¥. b. b.
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Riug 26.
Rokopisi se naj pošiljajo nanaslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust
polittico» gospodarstvo m prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: 1 šiling.
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 10 grošev.
Leto
Dunaj, 24. junija 1925.
St. 25.
Seja deželnega kulturnega sveta dne 10. funlfa 1925.
(Konec.)
Agrarne oblasti.
Predložil se je načrt za premestitev agrarnih oblasti, ki jo zahteva ženevska pogodba. Okrajni in deželni agrarni uradi se bodo dali združiti na Dunaju in na Predarelskem, sicer pa se bodo morale okrajne oblasti vzdržati. Uradni predstojnik naj bo jurist-agrarec, tehnične stvari vodi tehnik, pridati se mora uradu še akademično izobražen kmetovalec. To so kmetijske korporacije že davno zahtevale. Treba bo še stika s kulturnim svetom. V sporih bo priziv na višjo agrarno oblast pripuščen le v pravnih vprašanjih, gospodarske reči pa bo konečno odločevala deželna oblast. Agrarni oblasti se bodo odkazale vse servitutne zadeve, o katerih se je dozdaj razpravljalo pri sodiščih, pri deželni in pri agrarnih oblastih. Za-naprej bodo samo še agrarne oblasti kompetentne. V bodoče se bo tudi več razpravljalo ustmeno in se bodo spori tako lažje in hitreje reševali kakor zdaj, ko se vlači v pisarne cele nahrbtnike aktov.
Prejemščina.
O visoki prejemščini se ljudje že dolgo pritožujejo. Nižjeavstrijska kmetijska zbornica se je s finančnim ministrstvom dogovorila na gotov ključ, ki vrednost posestva ceni različno po krajih 1 do 8 sto šilingov oral. Ta cenitev je bistveno nižja nego se je cenilo do zdaj tam, kjer nimajo postave Hoferecht — pravica kmečkih domov. Finančni minister dr. Ahrer
je nato želel, da se naj sličen dogovor napravi po vseh deželah. Finančno ministrstvo je nato pravilo, da deželne finančne oblasti pooblasti, pogajati se s kulturnimi sveti. Zastopniki finančne oblasti so izjavili, da si prizadevajo na podlagi predpisanih tiskovin natančno dognati, kaj je premoženje, stalni odbor pa je ugovarjal, da se samo po ti poti previsoko ceni. (K polju sliši gotovo število živine in gotovo o-rodje, stroji itd., to vse vkup šele daje čisti donesek. Ako pa se vsaka stvar posebej ceni, se pride na zneske, ki jih mladi posestnik ne zmore.) Ako pride do sprazuma, bode kulturni svet še cenilce poučil. Nižjeavstrijski dogovor bi bil sicer spremljiv, a pri nas v planinah ne more biti merodajen obseg zemljišča, marveč njegova rodovitnost, to je čisti donesek.
Traussnig poroča, da v Labudski dolini kmetje plačujejo 30 do 50 milijonov pre-jemščine, vrhutega naj, izplačujejo sodediče. Uradniki stranke strahujejo: če ne podpišeš, plačal boš še več! Kmet je imel konja; uradnik vpraša: Koliko je vreden? „Tri milijone, ker je slep." Uradnik pa je zapisal 9 milijonov, češ, „to je vse vuršt". Potem je tisti uradnik zapisal težo vse živine in jo Ì4.000krat multiplici-ral ter to vrednost zapisal v cenilni zapisnik.
Dr. Sfotter op •rarja, da je pač Peha ljudi seznaniti z najvažnejšimi določbami pri-stojbinske postave.
Traussnig navaja drug slučaj, ko ima kmet 13 goved, uradnik pa jih’ je 20 zapisal in gospodarju so odmerili 42 milijonov prejem-ščine.
Mons. Podgorc: Kmete je treba žurna-listično braniti. Tajništvo kulturnega sveta naj take slučaje zasleduje in o njih razpravlja v stanovskem listu „Land\v. Mitteilungen" v ob-
liki, da ne nastanejo pravde radi žaljenja časti. Če se kje Židu stori krivica, pišejo vsi židovski listi. Posnemajmo socijaldemokrate, ki vedo braniti svoje ljudi.
Steinkellner opozarja na postavo o vzdfžavanju kmečkih domov (Ilofegesetz). Ta postava naročuje takšno cenitev, da gospodar, ki posestvo prejme, zamore dobro obstati. V Št. Lenartu se tako ceni in ljudje so zadovoljni, v sosedni Štajerski ni take postave in ljudje zelo tožijo, da se posestva cenijo previsoko.
Dr. Sfotter: Dotična postava velja le za posestva s čistim doneskom od 50 do 1000 kron. Napravil se je predlog, da se spodnja meja zniža, kar z navadno naredbo lahko ukrene deželna vlada.
Naročevanie rastlinskih semen.
Na občnem zboru dež. kulturnega sveta se je neka podružnica pritoževala, da predlanskim ustanovljena zadruga za naročevanje rastlinskih semen zahteva višje cene nego trgovci, naj zato kulturni svet to naročevanje zopet vzame v lastne roke. Inž. Frank poroča o ti reči : V Celovcu je nek trgovec prodajal laško deteljno seme, ki se v Nemčiji, na Češkem iiivjm .OgrskestLJte. sme prodajati, ker ta detelja rada pozebe. V Avstriji pa je treba samo deklarirati in trgovec je napovedal, da je južnotirolska detelja. Le-ta detelja se je prodajala po 30.000, ko se je drugo blago računalo po 40.000. Zadruga za naročevanje semen mora imeti precejšnjo zalogo; rabilo se je lani 2 milijardi kron, denar se je moral izposoditi, kar je mogoče le s poroštvom zadruge, kulturni svet sam si ne more nič izposojevati. Zadruga pa je našla kredita na Danskem po 7%.,
PODLISTEK
Kovač Franc:
Kresni večer.
(Konec.)
Napeto so poslušali starci in možje. Bil je najstarejši in najizkušenejši v rodu. Prišel je semkaj že v času preseljevanja in tukaj je v novi domovini doraščal že tretji rod.
Nenadoma se zaslišijo od Vrbskega jezera otožni in zategli glasovi.
„Vile, vile pojo v jezeru," gre šepet od ust do ust.
Deklice prenehajo rajati in vsi poslušajo petje jezerskih vil.
