Ameriška Domovina

i
JL
r« ii -i i m.
NO. 243
°A'0 %
a
AM€RICAN IN SPIRIT <€I©N IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 26, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Po 70 dneh živih 16 ponesrečencev lelaia
Novi grobovi
Herman Volpe
V Western Reserve negova-
_____	lišču v Kirtlandu, Ohio, je umri
Oblasti SO prenehale iskati 83 let stari Herman Volpe z 245-letalo in ponesrečence, ki 90 Lake Shore Blvd., rojen v je izginilo V andskih go- Avstriji, mož Mary, roj. Krize-rah, pa jih je 16 ostalo ži- tic- oče Erne Ryan-_ Edwarda, vih in rešenih po 70 dneh. Angeline Strich, Violet McCul-
len, Harolda, Hermana in Dan-SAN FERNANDO, Čile. — U- iela, 18-krat stari oče, 12-krat rugvajsko letalo je 13. oktobra1 prastari oče, brat Jamesa Vol-letelo s 45 Urugvajci preko And pe. Pokojnik je bil član ADZ v Santiago igrat rugby s čilskim št. 1, HBZ št. 337. Do svoje upo-moštvom. V snežnem . viharju,'kojitve leta 1954 je bil zaposlen ki je divjal v Andah, se je leta- 44 let pri N.Y.C. železnici v delo ponesrečilo 12,000 čevljev vi- lavnicah v Collinwoodu kot iz-soko v gorah. Oblasti so letalo delovalec in popravljalec kotlov in ponesrečence iskale, pa po 8 za lokomotive. Pogreb bo jutri, dneh iskanje opustile v prepri-jv sredo, ob 8.45 iz Želetovega Čanju, da so ponesrečenci mrtvi,' P0grebnega zavoda na E. 152 St., če bi tudi nesrečo letala samega v cerkev sv. Roberta ob 9.30, preživeli.	J nato na All Souls pokopališče.
Ponesrečenci so preko radia	Ralph S. Cebron
v letalu poslušali in sledili reševanju. Ko so videli, da je reše-
James T. Lynn
V TEŽAVAH — James T. Lynn, bivši Cievelandčan, ki ga je predsednik imenoval za zveznega tajnika za mesta in stanova-
vanje opuščeno, šta se dva trd-
nja, je obdolžen, da ni maral V nedeljo je umrl na svojem : prodati svoje parcele nekemu domu na 1249 E. 170 St. Ralph | črnemu zdravniku na Cleveland ---------------,--------------- S. Cebron, rojen v Brje Braniku, : Heights leta 1965 iz rasnih razna in odporna igralca rugbyja,|od koder je prišel v ZDA 1. 1913 ! logov. Lynn obdolžitve odločno Robert Canessa in Fernando' in imel mesnico na St. Clair i odklanja.
Parrado, podala na pot do ljudi.1 Avenue in E. 40 St. dolga leta. j ,	- ^----°- ,----
Pretekli petek, 70 dni po nesre- 'Leta 1943 se ie preselil v Gene- JtiflŠS! ¥ UgSillll či, sta prišla do prve naselbine' vo> kier ie imel do pred nekaj! ^ s; i..:; in obvestila oblasti o prežive-.leti farmo. Bil je mož Kristine, |	P*5 HMlHfžMtl
lih.	j roj- Mihel, oče Wande Knaus in
Še isti dan so s helikopterji Ralpha Jr., 5-krat stari oče in prepeljali s kraja nesreče 8 pre-:enkrat prastari oče, brat Avgu-živelih, medtem ko jih je 6 mo- ste Možina (Jug.). Pogreb bo v ralo ostati na kraju nesreče, do- sredo ob 10- dopoldne iz Želeto-’ ’	-	vega pogrebnega zavoda na E.
kler se ni vreme toliko izboljšalo, da so mogli helikopterji po nJe.	I
Ponesrečenci so se ohranili upokojencev na Waterloo Road.
152 St. Pokojnik je bil član SN-PJ št. 312 in Kluba slovenskih
Anton Anzlovar
V nedeljo, 24. decembra, je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 93 let stari Anton Anzlovar s 1196 Addison Rd., vdovec po pok. Magdaleni, oče Anthony-ja (Kalif.), pok. Victorja, Franka, Bernadette Hennessy, 11-krat stari oče, brat pok. Franka, Josepha, Johna. Štiri sestre so mu umrle v Evropi. Pokojnik je bil rojen v Dobrniču na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1899. Ustanovil je Anzlovar Department Store na St. Clair Avenue 1. 1911 in bil z njim do 1. 1946, ko je njegovo vodstvo prevzel sin Frank. Pokojnik je bil bivši direktor St. Clair Savings & Loan Co. in bivši direktor SND na St. Clair Unije premogarjevj Avenue. Bil je član ADZ št. 17
pri življenju s čokolado in dru go pičlo hrano, ki so jo našli v letalu in s pitjem vode, ki so jo dobili s taljenjem snega. Iz prevlek sedežev letala so si napravili zasilne odeje in se tako zavarovali pred mrazom.
Rešitev teh ponesrečencev je res nekaj izrednega, ki pa kaže tudi, da so oblasti včasih prehitre pri opuščanju reševanja ponesrečencev v odročnih, težko dostopnih predelih.
