Ob koncu dirke si bil videti j ezen. Ali nisi bil zadovoljen s svojim nastopom?
»Absolutno ne! Po dirki sem bil enostavno izčrpan in v meni je še bilo polno adrenalina. Zelo sem zadovoljen s svojim nastopom, prav ponosen sem. Če ne bi pobegnil takoj na začetku, bi ostal v ozadju in ne bi doživel takih emocij. Ko so me ujeli, si nisem delal utvar. Prišli so sami šampioni, a vseeno sem hotel do zadnjega dokazati, kar zmorem.«
Ali je v nedeljo res zmagal najboljši?
»Evans je bil med najboljšimi in drugi Avstralci so delali dobro v ozadju, izničili so vse pobege. Bili so me najbolj aktivnimi skupaj z Italijani, kateri pa so morda imeli preveč odgovornosti in so na koncu popustili.«
To je bilo tvoje deseto svetovno prvenstvo kot profesionalec, vendar nastopil si tudi nekaj krat kot mladinec
»Vsega skupaj sem bil dvanajstkrat na svetovnih prvenstvih, dvakrat kot mladinec in desetkrat v najvišji kategoriji.«
Katero prvenstvo ti je ostal najbolj v spominu?
»Brez dvoma prvo na Siciliji, leta 1994. Zelo rad pa se spominjam tudi tistega v Madridu, leta 2005, ko sem se uvrstil na 20. mesto in sem bil vse do kilometra pred ciljem še v igri. Najboljša uvrstitev pa je bila v Plouay, leta 2000, 12. mesto. Takrat sem se odlično počutil in rezultat je bil izrjemen. Tudi letošnje prvenstvo mi bo brez dvoma ostalo v spominu.«
Kako bi ocenil svojo letošnjo sezono?
»V prvem delu tja do vključno Gira, sem moral garati in pomagati drugim. Nato pa sem le imel bolj proste roke in sem dosegel četrto mesto na Tre Valli Va-resine, zadovoljen pa sem tudi z nastopi na dirki po Sloveniji.«
Kaj te še čaka do konca sezone?
»Mislim, da bom sodeloval še na 4 dirkah, veliki finale pa bo 17. oktobra na Giru po Lombardiji.«
Kaj pa prihodnje leto?
»Ničesar še ne vem, vse je še odprto. Z ekipo Liquigas se bomo prav v naslednjih dneh pogovorili, osebno bi rad ostal.«
Nastopil si na vseh treh največjih krožnih dirkah. Katera ti je najbolj
všeč?
»Ker sem pač vedno kolesaril v italijanskih ekipah, je prav gotovo Giro vrhunec sezone. Zmeraj sem moral pomagati italijanskim kolesarjem, imel sem vedno težke naloge, tako da sem bil ob koncu popolnoma izmučen. Vuelta je za italijanske ekipe manj pomembna, a je ko-
ristna kot priprava na svetovno prvenstvo. Tour pa je pač Tour. Največja, najlepša, najtežja dirka. Konkurenca je izjemna in vsak dan je krvav boj za zmago.«
Kako bi definiral te tri dirke. Giro?
»Lep spektakel, zavit v lep papir, kot samo Italijani to vedo narediti.«
Vuelta?
»Najmanj odmevna in pomembna od treh dirk«. Tour?
»Že sama beseda pove vse, Tour! Medijsko je brez dvoma najbolj pomembna.«
Katera enodnevna dirka ti najbolj
leži?
V okviru 41. Barcolane, ki bo na sporedu v nedeljo, 11. oktobra, bodo danes in jutri prišli na svoj račun mladi jadralci razredov optimist, laser in techno 293 ter razredov windsurf, ki bodo nastopili na že tradicionalni Barcolini. Od 9. ure dalje bo na morju pred tržaškim Velikim trgom jadralo nad 300 mladih jadralcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Srbije in Poljske. Na Barco-lini bodo nastopili tudi mladi jadralci sesljanske Čupe in barkovljanske Sirene.
»Liege-Bastogne-Liege. Na njej sem nastopil že 6 krat ali 7 krat. Progo poznam zelo dobro, saj je trasa tradicionalna in ko jo spoznaš, na pamet veš kaj te čaka. Imeti pa je treba sila dobre noge.«
V	zadnjih desetih letih si kolesaril le v italij anskih ekipah. V kateri si se najboljše znašel?
»Najboljše organizirana je bila Fas-sa Bortolo. V Liquigasu, kjer trenutno tečem, pa se počutim res dobro in uživam. V ekipi vladajo lepo vzdušje, a tudi red in disciplina. Stres pa je pravi.«
V	raznih ekipah, kjer si bil, si kolesaril ramo ob rami z vsemi najboljšimi italijanskimi kolesarji zadnjih desetih let: Petacchi, Basso, Cunego,
Na Barcolano pa se je do včeraj zvečer vpisalo 327 jadrnic.
ODBOJKA
Jutri v Repnu Slogin 21. turnir mladih
Športno združenje Sloga bo jutri priredilo mednarodni mladinski ženski odbojkarski turnir (za kategorijo under 18), poimenovan 21. turnir mladih. Gre v bistvu za nadaljevanje nekdanjega me-
Ballan, Pellizotti, Bruseghin in še drugi. S katerim si se najboljše znašel?
»Z Ballanom sva prava prijatelja in se vedno pozdraviva in pogovoriva. Tudi s Cunegom, s katerim sem kolesaril 4 leta, imava lep odnos. V Liquigasu pa se dobro ujemam s Pelizzotijem in z Bassom, s katerim sva kolesarili ko sva bila amaterja.«
Kolesaril si tudi s Cancellaro
»Švicar je res preprost fant, čeprav je veliko zmagal. Zelo je priejten, vedno se lepo pozdraviva.«
Slovenci niste več presenečenje, kam lahko še ciljate?
»Letošnji rezultati Valjavca, Brajko-viča in Božiča ter tretje mesto pred leti Hauptmana bo najbrž težko izboljšati. Slovenja pa, glede na malo številčnost, premore trenutno veliko število mladih talentiranih kolesarjev. To potrjuje, da delamo v Sloveniji dobro. Ti fantje pa imajo tudi srečo, da je zdaj laže vstopiti v profesionalne ekipe.«
Ali zate ni bilo tako?
»Ne, pozno sem dobil priložnost, da se preizkusim z najboljšimi. Zato zdaj rad pomagam mladim, da pridejo čim višje.«
Ali boš morda v bodoče trener?
»O tem zdaj še ne razmišljam. Rad pa pomagam in dajam nasvete. Sem v odličnih odnosih z novomeško Adrio. Ko le morem, priskočim na pomoč s svojimi izkušnjami.«
Po kom si se zgledoval na začetku svoje poti?
»Morda bo zvenelo čudno, a zgled je bil Sandi Papež. V mojih letih je bil on naš balkanski prvak. Kot športnik pa sem občudoval Ayrtona Senna.«
Ali boš prihodnje leto nastopil na svetovnem prvenstvu med kenguruji v Avstraliji?