»Jezerske vile so nam naklonjene, nam prinesejo srečo, tudi današnji večer naj nas varujejo," pravi starosta Pribislav.
»Star sem in bom kmalu odšel k Morani," nadaljuje čez nekaj časa Radegast, ko je vti-hnilo petje vil v jezeru, »in po moji smrti bo naš rod pustil vero očetov in uresničilo se bo prerokovanje mojega očeta na smrtni postelji, ko smo bivali še globoko v Panoniji. Prerokoval mi je, da sc bo narod vzdignil ter šel proti zahodu in ondi zasedel dežele med visokimi gorami. Ondi bo pustil staro vero, nič več ne bo daroval Svatovidu, molil bo k enemu Bogu. Tako je govoril oče na smrtni postelji."
»Na oni strani," pokaže z roko proti Magdalcnski gori, »je stal sijajen tempelj Venere, a je razpadel v prah. Ravno tako bodo pozabljeni in strti tudi naši bogovi in po hri-
bih, kjer danes ljudstvo daruje Svatovidu, bodo zidali svetišča edinemu Bogu. Prišli bodo oznanjevalci edinega Boga in vaši vnuki bodo milili h Kristusu."
Molče je poslušalo ljudstvo in se globoko zamislilo. Nekaj so pač vedeli o novi veri, ki uči samo enega Boga, kar so jim pripovedovali potujoči frankovski in beneški trgovci, a blagovestniki k njim še niso prišli.
Od Vrbskega jezera se zasliši zamolklo in bobneče rjovenje zmaja, podobno oddaljenemu, grmečemu grmenju.
»Zmaj, zmaj zopet tuli," si šepetajo starci in deklice preplašene zopet prenehajo rajati.
»Že zopet? Naj ga ubije Morana!" pripomni rezko starosta Pribislav in skrivnostno pripoveduje o zmaju:
»Zmaj nam kolje živino in pobija ljudi. Mnogo najboljših mož in junakov se je že podalo nadenj, a nihče se še ni vrnil. Marsikateri neustrašen junak se je podal k jezeru nad zmaja, hoteč si zaslužiti knezovo hčer, lepo Zorislavo, katero je obljubil knez za ženo junaku, ki zmaja ubije, a nobeden se še ni vrnil. In zadnjič junaški Pribino, vsi smo ga poznali kot neustrašenega junaka. Bil je močan, kot uikdo tako. Na lovu se ni ustrašil ne bivola, niti medveda; vsakemu je zavil vrat. In hraber v boju, da malo takih. Kamor je on udaril s kijem, tam je žela Morana. Tudi on si je hotel zaslužiti Zorislavo. Odšel je in ni se vrnil. In kne-žinja Zorislava sedaj žaluje za junakom, veselje ji je izginilo raz rožni obraz in krasno lice odeva globoka žalost: le v gozdu smrekam toži svojo bol."
»Svatovid naj nas varuje," se sliši šepet iz množice.
»Bogovi naj čuvajo naša ognjišča," pripomni starosta.
»Duhovi dedov, katerih pepel so naši o-četje prinesli iz Podunavja, čuvajo nad našimi domovi," pravi sivoglavi žrec.
Nebo se je začelo oblačiti. Južni veter je podil temne oblake po nebu. Izza Obirja je od časa do časa šinil trenoten, slaboten blisk, ki je v trenutku, ko se je prikazal, zopet izginil. Veter je v pišču pripogibal vrhove smrek, hreščalo je o gozdu podobno joku. V skalni duplini je presunljivo zaskovikal skovir in v lesu je zatulil volk.
»Besi, volkodlaki," je šel šepet od ust do ust.
Ob bližajoči se nevihti je ljudstvo polagoma v gručah odšlo domov.
Le žrec je ob ugašajočem ognju ostal sam in še dolgo časa zrl nepremično v nebo. Podoben je bil marmornatemu kipu, le veter mu je razpihaval dolge sive lase. Molil je k bogovom. Vedel je, da od severa in juga polagoma prodira krščanstvo in razganja temo poganstva in praznoverja. Videl je, da se vera v stare bogove ne bo mogla ustavljati prodirajočemu krščanstvu, da bo nekoč zmagal Kristus.
Dvignil je roke proti nebu in vzkliknil: »Naj v novi domovini krščanski Bog osreči narod, toda jaz ostanem zvest starim bogovom, ki so nas vodili v novo domovino."
Obnemogel, trhel starec ob ugašajočem ognju — podoba izumirajočega poganstva.
v Italiji po 9%, na Češkem po 12%. Sicer pa je zadruga prodajala semena izdatno ceneje kakor prekupci. Travno seme se je pri nas prodajalo po 28, na Štajerskem po 31 do 33, na Tirolskem po 43 do 49 tisoč; to je bilo mogoče, ker se je seme kupilo v jeseni, ko so cene nižje kakor spomladi. Kulturni svet ima toliko deležev te zadruge, da se prodajanje semen lahko imenuje njegovo. Tudi na Nemškem so se v ta namen ustanovile posebne zadruge, „Saat-vereine“.
Železniške voznine.
Steinkellner zahteva, da se železniška voznina na progi Wolfsberg—Zeltweg prilagodi cenam na progah zveznih železnic. Ako kdo odda voz lesa v Štebnu pod Wolfs-bergom v Zeltweg, plača tam 60.000 K manj kakor v bližje ležeči postaji Wolfsberg, ker v Štebnu velja tarifa zveznih železnic. Okraj je itak od Italije tako oddaljen, da za svoj les dobi manj nego drugi, k temu se mu računa še višja voznina. Deželna vlada naj se obrne na trgovsko ministrstvo, da se ta krivica odpravi. Tudi omenja slučaj, da se baje laškemu trgovcu v Ettendorfu les brezplačno vozi do Obdacha.
Ruschi se predlogu pridružuje z ozirom na Zilsko železnico. Zilska ni koroški paradiž.
Šluderman poroča, da so zastopniki gozdarskega gospodarstva na Dunaju zahtevali ureditev voznine. Na raznih progah se je želji ugodilo, a ne še povsod, posebno pri zasebnih železnicah ne. Da bi se komu brezplačno vozilo, ni mogoče, naj se zahteva od železniške uprave pojasnilo.
Supefsberg misli, da bi bil popustek mogoč z namenom, potegniti lesovino na avstrijsko progo, da ne gre čez Jugoslavijo.