Afilisr cdslavil stari izvršni odbor IIP
WASHINGTON, D.C. - V petek so bile volitve novega predsednika in drugih vodilnih uradnikov uradno potrjene in A. Miller je prevzel vodstvo unije. Njegov prvi ukrep je bil odstavitev vseh 20 članov izvršnega sveta. Te je imenoval T. Boyle, prejšnji predsednik, in je Miller njihovo imenovanje proglasil za nezakonito.
Imenoval je novo začasno u-pravo, ki bo ostala na mestu samo tako dolgo, dokler ne bo mogoče izvoliti nove rednim potom. Miller je prav tako odpustil glavnega unijskega Svetovalca E. L. Carevja in posebnega predsednikovega pomočnika Suzanne Richards, ki je bila na tem mestu v času predsedovanja T. Boyleja.
A. Miller je nadaljeval in vodil od uspeha napor umorjenega J. Yablonskega za ’očiščenje’ Unije premogarjev, katero naj bi bili Boyle in tovariši vodili samopašno in predvsem v svojo korist.
in Društva Naj sv. Imena fare sv. Vida. Bil je delaven v sose-
KAMPALA, Uganda. — Pred-seenik gen. Idi Amin je pretekli teden nacionaliziral 41 podjetij, od katerih so bila vsa razen 7 delno ali čisto britanska. Britanski zunanji minister Alec Douglas-Home je postopanje A-mina obsodil in označil za nezakonito. Izjavil je, da bo Velika Britanija zahtevala takojšnjo in učinkovito izplačilo odškod
Odnosi Egipta z ZSSR se še niso izboljša!!
Sovjetska zveza se po vsem sodeč noče več pregloboko zaplesti v egiptski spor z Izraelom.
KAIRO, Egipt. — V preteklem oktobru je izgledalo, da se odnosi med Egiptom in Sovjeti-jo popravljajo in da bo prišlo do nekega pomirjenja in sodelovanja. Tedaj je predsednik E-gipta Anvar Sadat odpustil o-brambnega ministra gen. Sade-ka, o katerem je šel glas, da je nasprotnik ZSSR in da je on priganjal k izgonu sovjetskih vojaških svetovalcev.
Po obisku predsednika vlade A. Sidkyja v Moskvi so trdili, da bo ta Egiptu le dala moderno orožie in rezervne dele za to, ki ga je Egiptu že dobavila. Egiptska vojaška misija pod vodstvom gen. Hošni Mobaraka je odšla v ZSSR in se tam pogajala in pogajala, pa se končno vrnila praznih rok. To je močno v z n e j evoljilo predsednika Sadata, ki zato tri tedne “ni našel časa” za sprejern sovjetskega poslanika Vladimirja Vinogradova.	(
Diplomati iz Vzhodne Evrope pravijo, da Moskva nima namere se vrniti v Egipt in tam prevzeti vojaško vlogo, kot jo je imela do preteklega julija, ko jo je Egipt sam končal.
Med tem. krobjA tu vesti, da sta Kuvajt in Savdija, na olju
BOMBE ZOPET PADAJO NA
PODROČJE HAN0I-HAIF0N0
Ameriško letalstvo je prekinilo napade na Severni Vietnam na Sveti večer in kc je bil premor raztegnjen preko 24 ur, so ugibali, č'e morda niso obnovljeni tajni razgovori o končanju vojne. Teh ugibanj je bilo danes zjutraj konec, ko so ameriška letala zopet napadla Severni Vietnam nad 20. vzporednikom.
SAIGCN, J. Viet. — Istočas- 60 ameriških letalcev, nekaj pa no z nastopom premirja, ki ga je bilo tudi mrtvih. Uničenje, ki je objavilo južnovietnamsko vo- so ga ti napadi povzročili, mora jaško poveljstvo, so bili ustav- biti obširno, četudi ameriški voljeni tudi ameriški letalski na- jaški viri o njem molče. Napo-padi na rdeče tako v Južnem vedujejo le popolno uničenje kot v Severnem Vietnamu. Ko Severnega Vietnama, če se “v ti napadi niso bili po 24 urah Kanoiu ne bodo pravočasno pre-obnovljeni, je nastopilo upanje, mislili in letalske napade kon-da morda sploh ne bodo, ker bi čali”.
se naj Hanoi odločil za obnovo Hanoi se je izkazal trdovrat-“resnih” pogajanj o končanju uejši, kot so v Washingtonu vojskovanja. Odmor je bil dolg upali. Nobenega jamstva ni, da 38 ur, danes zjutraj ob enih po i hodo razširjeni letalski napadi,
i Iz Clevelanda
t
in okolice
Uprava AD išče raznašalca— Ameriška Domovina išče raznašalca lista za okolico od E. 72 St. do E. 77 St. južno od St. Clair Avenue. Za pojasnile kličite 431-0628.
nine. Vodnik liberalne stranke j bogati arabski državi, priprav
Amina za1 ^erd financirati nakup orožja za Egipt na Zahodu, večinoma v
Britaniji. Egiptski uradni krogi -P1611611316 o tem molče.
Thorpe je označil “črnega Hitlerja”.