»Odvisno je od proge in kako se bo iztekla sezona. Seveda bi želel biti tam.«
Edvin Bevk
moriala Sonja Kokoravec. V telovadnici v Repnu se bodo od 14. ure dalje pomerile tri ekipe, poleg Sloge bosta to še prijateljski društvi OK Grobničan z Reškega in OK Mežica s Koroške. Igrali bodo na tri osvojene sete. Spored: 14.00 Sloga - Grobničan, sledi poraženec 1. tekme - Mežica, sledi zmagovalec 1. tekme - Mežica. Po turnirju bo skupna večerja in nagrajevanje vseh ekip in najboljših igralk.
GORSKO KOLESARSTVO
Christian Leghissa drugi v pokalu Veneto
Gorskemu kolesarju Christianu Leghissi ni uspel preboj na vrh lestvice Veneto cupa. Na zadnji odločilni preizkušnji je 32 km dolgo traso končal na tretjem mestu v kategoriji master 1, kar ni zadostovalo za prvo mesto na skupni razvrstitvi te starostne kategorije. S 157 točkami je bil najboljši Mauro Simion, ki je v nedeljo zmagal, Leghissa pa je s 144 točkami obdržal drugo mesto. Kolesarji so na zadnji izmed desetih preizkušenj tekmovali na ravninski in hitri progi v kraju Noventa di Piave. »Z uvrstitvijo sem vsekakor zadovoljen. Mislim, da je na letošnje rezultate vplivalo to, da sem nastopal na več frontah. Ostali tekmeci so se osredotočili na en pokal,« je pojasnil 31-letni kolesar iz Nabrežine. Skupno je zbral štiri druga mesta, dve tretji, po eno četrto in peto mesto, na dveh etapah pa ni nastopil zaradi sovpadanja z drugimi tekmami.
-/
Domači šport Danes
Sobota, 3. oktobra 2009 KOŠARKA
MOŠKA C2-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Ronchi; 20.30 v Dolini: Breg - Latisana
MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Dentesano Gradišče NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A2-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras ZKB -Alto Sebino
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Sarentheinu: Sarenthien - Kras
NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Štarancanu: Staranzano - Vesna; 17.00 v Štandrežu: Juventina
-	Trieste Calcio; 17.00 v Repnu: Kras - Pro Gorizia
Jutri
Nedelja, 4. oktobra 2009 KOŠARKA
MOŠKA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Jadran Mark
-	Spilimbergo
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B-LIGA - 11.00 v Zgoniku: Kras A - Kras B
NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.30 v Červinjanu: Pro Cervignano Muscoli - Kras Koimpex
PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Buttriu: Buttrio -Juventina; 15.30 v Lumignaccu: Lumignacco -Sovodnje; 15.30 v Križu: Vesna - Ponziana
1.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trebčah: Primorec
-	San Lorenzo
2.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Chiarbola - Primorje; 15.30 v Miljah: Muglia - Zarja Gaja; 15.30 v Vižovljah: Sistiana -Breg
3.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, Ul. Campanelle: Campanelle - Mladost NARAŠČAJNIKI - 11.45 pri Domju: Domio -Pomlad
ODBOJKA
21. TURNIR MLADIH - 14.00 v Repnu: za kat. U18 ženske prireja ŠZ Sloga, nastopajo pa Sloga, OK Grobničan, Mežica.
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 5. oktobra 2009 KOŠARKA
DRŽAVNI UNDER 19 - 19.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - San Vito
NOGOMET
MLAJŠI DEČKI U12 - 17.00 v Mirnu: Adria Ciciban Mladost Sovodnje - Idrija
H Obvestila
SKD VIGRED, VAŠKA SKUPNOST TUBLJE, JAMARSKO DRUŠTVO GRMADA, PLANINSKI ODSEK SK DEVIN IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA vabijo na 14. pohod na »Krasu je krasno«, ki bo v nedeljo, 11. oktobra, z zbirališčem v Praprotu med 9. in 10. uro, od koder sledi prevoz do Tubelj, kjer bo štart pohoda ob 10.30. Med pohodom ogled jame »Zidaričeva Pejca«. Informacije na spletni strani www.skdvigred.org. AO SPDT vabi vse člane SPDT na predavanje »Prva pomoč v gorskem svetu«, ki ga bo vodil Andrea Orlini, glavni odgovorni pri tržaški gorski reševalni službi. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD na ulici Sv. Frančiška, 20 danes ob 20.30.
OTROŠKA PLESNA SKUPINA AKŠD VIPAVA
prireja tečaj za otroke od 4. do 11. leta, ki ga bo vodila Jelka Bogatec; informacije na tel. 0481882260 in 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipava@virgilio.it.
AKŠD VIPAVA obvešča, da se bo v torek, 6. oktobra, ob 18. uri začel enomesečni tečaj kotalkanja v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 333-9353134 (Elena), na tel. 0481-882260 in 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipava@virgilio.it.
AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 7. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev vsako soboto in nedeljo zjutraj. 2.izmena od 17. oz. 18. oktobra dalje. Možnost najema opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 209873.
PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT -
Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo 7.oktobra 2009 prične predsmučarska telovadba za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484.
AŠZ BOR-ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek vadbe bo danes, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377.
SK Devin še vabi na tečaj smučanja na plastični stezi
Smučarski klub Devin je že začel novo smučarsko sezono s tečaji šole smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Začetniki in nova predtekmovalna skupina so že dve soboti zjutraj vadili ob krasnem poletnem vremenu po strmini kraške doline na posebno pripravljeni plastični progi. Izkazali so se predvsem začetniki, ki so se že po prvi uri povzpeli na vrh s premično preprogo in tudi namjlajši tekmovalci, ki na plastiki utrjujejo obvladanje smučarske tehnike. Tečaje vodijo učitelji smučanja Janja, Marko in Lino. SK Devin pa vabi k vpisu v drugo izmeno, ki se bo pričela v soboto 17., oz. v nedeljo 18. oktobra.
jadranje - Danes in jutri v okviru 41. Barcolane
Na Barcolini tudi
mladi jadralci Čupe in Sirene
/
ŠPORT
Sobota, 3. oktobra 2009
21
košarka - C-liga
Težka naloga
Jadran na Opčinah
Jadran Mark bo jutri prvič v letošnji sezoni nastopil pred domačimi gledalci (ob 18.00). Prvič bo tudi igral v openski Polisporti-
V drugem krogu se bodo ja-dranovci pomerili z ekipo iz Spi-limberga, ki sodi med boljše ekipe v ligi. Ambiciozno ekipo vodi sedmerica izkušenih igralcev, med katerimi izstopa 205 cm visoki center Sergio Luszach s švicarsko-ita-lijanskim potnim listom. Nevarna sta tudi izkušena zunanja igralca Meneghin in Vuanello (letnik 1971). Med mlajšimi ima pomembno vlogo le Ferraro (letnik 1985). V prvem krogu je Spilimbergo pod vodstvom trenerja Zanona Vanni nerodno izgubil proti Virtus Udine, tako da bodo na Opčinah najbrž zelo motivirani.