Dr. S tot ter: Vozovi, ki tečejo v Zilsko dolino, nimajo nazaj nič voziti, zato je voznina tja dražja, a ni višja kakor na Krški- ali Murtal-železnioi. To pojasnilo je dala železniška uprava.
Voznina za kmečke pridelke.
Konferenca predsednikov kmečkih korporacij je dala izdelati poročilo o voznini za kmečke pridelke in potrebščine. Iz tega poročila je razvidno, da industrija manj plačuje kakor kmet.
Za semena se plačuje 48.000kratna, v vagonu 24.000kratna mirovna voznina, za krompir 22.000kratna. Za plemensko živino se je lanskega leta plačevala SO.OOOkratna mirovna voznina, odtlej se je voznina nekoliko znižala, a pod takimi pogoji, da znižanje ni nič vredno. Pred vojno je bila znižana voznina za stroje, ki se pošiljajo v popravo, le-to znižanje se ne dovoljuje več. Za stroje, ki se pošiljajo kot „Stuckgut“, se plačuje 19—20.000kratna mirovna voznina. Zahteva se konferenca, h kateri se naj povabita poljedelski minister in železniška uprava.
Lužlški Srbi.
Mal narodič lužiških Srbov, ki živi tik češkoslovaške meje na Saksonskem, torej v Nemčiji, marsikomu ni poznan. Kljub temu pa je potrebno, da seznanimo tudi naše čitatelje nekoliko z njegovimi borbami za narodno samostojnost, ki so zelo podobne borbam koroških Slovencev. Lužiški Srbi, po številu okrog 100.000, govorijo svoj lastni jezik, ki je sličen srbskemu; imajo svoj list, imenovan „Srbske Novi-ne“. Ta narodna manjšina, dasi obdana krog in krog od Nemcev, je ohranila skozi stoletja svojo omiko in svoj jezik.
Wilsonov klic; svoboda in samoodločba malim narodom, je prodrl tudi do lužiških Srbov. Mirovna pogodba priznava tudi njim pravico do samostojnega kulturnega in gospodarskega napredka. Toda slično kakor koroškim Slovencem se godi tudi temu ljudstvu. Da sedaj lužiški Srbi še niso dosegli znatnih uspehov v boju za svoje pravice. Adolf Černy, znani voditelj lužiškega naroda, je zahteval od mirovne konference popolno neodvisnost in skupno upravo za dosedaj ločene Gornje in Spodnje Lužice. Poleg tega so zahtevali, da se spoji Lužica s Češkoslovaško, da se s tem bolje zajamči njena bodočnost. Černy je vsestransko razložil položaj lužiških Srbov, njihovo borbo za obstanek od 1. 1848. naprej in nujno
potrebo, da ohrani ta mali narodič svoj jezik in svojo kulturo.
V tem narodnem pokretu si je pridobil mnogo zaslug draždanski poslanec Arnošt Bart, ki je že pred vojno deloval na to, da ostane Lužica enotna. V „Serbskih Novinah“ je priobčil manifest, v katerem poziva svoje rojake, naj se združijo v močno stranko, da bi mogli kljubovati tujemu pritisku. Temu pozivu svojega voditelja se je odzvala množica lužiških Srbov, ki so sklenili na zgodovinskem zborovanju v Krostici, da zahtevajo združitev Gornje in Spodnje Lužice v eno nedeljivo svobodno celoto, da bi mogli sami odločevati o svoji bodočnosti in samostojno urejevati svoje življenje. Ustanovili so svoj narodni odbor ter poslali na mirovno konferenco manifest, ki zahteva pravico do neodvisne uprave in svobodnega razvoja.
Na mirovni konferenci v Parizu je zastopal zahteve lužiških Srbov češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je izjavil, da Češkoslovaška ne zahteva Lužice zase, pač pa prosi konferenco, da ne pusti izginiti te zemlje v nemškem morju. Tako je postal lužiški problem mednarodna zadeva. Lužičani so zahtevali: Ujedinjenje gorenjih in dolenjih Lužičanov v eno neodvisno državo, uradniki morajo znati govoriti z narodom v materinščini, narodne ljudske šole s knjigami, ki so pisane v materinščini, lužiške gimnazije, realke in poljedelske šole, lužiško narodno skupščino, gospodarsko in trgovsko neodvisnost.
Lužiški Srbi svojih zahtev sicer niso dosegli, vendar malo slovansko pleme ni obupalo, marveč posveča vse svoje moči delu na gospodarskem in kulturnem polju. Tako so u-stanovili lužiško gospodarsko društvo, lužiško hranilnico in srbsko Narodno banko. Poleg polmesečnika „Serbske Slovo" izdajajo v Dolenji Lužici „Novi serbski časnik". Društvo1 je začelo energično delovati. Dijaštvo se je združilo in izdaja svoj list „Serbski študent". Mesečna reviia „Češko-lužiški vestnik" razširja češko-lužiško kulturno edinstvo.
Marsikaj sorodnega najdemo med koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi. Oboji se borimo za svoj obstoj, opirajoč se na svojo moč in na upanje, da bodo udi nam zatiranim kdaj zasijali boljši dnevi.