Velika Britanija je nejevoljna na Amina, ker je pognal iz Ugande preko 20,000 Azijcev, večinoma britanskih državljanov, ki so se nato preselili v Veliko Britanijo. Tedaj je ustavila Ugandi svojo redno gospo-jstvo I.T.T. korporacije je pre-darsko pomoč, kar je privedlo j mestilo večji del vodilnega o-
I.T.T. prečistila urad v Washingtonu
WASHINGTON, D.C. - Vod-
tukajšnjem času so ameriška le tala, med njimi tudi B-52, bila zopet nad Severnim Vietnamom in bombardirala tudi vojaške cilje na področju Hanoi-Hai-fong, kjer so bili letalski napadi v tednu pred Bpžičem najobsežnejši in naj intenzivnejši.
Predsednik Nixon naj bi bil dal Hanoiu po 7 dneh intenzivnega bombardiranja Severnega Vietnama možnost, da obnovi razgovore, ne da bi “izgubili obraz”, kot pravijo temu v Aziji, ko bi dejansko klonil pred silo. Zastopnik Hanoia Xuan Thuy v Parizu je televizijskem sporedu v ZDA izjavil, da Severni Vietnam ne bo obnovil razgovorov, dokler ZDA ne bodo letalskimi napadi, so
Sv. Štefan—
Danes je god sv. Štefana mučenca, jutri pa sv. Janeza, apostola. Vsem, ki bodo na ta dva dneva godovali iskrena voščila! Božič brez snega—
Pred enim tednom smo imeli snega na pretek. Bilo ga je toliko, da je v njem obtičalo na cestah in velecestah na stotine, trdili so celo, da na tisoče avtomobilov. Pa se je vreme obrnilo in je sneg pobralo izredno naglo. Nekaj so nam napovedovali za zadnjo nedeljo in za božični dan nov sneg, pa je ostalo le pri napovedi.
Asesment—
Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 bo danes pobirala asesment na domu ves dan in zvečer.
Letna seja—
j Federacija klubov slovenskih upokojencev ima v četrtek ob dveh popoldne glavno letno sejo v SND na St. Clair Avenue (v prizidku), na katero so nujno
.	,	“	~ „	I vabljeni vsi zastopniki klubov.
Dva brafa iz Dallasa v Te-	_______0_______
ksasu sta ligrabila mlado Rojstva v bolnišnici ?eilt\ Prejela J>2c-O,Oy0 od-. SEATTLE, Wash. -- V neka-kupnme, pa bila nato jpn-;terih predelih ZDA se redi do -‘-a, ko je bila Ugiabljen-, g8', otrok v bolnišnicah, ka izpuščena.	______o_____
DALLAS, Tex. — Šest tednov
pa naj bodo še tako uničujoči, pripravili rdeče vodnike v Hanoiu k obnovi razgovorov. Človeško življenje pri komunistih ne pomeni dosti, je samo sredstvo do cilja, v Aziji pa tudi na splošno ljudske izgube presojajo drugače kot na Zahodu. ------------o----
Ograbifeije prijeta,
še sla IfsSa odkupnino
jih začele pretekli teden
pdplipk T.PtaicVi	Pečeno, 22 let staro Amando
Amina do novih ukrepov proti Veliki Britaniji.
Med nacionaliziranimi podjetji je tudi nekaj ameriških in ZDA so izjavile, da bodo zahtevale polno odškodnino za nje in tudi pripomnile, da utegnejo sicer ukiniti Ugandi vso gospodarsko pomoč.
sobja iz tukajšnjega urada, ki je bilo v zvezi z znano afero o prispevku za republikansko narodno konvencijo v San Diegu. V to afero je bil zapleten pravosodni tajnik R. G. Kleindienst in je njegovo potrditev na to mesto zavlekla cele tedne.
Načelnik urada W. R. Merri-
v ponedeljek. Letalski napadi so bili od nedelje popoldne do hanes zjutraj ob enih prekinjeni. Hanoi je imel priložnost sporočiti svojo novo odločitev, če je do kake prišel.
Zdi se, da sporočila iz Hanoia ni bilo ali pa da to ni bilo zadovoljivo. Danes zjutraj ob enih so bombe na Severni Vietnam začele zopet deževati. V teku 7 dni obširnih letalskih napadov pretekli teden, je letalstvo ZDA pokazalo Hanoiu, kaj zmore. Trdijo, da bodo letalski napadi i poslej še hujši, če Hanoi ne bo
Zadnje vesti
j am, kateremu je bil namenjen! klonil.
trtek ob 8.30 zjutraj iz Zakraj-! zloglasni “Memo” Mrs. Dite Da-| ZDA so v letalskih napadih ski ter je bil med drugim član j škovega pogrebnega zavoda, v;	vid Beard,	je	premeščen v Ev-j	pretekli	teden izgubile skupno
odbora za obnovo področja, ki cerkev sv. Vida ob 9., nato na j	ropo,	Mrs.	Beard pa v Denver,1	11 B-52	strateških	bombnikov
ga je uničila eksplozija plina 1., Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo	Colo.,	kjer	bo	“raziskovala pro-!	in preko	pol ducata	manjših le-
1944. Pogreb pokojnika bo v če- položen nocoj ob 7.	I	. . —
dajo”.
! tal. V ujetništvo je prišlo okoli
AMERIŠKI OBISK V JAPONSKI AVTOMOBILSKI TOVARNI
Vremenski prerok pravi;
Oblačno, dež ali naletavanje snega. Najvišja temperatura okoli 30, postopno hladnejše.