Prav tako velja tudi za Jadran, ki bo pred domačimi navijači lovil prvo zmago. Hladna prha v Vidmu proti novincu v ligi NBU je motivirala varovance trenerja Dražena Grbca. Med tednom so redno trenirali vsi razpoložljivi igralci, ki toplo računajo na glasno podporo domačih navijačev. Edina negativna novica je, da se je na četrtkovem treningu znova poškodoval gleženj mladi Borut Ban, ki bo tako moral počivati še najmanj 20 dni.
Christian Slavec je prepričan, da lahko Jadran jutri vknjiži prve točke na lestvici. »Ta teden smo trenirali dobro. Naredili smo štiri treninge. V ponedeljek smo si ogledali videoposnetek s prve tekme in podrobno analizirali napake, ki smo jih storili proti Videmčanom. Spi-limbergo, ki odkrito cilja na napredovanje v višjo ligo, bo zelo trd oreh. Z dobro obrambo in natančnimi meti v napadu pa jih lahko premagamo. Dali bomo vse od sebe,« je obljubil Slavec.
nogomet - V jutrišnjem 3. krogu v raznih amaterskih prvenstvih
V Križu tržaški derbi Kras za tretjo zmago
Juventina in Sovodnje v gosteh - Zarja Gaja proti nekdanjemu trenerju
V jutrišnjem tretjem krogu amaterskih prvenstev od elitne do 3. amaterske lige bo večina ekip naših društev igrala v gosteh. Na domačem igrišču bodo igrali le nogometaši Vesne in Pri-
ELITNA LIGA Pro Cervignano (4 točke) - Kras Koim-pex (6)
Krasove nogometaše čaka neugodno gostovanje v Červinjanu. Pro Cervignano je v lanski sezoni po končnici prvenstva napredoval iz promocijske lige. Tako v prvem kot v povratnem delu Krasu ni uspelo premagati furlanske ekipe, ki igra zelo zaprto in skuša presenetiti s protinapadi. Pri Krasu upajo, da bodo jutri končno prebili led in premagali neugodnega nasprotnika. Trener Alessandro Musolino ne bo imel na razpolago edinole poškodovanega Jara Martinija. Batti in Cipracca sta okrevala, čeprav slednji najbrž ne bo igral še od začetka. Sodil bo Videmčan Iannacone.
PROMOCIJSKA LIGA Vesna (4) - Ponziana (2)
Trener Roberto Veneziano bo jutri imel nekaj težav s postavo, saj bo v obrambi odsoten kapetan Degrassi, ki bo zaradi diskvalifikacije miroval en krog. Pod vprašajem je še nastop Saše Guliča, ki je skoraj okreval po poškodbi. Vesna jutri cilja na vse tri točke. Sodil bo Videmčan Di Marzio. Buttrio (3) - Juventina (3)
Igrišče v Buttriu je z umetne trave, kar Juventini ni najbolj po godu. Trener Giovanni Tomizza še vedno ne bo imel na razpolago vseh nogometašev. Poškodovani so Kovic, Giannotta in Fur-lan. Marini je okreval, a bo tekmo začel na klopi. Mogoče bo od prve minute stopil na igrišče obetavni napadalec Alan Cadez. Sodil bo Turchet iz Porde-nona.
Lumignacco (2) - Sovodnje (3)
Lumignacco je vsaj v teh začetnih
Zvezni igralec Zarje Gaje Marko Kariš na tekmi proti Romani v Bazovici
kroma
krogih še prava neznanka. Sovodenjci bodo tako jutri igrali zelo previdno, saj niso v najboljši formi. Kar nekaj igralcev (Tomšič, Portelli, Reščič, Miličevic, Simone, Feri) so lažje poškodovani, čeprav bodo skoraj gotovo stisnili zobe in bodo vseeno na igrišču. Sodil bo Por-denončan Vidali.
1.	AMATERSKA LIGA Primorec (3) - San Lorenzo (2)
Ekipa trebenskega društva jutri odkrito cilja na vse tri točke. Trener Mau-rizio Sciarrone bo lahko znova računal na Di Gregoria, ki je bil diskvalificiran. Pod vprašajem sta le Boccuccia in Udi-na. Pri gostih ne bo solidnega igralca Ca-vagne, ki si je v nedeljo izpahnil ramo. Sodnik bo De Reggi iz Vidma.
2.	AMATERSKA LIGA Chiarbola (2) - Primorje (3)
Trenerja Bojana Guliča skrbi le lažja poškodba napadalca Puzzerja. Vsi drugi so nared. Chiarbola ima soliden napad, tako da bo morala biti obramb-
na vrsta Primorja še bolj pozorna. Muglia (3) - Zarja Gaja (3)
Nekdanji trener Zarje Gaje Moreno Nonis, letos v Miljah, bržkone pripravlja past vzhodno-kraški enaj-sterici, ki bo nastopila brez poškodovanih Ghezza in Martina Grgiča. Pod vprašajem pa so še Bečaj, Candotti in Jarc. Pri Muglii bo odsoten napadalec Buono.
Sistiana (4) - Breg (4)
Brežani bodo skušali iztrgati točko solidni ekipi iz Vižovelj. Odsotna bosta poškodovani Pernorio in diskvalificirani Daniele Degrassi (počivati bo moral 2. kroga). V začetni postavi bo znova izkušeni Gargiuolo.
3. AMATERSKA LIGA Campanelle (0) - Mladost (3)
Nogometaše Mladosti pred jutrišnjim gostovanjem najbolj moti ozko in peščeno igrišče v Trstu, na katerem je skrajno neugodno igrati. Trener Fabio Sambo, ki cilja na vse tri točke, bo imel na razpolago vse nogometaše. (jng)
naša napoved
Gino Vinti: poštar in športni vodja
Gerlando Vinti, za prijatelje Gino, se je štandreški Juven-tini pridružil v sezoni 1997-98. Prvo sezono je bil spremljevalec, nato pa vse do danes športni vodja ekipe. »K Juventini me je povabil prijatelj in nekdanji igralec Massimo Tabaj. Takrat je predsedoval še Dario Prinčič, nato pa je prevzel predsedniško mesto Marko Kerpan, s katerim zelo dobro sodelujeva še danes,« se spominja Vinti, ki se je rodil v Agrigentu na Siciliji leta 1959 in se je kot otrok preselil v Gorico. »Štandrež in Štan-drežce sem spoznal, ker sem pač tu poštar. V vseh teh letih sem se naučil malo slovenščine (nekaj razumem), v višji šoli pa sem se tri leta učil srbo-hrvaščine, ki mi je bila večkrat v veliko pomoč. S Sovodenjci sem bil tudi član glasbene skupine, ki je v glavnem nastopala v bivši Jugoslaviji.« (jng)
VINTIJEVA NAPOVED Pro Cervignano - Kras 2:0 Vesna - Ponziana 1:1 Lumignacco - Sovodnje 1:1 Buttrio - Juventina 1:2 Primorec - San Lorenzo 1:0 Chiarbola - Primorje 2:2 Muglia - Zarja Gaja 2:1 Sistiana - Breg 2:0 Campanelle - Mladost 1:2
košarka - Kontovel bo letos naš edini predstavnik v D-ligi
»Dva igralca za Jadran«
Gerjevič: »Fantje morajo imeti občutek, da so del večjega projekta« - Ban: »Imamo potencial« - Presing po celem igrišču - Danes doma
Kontovel bo letos edini predstavnik v D-ligi. Ekipo so letos dopolnili mlajši igralci, ogrodje pa ostaja enako. Sezona se po mnenju trenerja Gerjeviča ni začela spodbudno. »Zaradi objektivnih okoliščin nismo še uigrani. Na treningih smo bili vedno okrnjeni. Obenem smo vse pripravljalne tekme odigrali z drugačno postavo. Nasploh menim, da je bilo letošnje pripravljalno obdobje relativno slabo izpeljano,« je bil kritičen trener, ki sicer verjame, da se bo stanje kmalu stabiliziralo.