Si POLH tČNI PREGLED B
Avstrija. Vsenemci se zopet razburjajo, ker je menda dr. Mataja podal v Ženevi izjavo dopisniku francoskega lista, s katero se izreka proti priključitvi; zahteva pa, da pokaže antanta več razumevanja za gospodarski položaj države. Dunaj mora postati zopet vmesni člen med vzhodom in zapadom. O donavski uniji ni govora. Da se to prepreči, se mora dovoliti Avstriji sklenitev carinskih pogodb. Nekoliko prej je Mussolini v senatu izjavil, da brez Italije ni rešitve avstrijskega vprašanja. Iz tega sledi, da ima Italija z Avstrijo posebne načrte in sicer italijansko-avstrijsko carinsko unijo. Italijanski kapital bi bil soudeležen v avstrijski industriji in železnicah. Menda ne bo veliko strank, ki bi ta načrt odobravale. Vsenemci pravijo k temu, da niti Mataja niti Mussolini ne bosta mogla preprečiti združitve z materjo Germaniju. — Brezposelnost povzroča težke skrbr, ker hudo obremenjuje državne finance. Število brezposelnih je sedaj sicer nekoliko padlo, a dosti manj kakor druga leta poleti. Več načrtov je, pa nobeden položaja ne more spremeniti: produktivna zaposlenost, izselitev v tuje države itd. V naši državici je mnogo tujih delavcev — in ravno za te se industrija osobito štajerska zelo poteguje —, ki odjedajo kruh in delo domačinom in tako pospešujejo brezposelnost. Zanaprej bo vlada bolj strogo pazila na inozemske delavce in dovolila priselitev le v najpotrebnejših slučajih. — Strokovnjaki, ki jih nam pošlje Društvo narodov za proučevanje gospodarskega položaja, pričnejo z delom 22. t. m. Zanima nas, kako bo izglodalo poročilo. — Dr. Beneš se je mudil v Parizu in se vrnil nazaj v Prago. Poročila pravijo, da je razpravljal tam o garancijskem paktu in avstrijskem vprašanju. Češkoslovaška je nad avstrijskim vprašanjem odnosno priključitve-nem gibanju najbolj interesirana, ker bi bila s i priklopitvijo Nemčiji obdana s treh strani od
velike nemške države. Na češkoslovaškem o-zemlju prebiva veliko Nemcev, ki delajo vladi že zdaj veliko zgago, akoravno nastopa vlada napram njim zelo pravično, kar o naši vladi ne moremo trditi. Na nemškem ozemlju so na postajah nemški napisi, na mešanem dvojezični. Tem Nemcem bi tedaj zrastel greben še bolj. Kakor ima Mussolini s Avstrijo svoj poseben načrt, tako ga ima tudi dr. Beneš. Zelo se ogreva za neko podonavsko zvezo. O tem načrtu se je posvetoval tudi s Francozi.
Dunaj pod hakenkreuzlerskint terorjem.
V avgustu bi se moral vršiti na Dunaju svetovni židovski kongres. Proti temu pa so začele silovito propagando dunajske organizacije ha-kenkreuzlerjev, ki groze, da bodo kongres z o-boroženo silo preprečile, ako ga sklicatelji sami ne odpovedo. Vlada si proti temu nasilju ne upa nastopiti, kar je izzvalo v velikem svetovnem časopisju, ki je seveda večinoma v židovskih rokah, ogorčene proteste. Ker imajo Židje v svojih rokah tudi svetovni kapital, u-tegnemo še prav neprijetno občutiti posledice hakenkreuzlerske bojevitosti.
Češki Nemci se udeležujejo vsenemških zborovanj. Dne 14. t. m. se je vršilo na Dunaju zborovanje nemško-nacijonalne zveze, katere so se iz Češkoslovaške udeležili dr. Lodgmann, dr. Urban in dr. Sklenjena je bila tudi resolucija, katero pa so morali radi njene vsebine na pritisk vlade umakniti. Resolucija je vsebovala »pozdrav bivših avstrijskih poslancev na svoje volilce v nekdanjem avstrijskem ozemlju". Nemci naprej izzivajo.
Jugoslavija. Pogajanja za sporazum se nadaljujejo in se bodo najbrž še dolgo nadaljevala. Posebno neljubo je opoz. bloku, ker so pogajanja tajna. Radikali zahtevajo, da radi-čevci izstopijo iz opoz. bloka in zajednice. Vsled popuščanja radičevcev, ki so se skoro že popolnoma odpovedali svojemu programu, je nastala med opoz. strankami velika napetost, da je onoz. blok zahteval razčiščenje položaja. Radič je odgovoril, da se bo pogajal dalje, da pa v bloku ostane tudi naprej. Opozicija je mnenja, da popolna kapitulacija enega ne znači sporazum. — Pavle Radič je bil izvoljen predsednikom odbora za zgradbo spomenika kralju Petru. — Trgovinska pogajanja z Avstrijo se prihodnjj mesec zonet pričnejo.
Nov volilni zakon na Čehoslovaškem. Na
Čehoslovaškem nameravajo spremeniti dosedanji volilni zakon ter ga nadomestiti z drugim, ki vsebuje nekatere važne in zanimive nove točke. Tako smejo nastopati pri volitvah samo one stranke, ki lahko računajo z 2% vseh oddanih glasov (to je najmanj 160.000 glasov), ker znaša število volilcev na Češkem 8 milijonov. Novi zakon predvideva tudi izgubo pasivne volilne pravice. Kandidirati bodo mogli samo oni, o katerih odloči posebno sodišče, da niso zakrivili nobenega kaznjivega dejanja ter imajo neomadeževano preteklost. Z določbami novega zakona bode onemogočeno posegati v volilno borbo malim strankam, ki resno parlamentarno delo samo ovirajo.
Nemiri na Kitajskem. Ko je Francoska in Španska zaposlena v Maroku, imajo Angleška, Amerika in Japonska mnogo posla s Kitajci. O nemirih na Kitajskem se razširjajo najrazličnejša poročila. Nemiri so posledica velikih krivic, ki se gode Kitajcem. Od leta 1842 in 1859 so na Kitajskem že obsežne tuje kolonije, ki si lastijo vedno večje pravice ter so privedle v glavnem do prave diktature nad domačini. Tujci imajo svojo samostojno, takozvano mu-nicipalno upravo, ki se raztega preko prave kolonije tudi daleč nad domačini. V municipalni upravi imajo Kitajci na papirju sicer svoje zastopstvo, ki je pa v resnici brez moči in veljave. S pomočjo Anglije, Amerike in deloma tudi Japonske je municipalska uprava gospodarica velikeva dela kitajskih tovarn in produkcijskih sredstev sploh; nekaj si jih je enostavno prilastila, druge pa ustanavalja pod najugodnejšimi pogoji vsestranske podpore in pomoči od zunaj in najhujšega izkoriščanja domačih delovnih moči. Kitajski delavci so pravi sužnji v tujih tovarnah. Delovni čas je neomejen, plače so zelo nizke in ker dajejo podjetniki na račun plače tudi hrano, obleko in orodje, so delavcem popolnoma vezane roke in morajo dajati v su-ženstvo tudi žene in otroke. Delavstvo, ki
pride iz dežele na kolonijsko področje, zapade seveda tudi politični in sodnijski oblasti tujcev. Tovarniške uprave imajo posebne, vsemogočne urade za delavce — domačine. V Šanghaju je od 1,740.556 — 976.430 predilnic v angleških in amerikanskih rokah. Angleški podjetniki zapirajo doma v Angliji svoje tovarne ter jih prenašajo na Kitajsko pod municipalno upravo, kjer delajo velike profite, ko so kitajski delavci na stopnji sužnjev. Angleški labouristi (delavska stranka) so zbrali strašne podatke o izko-riščevanju kitajskega delavstva ter so tudi u-gotovili, da so sedanji nemiri nastali, ko je u-prava neke japonske predilnice zakrivila smrt par kitajskih delavcev ter dala potem s strašnim učinkom streljati na neoboroženo protestno demonstracijo kitajskega prebivalstva. Položaj je zelo napet. Požigajo se hiše inozemskih zastopstev, pobijajo in potapljajo vojaki, spopadi so podobni pravim bitkam. Okoli Kan-j tona je bilo 1000 oseb ubitih, istotako v Šanghaju. Število ranjenih je tem večje. Vse tri via-de so zahtevale od pekinške vlade, da nemire uduši ali pa bodo vkorakali močni vojaški oddelki, Kitajci pa zahtevajo, da se prekinejo vse diplomatske zveze z Anglijo in da se ji napove vojna. Vlada čaka in bo po potrebi vse ukrenila, kako se tujci ne spametujejo. Svoje prste imajo vmes tudi ruski komunisti, ki hočejo izrabiti položaj v svojo korist. General Čangtsolin, ki ima edini še dobro armado, koraka s 13.000 možmi proti Pekingu in zna biti za vlado zelo nevaren. Postavi se lahko zoper protitujsko gonjo in pridobi tako na moči, do-čim pekinška vlada ne ščiti nobeno vojujočo stran. Na teh nemirih zainteresirane države so se zedinile, da store zanaprej vse korake skupno, da se bodo vmešavale v kitajske zadeve le tedaj, če bo ogroženo življenje in premoženje tujih podanikov, da se skliče splošna konferenca s Kitajsko in da se dovoli Kitajski povišanje carinskih postavk. Tozadevna konferenca se mora v kratkem sestati. V katero smer se bodo dogodki razvili, se da težko prorokovati.