Douglas F r a s er, podpredsednik UAD in direktor Chrysler j evega oddelka pri Uniji, je obiskal letos japonska delavske organizacije. S tega potovanja je objavil v “Solidarity” (glasilu unije) te-le zanimive vtise:
Povprečna starost delavca v Nissan (Datsun) tovarni je samo 27 let. Delavci delajo zelo spretno in organizirano, česar doslej še nikjer nisem videl.
Čistoča v vseh tovarnah, ki sem jih obiskal, me je presenetila, zato sem prosil, naj mi pokažejo stiskalne dvorane v vseh tovarnah, ker v teh je navadno največ olja, masti in umazanije. Bil sem začuden nad redom in čistočo v teh prostorih. Tudi sestavljalni oddelki so bili brezmadežni. Tik pred odhodom na Japonsko sem bil v Chryslerjevi se-kalni tovarni in sem mislil, da je dobro urejena. Če jo se-
daj primerjam z japonskimi napravami, me je sram.
Delavci imajo eno uro odmora za kosilo. Po kosilu igrajo razne vrste športa: odbojko, namizni tenis, baseball in drugo. Ameriški delavec se pogosto poteguje za samo 15 ali 20-minutni odmor, da bi mogel čimprej oditi iz tovarne. V tovarni Mitsubishi sem videl delavce, ki so telovadili pred osmo uro zjutraj in po opoldanskem odmoru.
Ko sem poskušal izvedeti, koliko delavcev izostaja od dela, sem imel velike težave, ker me niso razumeli. Kjerkoli sem vprašal, so mi odgovorili, da 6 ali 7%. To se mi je zdelo nemogoče, ker sem videl strogo disciplino na delovnih mestih. Izkazalo se je, da so te številke pomenile delavce na počitnicah. V neki pisarni, kjer je zaposlenih 120 uslužbencev, sem ponovil to vprašanje upravitelju in
želel vedeti, koliko ljudi je o-stalo doma tisti dan brez dovoljenja. Upravitelj me je gledal precej zmedeno in končno rekel, da ne dovoli nobenih neopravičenih izostankov; dokazal mi je, da res ne manjka nikogar.
Japonske plačne lestvice so zelo varljive, ker ne vsebujejo bonusov. Za te se pogajajo vsoko leto in se izplačujejo dvakrat na leto, in to v juniju in v decembru. Bonusi, katere je dosegla delavska zveza Domei, v katero spadajo delavci v privatnem sektorju, so znašali v 1. 1971 toliko kot pet mesečnih plač.
Delavska organizacija So-hyo, ki predstavlja po večini delavce javnega sektorja, je dosegla znatno manjše bonuse, vendar znaša povprečni bonus japonskega delavca skoro 4 mesečne plače. Višina bonusov ni odvisna od proizvodnje ali kake druge podla-
ge, ampak samo od uspeha kolektivnega pogajanja.
Vprašal sem o dolžnostih delavcev glede nadur. Povedali so mi, da se delodajalci morajo pogajati z delavci, da bi delali več kot 8 ur na dan ali več kot 48 ur na teden. Ne posameznik, samo unija ima pravico, pogajati se, koliko nadur bodo vsi delavci delali. V avto industriji se sestanejo zastopniki unije in tovarne enkrat na mesec, da narede načrt, koliko se bo delalo prihodnji mesec. Povedali so mi, da se je vprašanje nadur še vselej brez izjeme uredilo brez prepira.
Zanimivo je, da si japonski avtomobilski delavci niso pridobili teh pravic s pomočjo svojih unij, ampak jim gredo po ustavi, ki so jo Japoncem vsilile ameriške zasedbene o-blasti 1. 1947. Ta vsebuje poseben oddelek z naslovom: “Labor Standards Law”.
Dealey sta ugrabitelja držala!
dva dni v samotni prazni hiši j	CITY, Mo. — Stanje
brez vode in vsega drugega, za-j vite v električno odejo, ko staj čakala, da je bogati tast Joe M.!
Dealey Sr., predsednik družbe,'
ki tiska Dallas Morning News J MANAGUA, Nik. — Vlada je
bivšega predsednika H. S. Trumana se je poslabšalo v taki meri, da pričakujejo vsak čas njegovo smrt.
plačal $250,000 odkupnine.
Mlado ženo, ki je bila že v resnih skrbeh, ali bo še kdaj prosta, sta ugrabitelja v petek zjutraj izpustila in ta je prišla domov, nekoliko prestrašena, pa vendar zdrava in vesela.
Zahtevano odkupnino je prinesel in izročil agent FBI, ki se je izdal za prijatelja družine u-grabljene mlade žene. Ugrabitelja Franklin J. Ransonette in Woodrow H. Ransonette, ki sta bila ponovno prijeta za razne obtožbe in kaznovana, sta preštevala njeno odkupnino, ki sta jo prejela v samih 20-dolarskih bankovcih, ko so ju varnostni organi našli in prijeli v nekem stanovanju v Garlandu, predmestju Dallasa.
Cba so obtožili ugrabitve in ju obdržali v ječi, ko nista mogla položiti po $100,000 varščine.
Odkrita beseda ni naletela dobro
WASHINGTON, D.C. — Gordon W. Rule, ki je pred kongresnim pododborom trdil, da je “vojaško-industrijski kompleks” vdrl v zvezno vlado, je bil premeščen v vojni mornarici s svojega mesta kot nadzornik dobav na mornariško “šolo za u-pravljanje oskrbe”.