Zaradi dvojnih registracij mladincev bosta v ekipi lahko vključena na vsaki tekmi samo dva. Hrovatin, Ban, Sossi, Regent in Sorice bodo torej rotirali oziroma, kot pravi trener, »bo v člansko ekipo vključen tisti, ki bo to zaslužil.«
Danes se bo v telovadnici pri Bri-ščikih pomeril s Foglianom (ob 20.00), ki ima v svojih vrstah dva mladinska reprezentanta: Candussija (208 cm, letnik 1994) in Turela. Na tekmo se je Kontovel pripravljal v okrnjeni postavi. Paoletič in Vodopivec nista trenirala cel teden zaradi službenih obveznosti, Švab miruje že dva tedna zaradi udarca v komolec, Ban, Hrovatin in Regent pa so tudi poškodovani. Več mesecev pa bo odsoten Martin Genardi, ki si je pretrgal križne kolenske vezi, Dean Guštin pa bo zaradi poškodbe hrbta le občasno na razpolago.
TOČKA PLUS: »Mladost in izkušenost,« pravi trener. »Čeprav so igral-
Mario Gerjevič
kroma
ci mladi, že več let igrajo v članski ekipi.«
TOČKA MINUS: Neuigranost in pomanjkanje visokih mladih igralcev. Edini mlajši center je Danjel Zaccaria. Pod košem bo trener zato izkoristil Vo-dopivca in Godniča, ki jim izkušenj ne manjka.
CILJ: »Primarni cilj je, da se v dveh sezonah formira znotraj ekipe dva igralca, ki bosta nato prestopila v člansko ekipo Jadrana,« pojasnjuje trener. Rezultatski izkupiček ni važen, »pomembnejše je, da igra ekipa po svojih močeh najboljšo košarko. Ni važno, ali bo to dovolj za 3. ali 10. mesto.«
NOVOST: Agresivna igra s pre-singom po celem igrišču. »Upam, da nam bo uspelo,« je previden Gerjevič.
MLADI: Bodo v bistvu nosilci igre. Najmlajši mladinci pa se bodo vrstili.
SLOVENCI: Vsi.
SPOROČILO TRENERJA: »Razmišljati morajo kot igralci B-lige: želim, da bi imeli resen pristop do dela ter bili redni na treningih. Imeti morajo občutek, da so del večjega projekta.«
SPOROČILO PREDSEDNIKA: »Prve tekme so pokazale svežino. Zavedamo se, da je ekipa mlada in da nekateri šele nabirajo izkušnje,« ugotavlja predsednik Marko Ban in nadaljuje z željami ob začetku sezone: »Ekipi zaželim vedro in srečno prvenstvo, kar pa bo možno le z resnim delom in medsebojnim spoštovanjem. Imamo zanimiv potencial; po tej poti moramo naprej.«
SREDNJA STAROST: 21,8
SREDNJA VIŠINA: 187,4 cm
NASPROTNIKI: Zaradi finančne krize se je nekaj ekip, ki so lani zaključile prvenstvo na dnu lestvice, odpovedalo nastopanju. »Prav zato so se najbrž nekateri močnejši igralci pridružili letošnjim tekmecem,« ugotavlja pomožni trener Šušteršič. Ob ekipah, ki so si lani zagotovile obstanek, so trije novinci, ki prihajajo iz videmske pokrajine. Med njimi bo najbrž tudi eden izmed kandidatov za vrh lestvice: to je Geatti Basket Time, ki je lani izpadel iz deželne C-lige. Iz višje lige prihaja tudi ekipa Perteole, ki je pred
dvema sezonama že igrala med četr-toligaši. Med resnimi kandidati za prestop v višjo ligo bo San Vito, med boljše nasprotnike pa Šušteršič navaja še tržiški Nuovi amici del basket, Monfalcone in Don Bosco. Vilesse, Romans in Dinamo pa sodijo med ekipe, ki se bodo borile za mesto v play-of-fu.
Spored 1. kroga: Dinamo - Grado, Perteole - Romans, Nuovi amici del Basket - Monfalcone, Kontovel - Fo-gliano, Don Bosco - San Vito, Geatti Basket Time - Vilesse.
Kontovel			
SVAB Marko	1983	184	2,1
PAOLETIČ Robi	1981	185	2,3
BUKAVEC Emil	1987	189	3,4
SOSSI Jan	1987	177	1
GODNIČ Jan	1973	194	4,5
VODOPIVEC Igor	1974	198	5
GUSTIN Dean	1988	182	1,2
GANTAR Marko	1990	181	1
UKMAR Aleš	1989	185	2
LISJAK Peter	1989	191 1,2,3	
ZACCARIA Danjel	1989	197	4,5
BUFON Ilja	1989	180	1
HROVATIN Erik	1991	189	2,3
REGENT Gregor	1991	191	4,5
SOSSI Niko	1991	177	1
BAN Borut	1992	192	1,2
SORICE Maurizio	1992	185	1,2
GENARDI Martin	1989	195	4,5
STARC Luka	1990	188	2,3
Trener: Mario Gerjevič			
Legenda: 1 - branilec, organizator igre; 2			-
branilec, strelec; 3 - nizko krilo; 4 - visok,			
močnoo krilo; 5 - center			
košarka - C2
Težek začetek za Bor in Breg
V prvem krogu moške deželne košarkarske C lige bosta oba naša predstavnika igrala pred domačo publiko dre-vi z začetkom ob 20.30. V Dolini bo Breg opravil svoj krstni nastop na tretjeliga-ški ravni. Spoprijel se bo z Latisano, ki je podobno kot Krašovčevi varovanci zelo močna zlasti pod košema, kjer se kre-tajo bivši jadranovec Andrej Gnjezda in izkušena goriška centra Franco ter To-soratti. Vsi trije so uspešno igrali tudi v višjih ligah. Tudi trener je stari znanec, nekdanji Jadranov krmar Paolo Bosini (ravno tako Goričan), na zunanjih položajih pa je najnevarnejši ostrostrelec Maran. Brežani bodo napeli vse sile, da bi ob debiju osvojili dragoceni točki. Odsoten bo le Sechet, sinoči pa je bil registriran Koprčan Melvis Haskič (enoletno posojilo od kluba Venezia Giulia), ki naj bi torej danes lahko že igral. Sodnika bosta Gorlato in Rivron z Goriškega.