@ DOMAČE NOVICE II
Duhovniške vesti. Dne 5. julija 1925 bo v
stolnici v Celovcu sv. mašniško posvečenje.
Posvečenih bo trinajst diakonov. Č. g. Fr. Ks.
Katnik bo obhajal prvo sv. mašo 12. julija ob
9. uri pri sv. Miklavžu na Dravi v Rožu. Pridigal bo č. g. Jan. Ožgan, župnik v Štebnu pri Bekštanju. Č. g. Josip Wutte bo obhajal prvo sv. mašo 12. julija v gališki župniji. Pridigal bo č. g. Josip Dobernik, župnik v Rožeku. — Mo-; limo za novomašnike! Prosimo Boga, da pošlje našemu ljudstvu mnogo dobrih duhovnikov.
Iz Dobrle vasi se nam poroča: Doslej smo bili kmetje in kmečki delavci vedno še mnenja, da so bolniške blagajne zato tu, da se nudi v slučaju bolezni zdravniška pomoč zavarovancem zastonj. Zato plačujemo tudi mesečne prispevke. Slučaj pa nam je dokazal, da temu ni tako. Vsaj naš distriktni zdravnik dr. Grassi je drugega mnenja. Dne 21. t. m. je prišel k o-menjenemu zdravniku hlapec z bolnimi rokami in se pustil preiskati in dati zdravila. Tedaj mu je pokazal nakazilo za zdravniško preiskavo, katere pa dr. Grassi ni hotel sprejeti, češ, da ga stane zdravilo samo že 30.000 kron, od blagajne pa dobi le 9000 kron za eno vizito. O-menjeno bodi, da bolniško zavarovani delavci dr. Grasslu ne smejo pokazati takoj lista. Bolniki že vedo zakaj. Siromašni hlapec je moral plačati zdravilo in kmet bo moral metati tudi naprej mesečne prispevke za blagajno v — vodo. Mnenja smo, da je treba napraviti tukaj ! red. —
Bistrica v Rožu. (Smrt.) Dne 10. t. m. smo ob veliki udeležbi spremili na pokopališče v | Sveče k zadnjemu počitku Jakoba Maliha, tovarniškega delavca na Bistrici. Bil je mož trdnega značaja in vedno naš somišljenik. Na grobu mu je zapelo delavsko pevsko društvo na-grobnico. Bodi mu zemljica lahka! Žalujočim ostalim pa naše sožalje!
Apače. Ugledna Zablačanova hiša je dobila novega gospodarja v Krajcbergerjevem , Franciju, ki se je dne 15. t. m. poročil z Ano Urank iz znane dobrodelne narodne rodbine Kavhovc v Encelni vasi. Naj Bog svoj blago-
slov rosi na srečo vaju novih dni, naj čuva dom, družinsko čast, veselje v hiši, v polju rast!
Bistrica v Rožu. V našem listu se je že večkrat poročalo, kako se Slovenci na različne načine trpinčijo in to vsled tega, ker so dali pri plebiscitu svoje glasove za Jugoslavijo. Človek bi si mislil, da se je to po štirih letih skoraj pozabilo, pa vendar ni tako, posebno privandrani Kočevarji ne morejo trpeti Slovencev. Ko so jo popihali iz Kočevja, se jih je usmilila Avstrija in koroška deželna vlada jih je nastavila v bivši coni A, kjer zatirajo Slovence. Tudi naš poštar ne more videti Slovencev posebno takrat ne, kadar je v „rožcah“. Napada mirnega Slovenca, kmeta in delavca — češ, vi ste tudi Čuš. Za enkrat opozarjamo tega mladega gospoda, da se v bodoče bolj dostojno vede, ker bomo drugače primorani potrkati na druga vrata. Ta vrsta ljudi se ne more vživeti v to, da smo mi tukaj domačini, oni pa privandranci, in da jih moramo vzdrževati tudi mi.
Apače. Smrtna kosa je posegla v našo faro in posekala posestnika Jožefa Wolte, pd. Ro-garja v Borovnici. Umrl je večkrat previden v sveto božjo voljo vdan dne 6. t. m. Kako je bil rajni spoštovan in priljubljen, je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo ogromno število ljudstva. Položili smo v hladno krilo zemlje vernega rodoljuba, moža, ki je bil značaj od nog do glave. Mi pa ga ohranimo v blagem spominu in molitvi in „postavimo spomin mu tak — da njemu bode vsak enak!“
g) GOSPODARSKI VESTNIKA
Napredek v poljedelstvu.