Kong. Les Aspin, demokrat iz Wisconsina, ki je bil preje zaposlen v Pentagonu, je dejal, da je premestitev G. Rule-ja “enaka pošiljatvi v Sibirijo”. Njegovi predpostavljeni so zahtevali od njega, da odstopi ali gre v pokoj, kar je Rule odklonil, četudi je star že 65 let.
prepovedala Rdečemu križu delitev živil ljudem, ki so ostali v porušenem mestu, da bi jih tako prisilila k odhodu iz njega. Zaradi številnih tru pel ponesrečencev, ki so v ru ševinah, ter zaradi pomanjka nja pitne vode in vsega dru gega obstoja nevarnost epide mij. Potres, ki je zadel mesto v zgodnjih urah v soboto, je pokončal večji del mesta in po vladni cenitvi od 5,000 do 10,000 ljudi. Vlada je objavila danes, da je dobila dovolj zdravil za potrebne, da pa obstoja pomanjkanje hrane in vsega drugega, ko skušajo oskrbeti prebivalstvo uničenega glavnega mesta republike v njegovi okolici. Diplomatsko osobje se je preselilo iz Ma-nague v San Jose v Kostariki, dokler se vlada Nikaragve ne odloči, ali bodo mesto Manu-guo sploh obnovili ali pa gradili novo mesto drugod, kjer je nevarnost potresov manjša.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je odredil obsežno pomoč žrtvam potresa v Managui že takoj v soboto. Prvo pomoč tja so prinesla ameriška letala s kanalskega področja v Panami. Obsežr.a-pomoč je prišla tudi iz držav Latinske Amerike in od drugod.
JUNEAU, Aljaska. — Letala so odkrila olje in štiri prevrnjene rešilne čolne na morju, kjer naj bi bila na Sveti večer liberijska tovorna ladja s 30 mornarji na krovu klicala na pomoč. Ladja je po vsem sodeč izginila v morju z vso posadko vred.
Ameriška Domovi\/i
y^7tTi i anrcjnoa ■ r«7^i i g
Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 4410S
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ea Združene države:
I $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Ea Kanado in dežele izven Združenih držav:
|	$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 248'Tuesday, Dec. 26, 1972
Škof S. Lenič izseljencem in zdomcem za izseljensko nedeljo
Dragi slovenski rojaki,
duhovniki in verniki,
ki živite na tujem!
Čim bliže so nam prelepi in bogati božični prazniki, tem pogosteje mislim na vas vse, ker sem za vas vsaj nekoliko odgovoren pred Bogom. Letos bomo prvič obhajali izseljensko nedeljo v božični osmini, na praznik svete na-zareške Družine. Upam, da smo se sedaj skupno dokončno dogovorili za primeren dan. Tako bomo imeli isto nedeljo z brati Hrvati, ki že nekaj let obhajajo izseljensko nedeljo na ta praznik.
Zdi se mi, da nam ima praznik Svete družine toliko povedati vsem. pa tudi vam, ki bivate v zdomstvu. Ne samo, da gledamo Sveto družino v tisti lepi povezanosti, združeno v neprestani ljubezni in spoštovanju. Sveta družina je morala pod silo razmer tudi zapustiti svojo domovino, zapustiti dragocena domača in verska izročila in stopiti v čisto drugačen nacionalni, kulturni in verski krog.
Tam, v popolnoma tujem okolju, je ohranjevala vse tisto, kar je od doma prinesla poštenega, svetega in lepega, na drugi strani pa se je morala nekako prilagoditi razmeram, v katere je prišla in si v teh spremenjenih razmerah pomagati do vsakdanjega kruha.
Tudi vi, dragi bratje in sestre, ste odšli od doma. Nekateri že davno, drugi pred kratkim. Nekateri morda za zmeraj, drugi se boste radi vrnili domov. Tudi vi žjvite v spremenjenih razmerah, v drugačnem okolju. Večina izmed vas je nesla s seboj sveta izročila vaših domov. Nesli ste sveto vero in z njo povezano krščansko vzgojo. Sedaj se mora ta vaša vera izkazati in “svetiti pred ljudmi”. Bolj kot zdaj prej ste samostojni, ne vzdržuje vas več domače okolje, sami morate zaplavati v tokove, ki vam bodo morda včasih zelo nasprotni.
Ko so se naše verne matere poslavljale od svojih o-trok, ki so odhajali od doma, so jih po lepi krščanski navadi pokrižale z blagoslovljeno vodo in jim govorile: Na Boga ne pozabi in pošten bodi!
Ob letošnjih božičnih praznikih in ob izseljenski nedelji bi se tudi jaz rad pridružil tem našim materam in vam zaželel: Ne pozabite na Boga, tudi na tujem ne! Naj vam še posebno zdaj o božičnih praznikih živo stopi pred oči o-srednja resnica naše vere: Kristus, pravi Bog, je stopil na našo zemljo, da bi nam bil brat in Odrešenik. In od tedaj ni več zapustil naše zemlje.
Med nami živi v Cerkvi, med nami je v naših bratih. Na mnogotere načine se moremo srečevati z njim. Udje njegovega skrivnostnega telesa, Cerkve, smo. Zato ohranimo tudi na tujem z njim živo zvezo po živi veri vanj, po vsakdanji molitvi, v vsakdanjem obžalovanju svojih grehov, obiskovanju maše, branju božje besede, ki je v Svetem pismu, in po svetih zakramentih.