Bor Radenska se bo na Prvem maju pomeril z Ronkami, ki ravno tako sodijo na papirju med boljše ekipe v ligi in uvrščajo pravo tržaško kolonijo (branilci Carlin, Grimaldi in Spangaro), priznani vodji pa sta ostrostrelec Varesano in orjaški center (208cm) Dreas. Varovanci trenerja Mure bodo predvidoma nastopili kompletni in dobro pripravljeni (tudi ta teden so imeli štiri treninge vključno s prijateljskim srečanjem proti Kontovelu), včeraj je bil registriran Matteo Zanini, ki bi drevi torej moral biti že v deseterici. Pravico bosta pri Svetem Ivanu delila Videmčana Andretta in Degano.
22 
Sobota, 3. oktobra	2009
ŠPORT		/
ta teden edinost pred 100 leti
Edinost je tokrat spregovorila o prvi jugoslovanski kolesarski dirki, za katero je vladalo veliko pričakovanje tudi v naših športnih krogih. Dirka je uspela celo bolje, kot so prireditelji pričakovali. »Uspela je toliko glede rekorda, ki so ga dosegli slovanski dirkači, kolikor tudi glede reda ob progi. Pri startu v Ljubljani so se že pred šesto uro zjutraj zbrali voditelji dirke, avtomobil za zdravnika, več motociklistov in slednjič dirkači v raznobarvnih opravah, ki so nestrpno pričakovali znamenje odhoda. Ob šesti uri je dal predsednik Tržaškega kolesarskega društva Balkan povelje za odhod. Izpred tobačne tovarne so v hipu po široki cesti v urnem teku izginili čili mladeniči, ter skupno vozili do Vrhnike in čez Logatec do Postojne, kjer je bil postavljen slavolok okrašen z narodnimi zastavami. Tu se je zbrala precejšnja množica in navdušeno pozdravila prvo trojico kolesarjev, ki pa je z isto hitrostjo izginila, kakor je pri-
šla. Še precej oddaljeni so sledili drugi kolesarji. V Sežani so prav tako pričakovali kolesarje. Že od daleč jim je v prvi pozdrav vihralo nasproti veliko število narodnih zastavic, ki so visele z oken. Sežana je slavnostno sprejela jugoslovanske dirkače.
Na cilju, na Opčinah, je vladalo že od ranega jutra nekako posebno slavnostno gibanje. Kolesarji so prihajali od vseh strani ter se podali v bližino cilja, ki je bil postavljen tam, kjer se deli cesta proti Sežani in Proseku. Tramvajski vozovi so pripeljali stotine tržaških Slovanov in kmalu je bila zbrana velika množica občinstva. Ob deveti uri je ob zvokih društvene fanfare prikorakalo na cilj Tržaško kolesarsko društvo Balkan in jurija. Kmalu nato so prispeli na cilj kolesarji. Vsakemu došlecu je zasvirala fanfara v pozdrav, medtem ko so nekatere rodoljubkinje domačinke obsipale dirkače s cvetlicami.«
ta teden primorski dnevnik pred 50 leti
PRIMORSKI DNEVNIK
Te dni je prosvetno društvo Naš prapor iz Pev-me in z Oslavja priredilo kulturni večer. »Kljub slabemu vremenu se je večera udeležilo veliko ljudi iz vasi in iz mesta, ki so bili navdušeni nad pestrim sporedom. Obnovljena dvorana v Pevmi je bila napolnjena do zadnjega kotička. Predvsem je treba pohvaliti požrtvovalnost članov društva - vajence, delavce, kmete in študente, ki so v prostih urah dvorano popravili in pre-pleskali. Posebno toplo je občinstvo sprejelo goste s Tržaškega, ki so poživili program z glasbenim sporedom in deklamacijami. Predsednik društva Karel Primožič je pozdravil občinstvo in med drugim dejal, »da je bilo po vojni delovanje društva zelo uspešno in to do leta 1948, ko je prenehalo delovati. Pred nekaj meseci smo društvo obnovili z namenom, da poživimo kulturno dejavnost med našo mladino. Mi hočemo združiti našo mladino, ustvariti močan kolektiv, dati možnost mlademu človeku, da se uveljavi in da pokaže,
česa vsega je zmožen. Sami tega ne bomo dosegli, če nam ne bodo starejši, in sploh vse naše ljudstvo, nudili pomoč in zaupanje, ki nam je sedaj tako potrebno.«
Kot prvi so pred občinstvo stopili igralci domačega društva s Kristanovo burko Kdo je blazen. »Mladi igralci so povečini prvič nastopili na odru, toda burno ploskanje občinstva je jasen dokaz, da so izpolnili pričakovanje. Posebno se je izkazal Bruno Kodermac, ki je z vlogo blazneža spravil občinstvo v dobro voljo. Po igri je Tržačanka Alenka Kravos recitirala Cankarjevo črtico 'Nebesa pod Triglavom' in Gradnikovo pesem 'Brda'. Nato sta nastopila še pevca Darjo in Darko ter veseli Dolinski trio s svojim napovedovalcem Ed-vinom Švabom, ki je pri vsaki pesmi kakšno smešno povedal. Po končanem sporedu je dekle z Oslavja poklonilo gostom iz Trsta šopek nageljnov, predsednik društva pa je izrazil željo, da bi se stiki s tržaško mladino utrdili.«
FILMI PO TV
Ponedeljek, 5. oktobra, Rete 4, ob 23.40
Leta dellinnocenza
Režija: Martin Scorsese
Igrajo: Daniel-Day Lewis Winona Ryder in Michelle Pfeiffer
New York leta 1870. Mladi odvetnik Newland Archer se intenzivno pripravlja na poroko z mlado zaročenko May Welland. Življenjska usoda pa ga ravno takrat preseneti... Spozna namreč prikupno baronico Elleno Olensko, v katero se kaj kmalu tudi noro zaljubi. Njuna zveza bo seveda privedla do blaznega škandala in dejstvo, da se član meščanskega sloja druži s plemkinjo bo še dodatno razburilo duhove.
Torek, 6. oktobra, La 7, ob 00.25
Santa Maradona
Režija: Marco Ponti
Igrajo: Stefano Accorsi, Anita Caprioli, Libero De Rienzo in Mandala Tayde Film, ki je ob izidu leta 2002 naletel na izjemen uspeh, je mladi režiser Marco Ponti posnel v Tu-rinu. Zgodba pripoveduje o dveh prijateljih, ki na pragu tridesetih let spoznata, da življenje ni šala. Andrea, ki je pravkar zaključil študij leposlovja, bi si rad zagotovil stalno službo, kar pa je bistveno težje od tistega, kar si je sam predstavljal. Njegov sostanovalec Bart pa se še vedno trudi s polaganjem univerzitetnih izpitov in vsaj navidezno beži pred važnejšimi življenjskimi odločitvami.
Sreda, 7. oktobra, Italia 1, ob 21.10
La fabbrica di cioccolato
Režija: Tim Burton
Igrata: Johnny Depp in H. Bonham Carter Čarlie je reven fantič, katerega edina radost v življenju je čokolada. Njegove največje sanje se mu uresničijo, ko zadene vabilo na ogled fantastične tovarne čokolade, ki jo upravlja nenavadni Willy Wonka. Toda čarobna notranjost tovarne skriva tudi številne skrivnosti, saj ima Wonka s povabljenimi otroki prav posebne načrte.