Odkar je izginil raj s sveta velja postava, da nam zemlja sama iz sebe rodi 4e trnje in osat. Ako hočemo kruha, se mora polje obdelovati v potu obraza. Delo je prvo, a delovni trud ni vse. Ko se z delom združi spoznanje duha, če se obdelava zemlja s pametjo, če s pametjo prodremo v skrivnosti narave, če vprežemo vola v nlug, blisk v električno napravo, bo delo uspešnejše kakor tam, kjer deluje sama pest.
Zadnji čas se je nekaj zasledilo, kar obeta postati za poljedelstvo posebnega 'pomena. Travno seme je ležalo slučajno par ur v raztopljeni kajnitovi solnici ter se je potem vrglo v prst. Mislili so, da slano seme več ne bo rastlo, a glej! Rastlo je izredno bujno in se razvilo nenavadno lepo! Kar se je tu našlo ni bilo popolnoma novo. Učenjaki so že vedeli, da gotove kemične snovi uplivajo na rastlinsko in sploh naravno rast. Učenjak Popoff je vbrizga-? val magnezium in manganove soli, eter, strihnin i. dr. divjemu kostanju v popke in videl, da ti popki poganjajo pred časom! Zdravniki pa so delali poizkuse pri ranjenih bolnikih: rane, ki kar niso hotele celiti, so obvezavali z eter-jem in magnezium soljo in kar v najkrajšem času so rane zarastle!
Poizkusi se nadaljujejo. Očividno nekatere kemične snovi zelo pospešujejo rast in razvoj rastlin. V kajnitu (umetna sol, ki se je poslužujemo za gnojenje rži) je mnogo manganove in magnezijeve soli, ravno te snovi pa zelo uplivalo na rastlino in so zelo po ceni! Na 100 litrov vode se vzame 3 kile omenjene soli, v to solnico se namoči seme, potem posuši in raz-seje. Koruza se namaka 4, pšenica 6, ječmen 8, rž 6, oves 10, proso 8, konoplje 2 uri. Namakanje izda še več, ako se solnici pridene par kapljic solne kisline. Vse je jako priprosta reč, uspeh pa izreden! S takšnim semenom se je pridelalo 30%., ponekod 50% več kakor z navadnim. Sicer se že par let sem prodaja nek „uspulum“, v katerega se seme namaka, da se zamore glivice, posebno črnec. Pokazalo se je. da se ni le zamoril črnec, da je seme, ki se je namakalo, postalo vidno rodovitnejše. Pri belem žitu se je pridelalo 12%, pri rudcči pesi 50%, pri grahu 66% več. Stvar je brez dvojbe za kmeta največjega pomena, in prav bi bilo, ako bi se za tako namakanje takoj vse poskrbelo še pred jesenjo.
+
Jugoslovanska zunanja trgovina v prvem tromesečju 1925. Dosedaj so bili objavljeni podatki o izvozu iz Jugoslavije v prvih štirih me-
secih letos. V prvih treh mesecih letos je znašal uvoz 315.763 ton v vrednosti 2.128,395.296 dinarjev napram 277.147 ton v vrednosti 2.226,378.256 dinarjev v zadnjem tromesečju lani. Iz tega je razvidno, da je dvig dinarja v januarju letos zelo favoriziral uvoz. Uvoz je po količini naraste!, po vrednosti pa neznatno (za ca 100 milijonov dinarjev) popustil, kar je v zvezi z višjo vrednostjo dinarja. — Ker je izvoz v prvih treh mesecih letos dosegel 1,016.968 ton v vrednosti 2.273,481.137 dinarjev, je bila bilanca jugoslov. zunanje trgovine za prve tri mesece letos aktivna za 145,084.841 dinarjev. Treba je samo primerjati jugoslovansko in našo trgovinsko bilanco, pa nam postane jasno, katera država boljše stoji.
Avstrijska žetev 1924. Mnogo se govori o narodnogospodarski obnovi, ki je podlaga sanacije, da bi se pomnožila površina obdelane zemlje in stopnjeval pridelek z intezivnejšo obdelavo in gnojenjem. Izkušnja nam kaže, da se godi pri nas ravno obratno: 1. 1924 je bilo obdelanega za 6000 hektarjev manj polja kot leta 1923, pridelek pa se je skrčil za 500.000 meter-centov. Četudi se uvažuje slabša letina, je vendar padec ogromen. L. 1923 je 1,082.208 z žitom posejanih hektarjev dalo 12,776.000 q žita ali poprečno 12% q na ha, 1. 1249 1,076.659 ha 12,245.000 q žita ali 12 q na hektar. Pridela-vanje žita zahteva mnogo dela, a cene so nizke, zato se polja opuščajo.
Tržne cene v Celovcu. Živina (klavna): voli 1,20—1,35, krave 1,30—1,50, klobasarice 0,9—1,10, telice 1,20—1,40, svinje-prasci 1,40 do 2,10 Š za kg žive teže. Koze po 20—40 šilingov komad. — Živila (v kilogramih in groših): zelje 70—80, kumare 2—2,50 Š, glavnata solata 50—60, endivija 60—70, zelen fižol 60, čebula 70—80, špinača 50—60, hren 1,6—2 Š, zgodnji krompir 80, pozni krompir 30, jabolka za kuho 50—80, češnje 1,50—1,60 Š, jagode 1,20—1,30 Š, mleko (liter) 44—46, sladka smetana 2,80—3,20 Š. kisla smetana 2,20—2,80 Š, čajno maslo 6,20—6,80 Š, maslo za kuho 5,60 do 6,20 Š, skuta 1,60—1,80 Š. Jajce 13—14 g komad. Strd 3,60 Š. kg.
Borza. Dunaj, 22. junija. Dinar 1224, nemška marka 16.876, lira 2646, dolar 70.935, čehoslov. krona 2102, švic. frank 13.775 avstr, kron.