In pošteni bodite! Pod tem ne mislim samo na sedmo božjo zapoved, ki nam govori: Ne kradi! Mislim bolj na celoto vseh nravnih dolžnosti, ki jih imamo slovenski kristjani v našem času in v določenem okolju. Pošten je tisti, ki si upa vedno z jasnim očesom pogledati v oči svojemu bližnjemu; svoji ženi in svojemu možu, svojim staršem in svojim otrokom, svoji zaročenki in svojemu zaročencu. Še vedno je v veljavi star slovenski pregovor:	Poštenje več
velja kakor kup zlata. Kaj bi vam pomagalo vse imetje, ki bi si ga v tujini nabrali, če bi prišli domov notranje zlomljeni, neznačajni, brezobzirni in domišljavi, če bi se vam ukrivila hrbtenica, ki je bila morda ob odhodu še tako tavna.
Bratje in sestre! Ob vas so slovenski duhovniki, ki imajo pred seboj samo en cilj: da bi vam bili ob strani kot vaši bratje in vam pomagali ohraniti oboje: vero in poštenje. Oklenite se jih! Niihovo delo ni lahko, nekateri ga o-pravljajo že desetletja. Njihovo edino veselje ste lahko samo vi, če bodo mogli z zadovoljstvom ugotavljati, da so komu izmed vas pomagali na pot vere in poštenja.
Izseljenska nedelja naj nas ob Sveti družini zbere vse v eno samo veliko slovensko družino! Molili bomo drug za drugega. Mi doma bomo ta dan pomnožili svoje molitve. Sam bom ta dan maševal ob desetih dopoldne pri Mariji J Pomagaj na Brezjah za vse zdomce, še posebej se bom
iskrena voščila, pozdrav in blagoslov vsemogočnega Boga. Bog z vami in njegova Mati!
V Ljubljani, dne 11. decembra 1972.
škof Stanislav Lenič, delegat slovenskih škofov za dušno pastirstvo izseljencev
BESEDA IZ NARODA
Koncert na zahodni strani Clevelanda
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 10. decembra, smo uživali ob petju lepih slovenskih pesmi in ob igrici, pripravljeni in podani v spomin pevovodje in pevca, pokojnega Antona Suklja, ki je pred leti učil Krožek št. 2 in tudi naš zbor Triglav. Le prehitro pozabimo ljudi, ki so delovali za skupnost, se za njo žrtvovali, da bi ohranili slovensko kulturno dediščino.
Naj na tem mestu dam priznanje in pohvalo naši voditeljici Marie Pivik, ki je spored koncerta tako lepo pripravila in ga tudi enako dobro izvedla. Spisala je tudi igrico, deklamacijo za Bruno Bericic, staro 10 let. Slovenske besede je tako poudarjala, da smo rabili robčke za solzne oči, ko je kazal slike na platnu g. Žitnik, posnete v Sloveniji v času obiska tam. Videli smo tudi rojstno hišo po-kojr _ga Antona Šublja, ob koncu pa božični prizor. Bruna je zopet izgovarjala na pamet vse vrstice. Res vsa čast njej in tudi njeni mami Sabini Bericic, ki ji je bila v veliko pomoč.
Še vedno so na razpolago knjige o pokojnem A. Šublju, delo dr. E. Gobca. Sezimo po njih!
Vse pesmi so otroci lepo peli in dobro izgovarjali. Posebno zadnje je za otroke, ki so vajeni
Ija sta sinova slovenskih staršev in trenirana reševalca v slučaju ognja in nezgod (first aid).
Rečenica nam veleva: “Nesreča nikoli ne počiva.” Zato bo pravilno, da se seznanimo čimbolj e za vsak slučaj potrebe v življenju. Zato udeležimo se te seje euclidskih slovenskih upokojencev dne 4. januarja.
Na decembrski seji smo izvolili novi odbor za leto 19731 predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, 2. podpredsednica Mary Bozich, tajnik John Zaman, blagajnik Andrew Bozich, zapisnikar Joe Birk. Nadzorni odsek:	Molly Legat,
John Troha in Mary Kobal. Poročevalci:	Alfonz Sajevec in
Wiliam Kennick. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD na Re-cher Avenue, Euclid, Ohio.
Za odbor: L. K.
Kansaške droblistise
KANSAS CITY, Kanš. — Zapustil nas je Jožef Dercher, e-den naših dobrih faranov. Sv. Družina je prišla ponj ob 11.55, 8. dec. 1972 v bolnico sv. Margarete. Ker je to naj lepši Njen praznik, upamo, da mu je bila
lezni ni mogel hoditi v našo ^ gusta letos odšel v Rim, da tam cerkev, je šel ob nedeljab v naj - konča študij, katerega je moral bližnjo, a našo je kljub temu 1. 1967 opustiti. G. Bergant je vedno podpiral s prispevki. Bil vreden naslednik svojega pred-je član NIJ, Društva sv. Jurija, nika tu. Hitro se je vživel v raz-Društva sv. Petra in Pavla KS-'mere, krepko prijel za delo na KJ. Pridružil se je tudi Kolum-1 obširni župniji. Poleg tega je s bovim vitezom in bil ponosen pomočjo rojakov lastnoročno na svojo krasno uniformo. Bil obnovil vso notranjščino Doma je vedno ponosen na svoj slo-j in kapele v Londonu.
venski rod, četudi mu materinščina ni tako gladko tekla kot angleščina. Kadar je šlo, da se Slovenci izkažemo, priznamo ko take, je bil Joe vedno zraven.