Četrtek, 8. oktobra, Rete 4, ob 23.40
Munich
Režija: Steven Spielberg
Igrata: Eric Bana in Michel Lonsdale


Olimpijske igre leta 1972 so se zapisale kot ene najbolj tragičnih v zgodovini, saj je skupina osmih arabskih teroristov vdrla v olimpijsko vas in ubila 11 izraelskih športnikov. Steven Spielberg nas popelje v čas po teh tragičnih dogodkih, ko se skupina izraelskih spe-cialcev pripravlja na obračun s Palestinci, ki naj bi bili na tak ali drugačen način vpleteni v poboj.
Na poletni olimpijadi leta 1972 se začnejo uspehi Marka Spitza in Olge Korbut. Nato pa šok, ki je pretresel cel svet. Palestinski ek-stremisti imenovani Črni september vdrejo in ubijejo dva izraelska športnika ter ugrabijo devet drugih. Tragedija se je odvijala pred očmi svetovne javnosti in se je po 21-ih urah končala. Tragično.
Ostali dogodki po pokolih, vsa maščevanja in vse tajne akcije so ostali skrivnost za javnost.
Petek, 9. oktobra, Rete 4, ob 21.10
The gladiator
Režija: Ridley Scott
Igrajo: Russell Crowe, Joaquin Phoenix in Connie Nielsen
Dogajanje je postavljeno v starorimske čase, ko si Mark Avrelij izbere za svojega naslednika častnika Massima in razdedini svojega sina Com-moda. Mark Avrelijevemu sinu to seveda ne gre v račun in se hoče na vsak način maščevati nad tekmecem. Po ugrabitvi ga postavi v mestno areno za gladiatorja.
Petek, 9. oktobra, Rete 4, ob 0.20
Syriana
Režija: Stephen Gaghan Igrata: George Clooney, in Matt Damon Naftne zaloge so velik zaslužek, zelo velik zaslužek. Dokazi razkrivajo korupcijo, ki se širi od Houstona do Washingtona in naprej na Bližnji vzhod. V smrtonosno mrežo se vpletajo indu-strialci, princi, vohuni, politiki, delavci na naftnih vrtinah in teroristi... (Iga)
NASA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV
sestavil lako
del električne napeljave
kalcijeva rudnina
vrsta višnje
richard egan
glavno mesto fjk
foto lako
čopasta avstralska papiga
slovenski dramski igralec štern
bo2ic v milanu in rimu
sl. dirigent (anton)
klada za sekanje drv
začetek dirke
italijanski
naftni koncern
časomeril-na naprava
bajka del glavnega mesta madžarske
slovenska igralka ... rina
kar kaj pokriva mlečni izdelek
rumena snov v korenju
anton novak
kubanski pevec mota
literat
slovenska igralka železnik
kačji
lev
angl. pisatelj fleming brezvladje, nered
trava tretje košnje
vrtna utica v baroku
am. igralec (james)
beri primorski dnevnik
kdor prideluje vrtno rastlino z usti
naprava, s katero se trosi
mesto v ekvadorju otok čarovnice kirke
dlakava rastlina kem. znak za erbij
nekdanje mesto v sovjetski zvezi
mesto na jugu slovenskih goric
homerjevo ■mesto" ace mermolja
udarec žoge v loku
slovenski pisatelj kristan
judovski kralj
ital. pesnica negri skuša (zast.)
fosilni južnoameriški kuščar
nekdanja svobodna posest
nekdanji
ruski košarkar volnov
richard owen
pristanišče v izraelu
najmanjše število
španska muha
vaški praznik hrv. pisatelj (ivan)
trajnica nivo
indijski šahovski velemojster
nekdanji japonski telovadec
glavno mesto turčije vtikanje
david ricardo tomaž kalin
nemška pevka zidarska žlica
ruski pisatelj (valentin)
antonin uhur
HITER LOVSKI PES
jap. režiser kurosava
žoga zunaj igrišča
ČERKASOV NIKOLAJ
citroenov avtomobil
ameriški igralec (bruce)
nogometni
klub iz bergama
ptica pevka
danilo lokar
nemška pritrdilnica
italijanska nikalnica
mestece pri benetkah
razposajeno tekanje
naše društvo ... klein
slovenski filozof (andrej)
primorski dnevnik,
tvoj
dnevnik
mera za bencin
alojz rebula
hrvaški naftni koncern
vprežni drog kmečkega voza
poklon
SLOVARČEK - AMBARO = mesto v Ekvadorju * ANED = kubanski pevec Mota * ASA = judovski kralj * ENDO = japonski telovadec • KATAJEV = ruski pisatelj • KUŠAN = hrvaški pisatelj * ULE = slovenski filozof
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, B. oktobra 2009
2B

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Otroška risanka Clic & Kat - Clickove izredne sposobnosti
20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija, sledi Čezmejna tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.10	Nan.: La nuova famiglia Addams
6.30	Aktualno: Unomattina Week End
9.35	Aktualno: Settegiorni
10.25	Aktualno: ApriRai
10.40	Nan.: Lady Cop
11.30	Aktualno: Occhio alla spesa
12.00	Variete: La prova del cuoco (v. E.
Isoardi)
13.30	23.05 Dnevnik
14.00	Aktualno: Easy Driver
14.30	Aktualno: Lineablu
16.15	Dok.: Dreams Road
16.55	Dnevnik in vremenska napoved
17.10	Aktualno: A Sua immagine
17.40	Dnevnik L.I.S.
17.45	Dok.: Passaggio a Nord Ovest
18.50	Kviz: L'Eredita
20.00	Dnevnik in športne vesti
20.35	Kviz: Affari tuoi - Lotteria (v. M. Giusti)
23.10	Film: Uno su due (kom., It., r. E. Cappuccio, i. F. Volo)

V^ Rai Due
6.35	Šport: Rai
7.00	Šport: VN - Japonska
10.05	Aktualno: Ragazzi c'e Voyager
10.25	Aktualno: Sulla via di Damasco
10.55	Aktualno: Quello che
11.30	Aktualno: Mezzogiorno in famiglia
13.00	20.30 Dnevnik
13.25	Šport: Dribbling
14.00	Talent show: X Factor - Il Proces-so
16.00	Variete: Scalo 76
17.10	Aktualno: Sereno Variabile (v. O.
Bevilacqua)
18.00	Dnevnik in vremenska napoved
18.10	Nan.: E - Ring
19.00	Talent show: X Factor - La settimana
19.30	Nan.: Law & Order - I due volti del-
la giustizia
20.25	Žrebanje lota
21.05	Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti
22.40	Šport: Sabato Sprint
23.15	Nočni dnevnik
23.25	Aktualno: Tg2 Si, viaggiare
23.35	Aktualno: Tg2 Eat Parade
23.50	Dok.. : Tg2 Dossier, sledi Tg2 Sto-
^ Rai Tre
7.00 Risanke
8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco
9.00 Aktualno: Tv Talk (v. M. Bernardini)
10.30 Aktualno: Art News 11.00 15.55 Šport: SP v kolesarstvu 11.40 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved
12.30 Aktualno: Tgr L'Italia de Il Setti-manale
13.00 Aktualno: Evento Tgr
14.00 19.30, 23.25 Deželni dnevnik in
14.50
15.05 15.20 15.55 18.10
18.55 20.00 20.05
21.05
vremenska napoved
Aktualno: Tgr Speciale Ambiente
Italia
Aktualno: Tgr Prix Italia
Dnevnik - kratke vesti
Šport: Sabato sport
Športna odd.: 90° minuto (v. M.