11 NAŠE KNJIGE B
Knjiga o Mariji. Zgodovina spleta slovenskemu narodu časten naslov: »Marijin narod'4. Da to v resnici zasluži, je dokazal na Marijinem kongresu 1924. Nepregledne množice so manifestirale v slavo in čast Mariji. In prav za maj, ko Marijo najbolj častimo in poveličujemo, ko se človeška srca obenem z vstalo naravo najbolj hrepeneče obračajo k nebeški Kraljici, je izšla nova »Knjiga o Mariji* * * * 9 * 11. To dovršeno in času kar najbolj primerno književno delo je najlepši spomin na tako veličastni I. Marijin kongres: hkrati bo pa stalna in bogata zakladnica jedrnatih in temeljitih razprav, ki proslavljajo in razkazujejo moč in slavo, lepoto in veličino, dobrotljivost in ljubezen, sploh vse vrline in kreposti nebeške Matere z raznih sodobnih vidikov. Vse vrste naših kulturnih vprašanj in socialnih zadev, vsi važnejši problemi, ki so aktualni v verstvenem razvoju, v cerkvenem in družabnem življenju — so dobili v knjigi pod vidikom Marije srečno rešitev. Naj navedemo samo nekaj takih referatov, ki so v — petero poglavij in 17 pol obsegajoči — knjigi med drugimi umno in spretno spleteni in razvrščeni: Marija in spoštovanje do avtoritete; Marija in delo ljubezni; Marija in Evharistija; Marija in vzori življenja; Marija in mladinske organizacije; Marija in Vzhod; Marija in sv. Frančišek Asiški; Marija in socialna obnova; Marija in žena v družini; Marija in žena v javnosti; Marija in spostolstvo mož itd. »Knjiga o Mariji11 je prav iz tega ozira res nova in o-benem zanimiva ter praktična. Zarezana je z njo nova pot. Po vsebini je mikavna, kakor tudi po obliki in opremi. .Knjiga o Mariji11 poklanja nebeški Materi cvet in sad njenega prvega slovenskega kongresa in z njim vse njeno češče-nje naših davnih in današnjih rodov. Skrbite, da se ta knjiga razširi med slov. ljudstvom v domovini in tujini. — Naroča se v Osrednji pi-
sarni Mar. družb v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 10. Cena 50 din.
„K Materi/4 nauki, opomini in molitve za dekleta Marijinih družb; napisal Janez Zabukovec, župnik v Križah na Gorenjskem. Založilo Tiskovno društvo v Kranju. Cena 21 Din. Ta knjiga je v prvi vrsti namenjena za Marijine družbe, a tudi druga dekleta bodo vzela to krasno in prilično knjižico z mnogim uspehom v roko. Glavni namen te knjižice je, podati poljudno navodilo h krščanski popolnosti, ter posebno dekleta vneti za lepo, sveto življenje. Kaže jim pot, katero naj hodijo zveste in dobre hčerke Marijine. Ima pa tudi lepo in primerno obliko, da se lahko vzame s seboj in vsebuje vse molitve, katera so v navadi pri Marijini družbi in božji službi. Naj sežejo po njej vsa slovenska koroška dekleta. Častiti dušni pastirji naj jo skupno naročajo za celo župnijo.
Zgodba o človeku — dvajset govorov dr. Mih. Opeke. Ali se bomo človeku smejali, ki sodi, da živimo v apokaliptičnem času? V dobi, o kateri beremo (Raz. 13.) „Iz morja sem videl dvigniti se zver, kateri je dal zmaj oblasti in grozovito silo ... občudovaje hodi ves svet za zverjo, češ: kdo ji je enak? Kdo se more ž njo boriti? In žrelo se je zveri dalo, da oblastno gavori in bruha zasramovanja. Odpira svoje žrelo, da sramoti Boga in zasramuje njegovo ime, njegov šotor in prebivalce nebes. In dano je zveri pričeti vojno zoper svetnike in njih zmagati. In oblast ji je dana nad vsa plemena in vse narode, jezike in ljudstva. In prebivalci vsega sveta, katerih imena niso zapisana v bukvah življenja, jo molijo." Ali je tu omenjeno apokaliptisko žrelo časnikarstvo, ali je agitacija naših dni? Skoro ni več delavca, ki bi ne dobival dnevno svoj strankarski list, ki bi redno ne poslušal govorov strankinih tajnikov. Zver bruha knjige, časnike, govore polne laži, zavijanja, dan na dan se zasramuje vse, kar je bilo doslej sveto. V teh razmerah se razveselimo vsake katoliške knjige, ki nudi bralcu jedrnatega pouka; nozdravljamo vsakega govornika, ki zbira okrog sebe večje število poslušalcev, da jih utrjuje v verskem življenju. Izšel je nov zvezek teh pridig: „Zgodbe o človeku". Slovenska javnost se po pravici veseli govorov vseučiliškega profesorja dr. Mihaela Opeke. In veseli se, da se ti govori tiskajo tudi tistim v prid, ki nimajo priložnosti, osebno prihajati v ljubljansko stolno cerkev.
Z besedo in tiskom. Nova izdaja. Spisal Aleksander Halka. Kratek obris zgodovine Družbe sv. Petra Klaverja s slikami. Priporočeno od prevzv. škofa ljudljanskega. Knjižica je zanimiva in obenem poučna. Cenjeni čitatelj bo občudoval pota božje previdnosti, ki se je poslužila mlade poljske grofice za rešitev črnega plemena. Lepo knjižico toplo priporočamo cenj. bralcem »Koroškega Slovenca", zlasti Marijinim družbam. Cena po pošti en izvod 50 g, pri naročbi 12 izv. se dobi izvod po 40 g. Naroča se: Družba sv. Petra Klaverja, Salzburg, „Klaverianum“.
Poklic pomožne misijonarke. Knjižica za dekleta, ki so že premišljevale o svojem poklicu za redovniški stan, in sedaj žele dognati, kam jih ljubi Bog v svoji dobroti kliče. S priporočilom prevzvišenih gospodov škofov: ljubljanskega, mariborskega, krškega, tržaškega, Cena 50 grošev. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Salzburg, „Klaverianum“. Vse one, ki so knjižnico že poprej naročili, pa je do danes še niso prejeli, prosimo, da nam to vnovič naznanijo.
Pevec. Prejeli smo novo številko »Pevca" za maj—junij t. 1. Prinaša sledeče članke: tl. Svetel, Pevec in razvoj zborovske glasbe. (Konec.) — P. H. Sattner, Sekvenca. (Dalje.) — Bajuk, O taktu. (Dalje.) — Isti, Narodna pesem v sekiricah. (Konec.) — Aljaš, Pevski spomini. (Dalje.) — V nadaljnem prinaša poročila o zborih Pevske zveze po deželi, o vestniku P. Z» o novih skladbah, o glasbenih listih, o nekaterih obletnicah zaslužnih glasbenikov. — V glasbeni prilogi nahajamo pesmi: Vogrič, Iz-premenjeno srce. — Tomc, Majeva, in isti, Za-zibalka. — Neoporočeno je, da si je m-idobil »Pevec" veliko zaslug za razvoj slov. petja in
ga zato toplo priporočamo vsem prijateljem lepe pesmi. Naroča se v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Stane z glasbeno prilogo vred Din 30, za Italijo Lit. 15. za Avstrijo 4 šilinge, za A-meriko 1 dolar.