Joe je bil vesele narave, zato že imel veliko prijateljev. Večina od njih je že pred njim odromala v večna bivališča blaženih. Ko so odnesli krsto njegovega najboljšega zadnjič iz cerkve je Joe čutil, da je sedaj vrsta na njem. In tako ga je Gospod našel pripravljenega. Naj mu bo milostljiv sodnik.
Njegov pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil Joe v naši srenji. Cerkev so napolnili prijatelji in sorodniki družine. Skoro vsi so prejeli sv. obhajilo za pokoj njegove duše. Krsto so nosili: Njegova dva brata Peter in Frank, Petrov sin in bratranec Louis ter svaka Cigich in Saohen. Orglala je s. Loretta in peli so šolski otroci, ki so dobili prosto, da so se mogle sestre udeležiti pogreba in spremiti Joa na njegovi zadnji poti. Že leta 1970 je na Mt. Calvary pokopališču kupil prostor zase in svojo ženo. Kot skrben gospodar in da bi Effie bilo lažje po njegovem odhodu, si je že naprej uredil svoj zadnji kotiček, Ni pa pri tem pozabljal svoje duše. Naj zdaj mirno počiva med svojimi znanci in prijatelji.

s. M. Lavoslava
Zagovornica pri svojemu Sinu.
Bil je dobro pripravljen. Nas j Ženi in otrokom naše sožalje! g. župnik Heliodore Mejak mu j je takoj, ko je zdravnik opozoril na nevarnost, podelil vse sv. j zakramente. Nekaj tednov je| trpel in visel med življenjem in j smrtjo. Vdano je prenašal vse
angleščine, težko, Vsi so bili dobri in vsi zaslužijo pohvalo.
Tudi blazino za klekijanje'in bil kar dobre	četudi je
vedel, da so mu dnevi in ure
štete. Tako se pripravlja na srečanje z Bogom mož, ki je zvesto
za
čipk smo videli. Te so posebno znane v Žireh v Sloveniji. Kot stara mama, ki sem tam doma,! bom morala dobro naučiti Terry vrsi1 sv°je st^°vske in poklic-Abbott, da ostane spomin na to 'ne dolznostl- Tak lahk° upa na delo, ki je poneslo ime mojega rojstnega kraja po vsem svetu.
Poklon vsem materam, ki so
se trudile prej in ob času koncerta za njegov uspeh. Na klavirju je petje spremljala Lora Martin sek namesto Charlesa Loucka, ki je v mornarici pril godbi.
Dvorana je bila zasedena. Lepo je od Federacije, da je odobrila vožnjo z busom. Veseli smo, da vidimo rojake od vseh strani, da pridejo in podprejo kulturno delo pri nas, kot delamo tudi mi, ko hodimo na prireditve v druge predele mesta. Hvala lepa v imenu Krožka vsem, ki ste prišli k nam!
Otroci naj ne pozabijo petja do prihodnjega koncerta.
i lep sprejem pri nebeških vratih. Ob njegovi smrtni postelji je bil navzoč sin Jožef, ki ne bo nikoli pozabil, “kako umira pravični”. Z vzdihljajem:	“Jezus, Marija,
Jožef, naj z Vami mirno izdihnem dušo svojo,” je oče Joe zatisnil oči in se, — upamo — v spremstvu sv. Družine preselil v nebeško domovino.
Jožef Derchep je bil rojen leta 1905 v Kansas Cityju, Kansas. Ko mu je bilo 7 let, mu je umrla mati pri rojstvu otroka. Oče se je moral zopet poročiti, da sta sin Jožef in hčerka Frances — naša sestra Loretta — dobila katoliško vzgojo. Tudi Jožetova polsestra Teresk je postala šolska sestra Maria, ki sedaj delu-^Jc*l je pri sosedih Hrvatih; s. M. Lo-
Spomini
oh li-fetuki prihoda v Veliko Manije
. :n. , , " “	,	' j i retta pa že tri leta uči pri nas.
stop* .oodo na TV na kanalu 5. Za Jožetom žalujeta tudi brala
Za dan se ne vemo.	Peter in Frank ter sestri Anna
VZe?°,PZ°C’e “-IP- Sachen in Mary, por, Ci-ces Mikbch. Mlada predsednica g-^
Virginia Lesiak je bila vodnica programa. Za ples je igral Sonet tako dobro, da se je vse vrtelo. Posebni ples znata L. Jarc in Misus.
Vsem srečno novo leto!
Anna Jesenko
Joe se je poročil v So. Chicagu pri Sv. Juriju. Dobil je za ženo Hrvatico Effie Jarsulich. Bog jima je dal sina Jožefa in hčerki Loraine, por. JEtuzick in Normo Jean, por. Fabac. Vse svoje življenje do 62. leta svoje starosti je delal v klavnici Swift družbe.
