Gospodarske stvari. Hako se liraui kroinpir in repa ? Hranjeuje krompirja in repe je trojno: shrani se v kleteh, v jamab iu v — kopah. — Ne glede na to, da je pri gospodarstvih, kjer se korenja, krompirja, repe itd. obilno prideluje ia tedaj veliko prostora potrebuje, shranjenje v kleteb, kjer se tudi previsoko ne srae kopičiti, drago, se tudi v kopah bo)j pokvari kakor v kleteh. Shranjenje v globokih jamab ravno tako ne kaže, kakor v kletaih prostorib. Različni kraetje so mi pravili, da jim debela repa v janii dostikrat gnije. Vzrok temu je prvič, ker se v debelovju dosti vode nahaja in drugič ker repa, krompir itd. v takih jamab na visoko nadelan ne more zadosti hlapeti. čim bolj suh in ohlajen pride v sbrambo, ktera satna mora nekoliko vlažna in hladaa biti, tein več je gnjilobe varen. Kerpa vsaka podzemljica kmalo ko se spravi se začne potiti, zatoraj se mora kolikor le mogo6e za primerno odstranjeDJe vodnega blapa skrbeti, kar se zgodi naj brž v dobro napravljenih — kopab. Ia sicer takole: Na ravneni prostoru se kroiupir ali repa nakopiči, tako da nastanejo strehi podobne kope, ki obsegajo odspod 6—8 čevIjev in so 4—6 čevljev visoke; pokrijejo te s slamo, ki se mora odspodaj malo bolj na debelo djati, ker izzemlje niraz naj bolj pritiska in po tem z nekoliko z zemljo". Slama od živine prejedena je naj boljša za tako prekrivanje, ker se je ne clržijo rade miši. Hlapne cevi v kope davati, da bi se gazi odstranili, je zlo škodljivo in napačno, ker se hlapi na hladnih cevih v vodo spremeaijo ia po takem gnjilobo krompirja, repe, korenja itd_. pospešijo. Naj boljše je, — kope — hitro pokriti, da se luč in toplota zadržite. Zemlja se naj poravpa in potolče, da postane gladka za dež. Ako zima pritiskuje, se kope pokrijejo z zemljo tako na debelo, ko globoko v onih kvajih dno zmerzne. Ker po takem okoli vsake kojie jarek nastane, v kterem se voda zbira, leži sad na celo suhem. Kakor akušnje kažejo, je tako gnjilobe in prerane cime naj bolj zavarovan. Po klitvi se pa krompirju, korenju itd. živne snovi jeraljejo, za česar voljo cimnato sadovje niraa polne vrednosti, kar se brane tiče. Z druge strani spet so skušnje za gotovo kazale, da sadovje, ki se je spornladi brez cime zadržalo, dosti vode zgubivši zmiraj niočneje prihaja in več hrane v sebi ima kakor eaaka mera novega. Tudi to se mora pri premeri hrane prevdarjati. Sadjereja. Dajabelka, hruškeinslive ne bodo črvive, naj se onda, kedar drevo začne cvesti, poskropi cvetje z vodo in z octom, t. j. naj se vzenie eden del octa in devet delov vode, zniešano se naj vlije v škropilnico in se naj škropijo cvetni popki. Keraški kmetiški oasnik ,,Fr. G. K." trdi, da se dajo celo brez škode presaditi tudi veča sadovna dre- vesa in celo takrat, kedar cvetejo, ako jih namreč s zemljo in s vsemi koreninami vzdigneš in v vodo s kravnjakom in ilovico namešano položiš. Tako se tudi naj tanše koreninice ne posušijo. Pokoncaiije liroščev. Zlo veliki neprijatelji gospodarjev so hrošči ia zatoraj jih pokončanje sila potrebno. Hrošče pobirati ne zadostuje, potrebno je tedaj, da se marljivo pobirajo in pokončujejo jihova jajca in iz njih izvaljeni ogriči; to pa se naj lože zgodi, če se napravijo umetnein prilične valivnice, kamor hrošči svoja jajca vložijo. Zadost dobro je znano, da hrošči svoja jajca naj rajši vlegajo v toplo, rahlo zemljo in zatoraj je potrebno, da se jim take valivnice napravijo. Skušnja o tem se je že napravila v gosdnarstu Bišofsrode v pruski Šleziji. Prej ko so hrošči začeli letati se je napravilo 17 umetnih valivnic za hrošče in sicer tako-le: Na priličnem mestu so nametali 2 — 4 čevlje na dolgo ia ravno tako široko, dobrega hlevnega gnoja in sicer na 5—6 palcev visoko, kteremu se je pridalo malo slame, ali kake druge stelje; na ta gnoj so nametali celo rable drobne prsti in so površje popoLaoma zgladili. Dokler so hrošči letali, se na teh valivnicah celo nič ni posebnega opazilo, nobene lukajice ni bilo videti, v ktero bi morebiti hrošč jajca vlegel, pustili so je do konca julija celo pri iniru, ko pa so po tem valivnice začeli razinetavati, so našli v gaoju onih, ktere so bile na senčaem mestu, veliko množino čez palec dolgih ogričev, v onili pa, ktere so bile na senčinem mestu, je bila nebrojna muožiaa hroščevib. jajec. Skupej znošene valivnice so sožgali.