Francò Preséren poet in umetnik. Kot komentar k izdaji iz leta 1847 v proučevanje u-metnosti poetovega dela — priredil dr. Avgust Žigon. Založila in izdala Družba sv. Mohorja 1925. — Knjigo prav toplo priporočamo vsem, ki imajo resnično ljubezen do našega največjega poeta. Ta knjiga, ki je pravkar izšla, je uvod k prvi knjigi, k Prešernovi čitanki, ki je izšla 1. 1922. Začenja se z razpravo: Francò Preščren in Čopova akademija, kjer pojasnjuje stike z literarno davnino domačo tja do Akademije ter umetniško stališče Čopove akademije. Ta obsežna razprava je edina v našem slovstvu, bogata po misli, izčrpna glede vsebine, tikajoče se vsega pesniškega razvoja in ustvarjanja, oblikovnega in duševnega. Kljub lepi opremi je knjiga poceni. Stane broširana za ude Družbe sv. Mohorja Din 48,80, vezana Din 55,70; za neude broširana Din 65,—, vezana Din 73,70.
Knez Serebrjani. Roman iz časov Ivana Groznega. Ruski spisal Aleksej K. Tolstoj, prevedel Al. Benkovič. Cena za ude Družbe sv. Mohorja broš. Din 31,—, vez. Din 40,—; za neude broš Din 41,30, vez. Din 53,40. Ta obsežni zgodovinski roman je izšel kot 5. zvezek »Mohorjeve knjižnice". Krasni roman, ki je bil na Ruskem uveden v vse šole in ljudske knjižnice, je tako zanimiv, da ga ne moreš odložiti, ko si ga pričel brati. V tej izredni knjigi se jasno zrcali ruska duša in nam daje slutiti to, kar je prišlo med vojno: krvava revolucija. Ta knjiga je naravnost potrebna za vsako knjižnico in za vsakega posameznika, ki zbira lepo čtivo. Cena je za debelo knjigo (31 pol obsega) zelo nizka.
m RAZNE vesti m
Drobne vesti. 9 milijonov srebrnih šilingov je že kovanih in bodo predani prometu v juliju. Jeseni dobimo srebrne polšilinge. — V Kvbn-gvòsu na Madžarskem je požar uničil 20 hiš. Škoda znaša 2 milijardi. — Plavalec Labori je preplaval v 11 urah 40 minutah 72 kilometrov. — Na cesti Schwerte—Westhofen se je prevrnil avtomobil, vsled česar se je ponesrečilo 30 oseb. — Za častnega doktorja bogoslovja v Inomostu je bil promoviran dr. Seipel. — Pogorela je pri Cmureku največja opekarna na Štajerskem, ki je izdelala dnevno 6000 komadov opeke. Opekarne so last grofa Balli, ki je poročen s sestro bivše cesarice Zite. Škoda znaša nad 4 milijarde kron. — 13. oktobra se vrši v Ameriki 23. konferenca interparlamen-tarne Unije. — Znanstvenikom se je posrečilo pridobivanje zlata iz živega srebra. — 13. junija je bilo na Koroškem podpiranih 1755 brezposelnih, za 88 manj kot prejšnji teden. — Jugoslavija je izvozila v aprilu 3513 ton jajc v vrednosti 73,1 milijona dinarjev in stavbnega lesa 96.611 ton v vrednosti 111,1 mimijona dinarjev. — Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu na Štajerskem je padlo pet prstov debelo toče, ki je vse popolnoma uničila. — V Berlinu je padel 14. t. m. sneg. — V Ameriki je skočil ekspresni vlak pri Rockportu s tira. Od 182 potnikov — nemško Amerikancev — je 52 mrtvih in 60 težko ranjenih. — V rudniku Car Boris pri Trnovi na Bolgarskem se je posul rov in pokopal več
Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg šlev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.
^	• •	• •	• U	J
delavcev pod seboj, mnogo pa je težko ranjenih. — V Besarabiji bo vsled preobilega dežja slaba letina. — 18. t. m. je padala v Velikovcu in okolici 15 minut suha toča in skoro vse pobila. — Isti dan se je nad Poljansko dolino na Kranjskem utrgal oblak in povzročil povodenj, ki je napravila ogromno škodo. Odnesla je 12 mostov, mnogo živine, svinjake'itd .— Dne 22. maja je odplul raziskovalec Amundsen z dvema zrakoplovoma na severni tečaj in se 18. t. m. vrnil na Spitzbergen.
la predarelski
Portland cement
svetovno znane znamke
„LORUNS“
kf je najboljši za opeko in zidavo, se dobi vedno in v vsaki množini pri južnokoroški gospodarski zadrugi v Sinči vasi.
95
Vabilo.
Dne 5. julija t. 1. na praznik sv. Cirila in Metoda priredi Izobraževalno društvo v Bilčovsu
Mladinski dan
Spored: Zjutraj ob šestih sv. maša za umrle člane društva, ob pol 9. slovesna sv. maša. Popoldne ob pol 2. blagoslov, po blagoslovu na prostem pred Pomočem slavnostni govor, igra „Pogodba“ in tombola.
Vsi člani in prijatelji društva se vljudno vabijo. Prihitite tudi sosedna društva in prijatelji!	Odbor.
94
Posestvo
se proda
za 200 milijonov kron.
Obsega 9 job njiv, 9 job travnikov, 14 job gozda, 6 job loga,-velik sadni vit in vodo v hlevu, kuhinji in dvorišču. Polje v ravnini.
Več pove upravništvo lista.
gp» S559*	«5» BIS|
Prvovrstno	^ B
k Oroclfe 8
KM ^ dlll
wa lanu
IL
za košnjo in žetev, kakor travne in steljne kose, kosirje, rožene vodirje, prave Bergatnaške kamne (osle) klepala in srpe dobite v trgovini z mešanim blagom
F. MGPY, Sino vas.
Zamenjava otrtega prediva in neotrtega lanu za različne prtenine za hišno rabo! ga
Zahtevajte brezplačno cenik!
gl SS
■abo! gjj
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovskv Josip, typograf, Dunaj, X., Etteuraichgasse 9. —
Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky), Dunaj, v., Margaretenplatz 7.