Mattioli)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob
Dok.: Ritratti - Gino Bramieri: le due stagioni di un comico Dok.: Ulisse - Il piacere della sco-perta (v. A. Angela) Aktualno: Storie maledette Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tg 3 Agenda del Mondo
Rete 4
11.30 12.30 13.30 14.05 15.10
16.00
17.00 17.55 18.55 19.35 20.30 21.10 23.10 0.10 0.30
8.00 8.50 9.30 10.30
13.00
14.00 16.00 18.50
20.00 20.30 21.10
0.30 1.30
Dnevnik - Pregled tiska Nan.: La grande vallata Nan.: Nonno Felice Nan.: Magnum P. I. Aktualno: Vivere meglio 11.40 Variete: Cuochi senza frontiere
Dnevnik in prometne vesti Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Perry Mason (krim., ZDA, '87, i. R. Burr)
Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Psych
Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Criminal Intent Nan.: Squadra d'assalto Šport: Guida al campionato Nočni dnevnik in pregled tiska
i Canale 5
Pregled tiska
Dnevnik - prometne informacije in
vremenska napoved
Dnevnik
Glasb. odd.: Loggione Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: Mio cugino Vincenzo (kom., ZDA, '92, r. J. Lynn, i. J. Pesci) Dnevnik, okusi in vremenska napoved
Talent show: Amici Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 19.45 Kviz: Chi vuole essere milio-nario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: C'e posta per te (v. M. De Filippi)
Nan.: Cashmere Mafia Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.05 7.00 10.45 11.20 12.25 13.30 13.55 17.10 18.05 18.30 19.00 20.30
21.10
23.15 1.35
Nan.: Still Standing Risanke
Nan.: E alla fine arriva mamma! Aktualno: Tv moda Dnevnik in športne vesti Šport: Grand prix Motociklizem Nan.: Le regole dell'amore Nan.: Quelli dell'Intervallo Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean
Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Film: Mamma ho preso il morbil-lo (kom., ZDA, '98, r. R. Gosnel, i. O. Krup)
Film: The River Wild (srh., ZDA, '94, i. M. Streep) Aktualno: Pokerlmania
La l
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life - Week End 10.10 Aktualno: L'intervista 10.45 15.00 Šport: Motociklizem, Super
bike 12 11.45 Dokumentarec 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Jack Frost 16.10 Film: Per amore di Lassie (kom., ZDA, '70, r. J. Hiveliy, i. R. Sampson)
18.00 Film: La donna di paglia (kom., VB,
'64, r. B. Dearden, i. S. Connery) 20.00 Dnevnik
20.30	Resničnostni show: Victor Victoria
21.10	Nan.: L'ispettore Barnaby
23.05	Dok.: Citta criminali
0.05	Nan.: Cold Squad
1.00	Nočni dnevnik
21.00	Dosje: usodna zmota (pon.)
22.00	Bleščica, oddaja o modi
22.35	Slovenski magazin
23.00	Film: Čarobni dežnik (pon.)
0.30	Nad.: Številke (pon.)
^ Tele 4
Koper
7.00	8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.00
Dnevnik
7.15	Nan.: The flying doctors
8.10	Aktualno: Storie tra le righe
9.30	Nan.: Don Matteo 6
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Aktualno: Musa Tv
12.45	Dok.: Borgo Italia
13.10	Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali
13.50	15.55 Dokumentarec o naravi
14.15	Hard Trek
14.40	Tractor Pulling
15.55	Šport: Super Sea
16.20	Lassie
17.00	Risanke
19.00	Variete: Udin e conte
20.00	Campagna amica
20.30	Deželni dnevnik
20.55	Film: A2 Racer (kom., '04, r. M.
Keusch, i. K. Kiehling)
22.35	Aktualno: A casa del musicista
23.30	Stoa
13.45 14.00
14.20 15.00 15.30 16.00 16.30 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.40 20.00
21.30 22.15 22.45 0.15
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti
Pogovorimo se o... Potopisi
Zoom - mladi in film 23.30 Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje
Vremenska napoved
23.45 Primorska kronika
22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik
Športne vesti
Jutri je nedelja
Avtomobilizem
Film: Lažnivec Billy (i. T. Courte-nay, W. Pickles) Vas tedna
Glasb. odd.: In orbita Q - trendovska oddaja Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku
If" Slovenija 1	Tv Primorka
6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Križ Kraž
9.15 Film: Kino Kekec: Lotosova svetilka (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 22.00 Poročila, vremenska napoved
in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
14.10 Film: Zebra na konjskih dirkah 15.55 17.25 Sobotno popoldne 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda
17.00 22.05 Poročila, vremenska napoved
in športne vesti 17.15 Ozare 17.40 Na vrtu 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke
18.55 Dnevnik, vremenska napoved,
Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Zakoni privlačnosti (i. Pierce Brosnan in Julianne Moore)
6.00	12.00, 23.00 Videostrani
11.30	Dnevnik TV Primorka (pon.)
14.00	20.30 UEFA Futsal Cup (pon.)
16.00	Mozaik (pon.)
17.00	Hrana in vino (pon.)
18.00	Kultura
18.30	Mlad. odd.: Videofronta
19.15	Settimana Friuli
19.40	Premor (pon.)
20.00	Duhovna misel
20.15	Tedenski pregled
22.00	Glasb. odd.: Postaja GO
21.30	Ars 360
22.30	Hri-bar
22.35	Nad.: V kolesju pravice (pon.)
0.40	Iz arhiva TVS - Tv dnevnik
3.10.1991
1.10	Dnevnik (pon.)
1.30	Dnevnik Slovencev v Italiji (pon.)
(t Slovenija 2
6.30 1.15 Zabavni infokanal 8.40 Skozi čas
8.55 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik
3.10.1991 9.25 Tarča (pon.) 10.55 Circom Regional (pon.) 11.25 Primorski mozaik (pon.) 11.55 Big Father/2 (pon.) 13.15 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 14.40 Zlati izbor slovenske popevke za
Rdeči križ (posnetek) 16.25 Film
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Orkester Spirit of Europe; 11.45 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40 Glasba za vsakogar; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 11.00 Glasovanje za osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Najlepša viža meseca; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi: 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer 20.00 G. Rossini: Zelmira; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24
Sobota, 3. oktobra 2009
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC

močan dež
nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA	^
LONDON o
13/19
BERLIN
O 14/17 ^ 11/1S O
oBRUSELJ O PARIZ 12/20 ,
10/22	A
VARŠAVA
O 4/13
O KIJEV
3/14
A
ŽENEVA 10/2^ O MILAN 0 16/2S
LIZBONA
O 19/27
1020
MADRID
O 1S/24
DUNAJ 11/21 LJUBLJANA
O 12/23
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
J
Jutri bo dotekal suh severovzhodnik; jutri bo v višjih plasteh ozračja zapihal suh in precej topel zahodnik, v pri-zemnih plasteh pa bo bolj vlažno.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 18.41
Dolžina dneva 11.35
A
Nad južnim Jadranom in Balkanom je plitvo ciklonsko območje, nad delom zahodne Evrope in Alpami pa je šibko območje visokega zračnega pritiska. Z vzhodnimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje postopno nekoliko manj vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme ne bo povzročalo opaznejših težav, le pri najbolj občutljivih se bodo še pojavljale manjše vremensko pogojene težave.

MORJE
Morje je razgibano, temperatura morja je 22,3 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.57 najnižje -54 cm, ob 10.18 najvišje 55 cm, ob 16.31
najnižje -44 cm, ob 22.27 najvišje 38 cm. Jutri: ob 4.35 najnižje -63 cm, ob 11.02 najvišje 48 cm, ob 16.55 najnižje -31 cm, ob 22.40 najvišje 42 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........14 2000 m............3
1000 m ..........10 2500 m............1
1500 m............5 2864 m............0
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 5, po nižinah 4 in pol.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
299.000€
8,5% DDV VKLJUČEN V CENO
SEŽANA - LEHTE, sončno hišo no Krosu
Velikost hiše cca 185m2, ki leži na parceli cca 530m2 Cena vključuje dokončano hišo. Akcija traja do konca 2009.


+386 (5) 73 12 529 prodaja@kraskizidar.si
A www.kraskizidar.si
kraški zidar
Življenju dajemo prostor.
rahel sneg
z
sneg
močan
iMl sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
8/17
TOLMEČ O
8/19
CELOVEC O 9/17
TRBIŽ O
7/18
o 6/17 KRANJSKA G.
0 8/16 S. GRADEC
CELJE 8/17 O
VIDEM O
10/24 O PORDENON
11/23
O
TRŽIČ
9/17 _
- _ ---O
ČEDAD O	KRANJ
11/23Ä	O
LJUBLJANA
90R.CA o ° 11/22rica7vpostojna 10/17 N MESTO9/17
^^^	.v ČO J
,RTOROŽ « .	" ^ ^ ČRNOMELJ
MARIBOR
o 8/18
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 8/18
ZAGREB 10/19
O
&
ÎNAPOVED ZA DANESS
Prevladovalo bo jasno do delno jasno vreme, le na Trbiškem bo zjutraj možno nekaj nizke oblačnosti, ki pa se bo tekom dneva razkrojila. Popoldne bo v hribovitem svetu zmerno oblačno do spremenljivo. Ob morju bo zjutraj pihala okrepljena burja, popoldne pa burin.	Na Primorskem bo precej jasno, burja bo čez dan oslabela. Drugod bo zmerno, predvsem v osrednjih in jugovzhodnih krajih pretežno oblačno. Popoldne se bo počasi jasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem do 13, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do 23 stopinj C.
	
o
GRADEC
S/21
TOLMEČ O
S/20
CELOVEC
O 6/20
TRBIŽ O
4/19
o 4/18 KRANJSKA G.
O S/19 S. GRADEC
VIDEM O
10/23 O PORDENON
11/22
ČEDAD O
11/22


GORICA O
13/23
O N. GORICA
9/22
O
TRŽIČ
6/19 O
KRANJ
?JUBLJANA
8/19
POSTOJNA
O 6/17
KOČEVJE
CELJE 6/21 O
MARIBOR
O 7/21
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 6/21

' N. MESTO 6/20
O .___
_ o
ČRNOMELJ
ZAGREB 8/20
O
REKA 12/23
V Alpah bo dopoldne prevladovalo lepo vreme, popoldne pa bo spremenljivo. Drugod po deželi bo spremenljivo oblačno, ponoči in zjutraj bo po nižinah zamegljeno. Popoldne bo ob obali pihal šibak zahodnik.
f NAPOVED ZA JUTRp
\
Jutri se bo predvsem v zahodni Sloveniji oblačnost spet povečala, več jasnine pa bo na vzhodu države. Zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo ponekod začel pihati jugozahodnik.
turkmenistan - Po letih izolacije
Prva novinarska konferenca državnega predsednika
AŠKABAD - Predsednik Turkmenistana, ene najbolj zaprtih držav na svetu, Gurbanguli Berdi-muhamedov je v četrtek pripravil sploh prvo novinarsko konferenco za tuje novinarje. Prelomni dogodek s predsednikom, ki je začel svojo državo odpirati svetu po smrti svojega avtokratskega predhodnika Saparmurata Nijazova, je pritegnil več kot 50 novinarjev. Na konferenci se je Berdimuhamedov sicer zavzel za bolj raznolik izvoz energentov iz energetsko bogatega Turkmenistana. Bil pa je tudi kritičen do Zahoda zaradi njegove politike v regiji. Pozval je druge države, naj sledijo primeru turkmeni-stanske nevtralnosti. "Več držav bo prevzelo status stalne nevtralnosti, s čimer bodo sledile primeru Turkmenistana, bolj mirne in varne se bomo počutili v tem svetu," je povedal.
Ekscentrični Saparmurat Nijazov, imenovan Turkmenbaši, je državo s trdo roko vodil 21 let do svoje smrti leta 2006. Zadnja leta pa Turkmenistan postaja vse bolj zanimiv za Zahod, še posebej za EU, in njegova prizadevanja, da bi diverzificiral dobavne poti za plin in tako zmanjšal odvisnost od Rusije. (STA)

Gurbanguli Berdimuhamedov
ansa
vesolJe - Vesoljski turist odštel 35 milijonov dolarjev
Vesoljsko plovilo s kanadskim milijarderjem pristalo na ISS
Guy Laliberte
ansa
MOSKVA - Rusko vesoljsko plovilo sojuz, na krovu katerega je bil med drugim kanadski milijarder, ustanovitelj kanadskega cirkusa Cirque du Soleil Guy Laliberte, je včeraj uspešno pristalo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Laliberte je sedmi turist, ki je plačal mastne denarce za obisk vesoljske postaje. 50-letnik naj bi za svoje potovanje odštel kar 35 milijonov ameriških dolarjev. Njegov pristanek na ISS so njegovi otroci in partnerka, ki so ga spremljali na velikem zaslonu, pospremili z aplavzom.
Na dvodnevni poti na ISS sta Lalibertu družbo na krovu sojuza delala še ruski kozmonavt Maksim Surajev in ameriški astronavt Jeffrey Williams, ki se bosta sedaj pridružila šestčlanski posadki na postaji. Lalibert naj bi ju že med poletom zabaval z nekaterimi cirkuškimi triki, napovedal pa jih je tudi za čas bivanja na ISS. Proti domačemu planetu bo poletel 11. oktobra. (STA)