Svojo upokojitev je užival samo 5 let. V veliko veselje sta mu bila adoptirana vnučka. Delal jima je igrače, se igral z CLEVELAND, O. — V četr- ftjinia, jima dajal slaščice in ju tek, 4. januarja, ob dveh popol-j najbr;ž razvajal. Kateri stari oče dne bo seja Kluba slovenskih | jih ne? Vsak advent je posta-
S&Ja upokojeneev h predavanje o pomoči
v nezgodi
upokojencev v Euclidu v SDD na Recher Avenue.
Po seji bo predavanje o prvi pomoči v nezgodi, kot je srčni
spomnil njihovih dušnih pastirjev, da bi vam bili zvesti in'napad, nesrečni padec itd. To požrtvovalni vodniki. Marija naj nad vami razgrne svoj i nam bosta razkazovala in tolma-plašč !	j čila veščaka gasilske reševalne
vil lepe jaslice pred hišo. Podobe sv. Družine in pastirji so bili naravne velikosti. Vsak večer so bile jaslice razsvetljene. Kot otrok se jih je veselil in sosedje z njim vred.
(Nadaljevanje)
In pri tem je vztrajal 4 leta. Ko je bil 1. 1955 kupljen “Naš dom” v Londonu, se je njegovo delo z opremo doma še povečalo. On sam je bil nekaj let glavni porok dolga pri Domu pri banki, katera je posodila nad 1500 funtov šterlingov in on sam je nosil brigo plačila glavnice in obresti pri banki. L. 1959 je neka Slovenka, katera se ni pustila imenovati, krila ves ta dolg in tako razbremenila skrb in težo g. župnika. 1. marca 1959 je bila blagoslovljena kapela Marije Pomagaj in z njo precej olajšano delo župnika. L. 1965 je bil imenovan za monsignorja katere časti se še danes ponižno brani, 1. 1967 v februarju je bil sprejet pri sv. očetu in še isto leto bil izvoljen za direktorja dušnega pastirstva vseh Slovencev v inozemstvu s sedežem v Rimu. Za Veliko noč 1. 1968 se je po 20 letih trpkega in veselega dela med nami nerad poslovil od nas ter začel takoj z obiski in misijonom med Slovenci po vseh kontinentih. Obiskal je vso Južno Ameriko, bil dvakrat v Kanadi, večkrat v ZDA. Večkrat je prepotoval in obiskal naše ljudi po vsej zapadni Evropi. Za božič pa vsako leto za en mesec deloval tu med nami. V poletnih mesecih, juniju in juliju, je že par let duhovnik na Sv. Višarjah. Letos 1. avgusta se je zopet vrnil med nas.
Od februarja 1968 in letos do 1. avgusta je vodil našo slovensko župnijo agilen duhovnik, 40-letni č. g. dr. Bergant Franc, rojen v Moravčah. Za Božič 1960 je v Buenos Airesu, Argentina, zapel novo mašno Glo-rio, bil šest let kaplan tam,-
V teku 25 let našega bivanja tu so pomagali pri dušnem pastirstvu še sledeči naši duhovniki:	čč. gg. jezuiti Leskovec
Pavel, Rudež Rudolf, Kokalj Jože, Sodja Janez, žužek Ivan, Žužek Niko; svetni duhovniki: dr. Bele j Janez, Kavelar Stanko, Žakelj Vinko in Felc.
Od Hrvatov sta veliko pomagala med nami frančiškan p. Ta-din in svetni duhovnik Marjan Grgič, kateri je tu študiral u-metnost in študij z odliko končal. Oba sta bila zelo glasbeno naobražena in veliko pomagala nam pri cerkvenem petju in igranju orgel.
Od 1. 1965 imajo Hrvati tu stalno svojega duhovnika in s tem je precej razbremenjen naš duhovnik.
Najlepši praznik v teku našega bivanja tu je bil 27. februarja 1949, ko je v Londonu v španski cerkvi sv. Jakoba pomožni škof v Westminstru msgr. Craven blagoslovil podobo Marije Pomagaj. To je bil res prisrčen domač praznik in se je blizu 200 rojakov udeležilo te slovesnosti. Slavnostni govornik takrat je bil ig. dr. Kuhar in med drugimi besedami je rekel: “Nekoč se bo ta podoba pridružila tobkim o-nim, ki so bile na naših oltarjih drugod po svetu. Marija angleška bo dobila mesto v naši zemlji.” Škof je blagoslavljal, dekleta v narodni noši so počastila božjo Kraljico in vsa srenja je pela Mariji v čast.
Po blagoslovu je Marijo župnik Kunstelj nosil s seboj po naselbinah in utrdil z njo živo, globoko vero med svojimi župljani tu. Danes ta milostna podoba visi na častnem mestu pri neki naši družini.
V	letu 1957 in 1965 smo imeli v svoji sredi naj višje cerkvene predstojnike. Od 2. do 6. junija 1957 se je mudil v Londonu prevzv. škof Rožman. Ob tej priliki je birmal sedem že tu rojenih naših otrok. Od 200 rojakov se je zbralo ob tej priliki v Londonu in visoki gost se je za vsakega zanimal, se z vsakim ljubeznivo domače razgovarjal, obiskal še več naših družin in bolnikov v okolici Londona, kolikor mu je čas dopuščal. V septembru 1965, od 3. nov., se je nahajal med nami metropolit-nadškof Pogačnik iz Ljubljane. Imel je birmo v Bedfordu in Rochdalah in birmoval skupno 40 otrok na obeh krajih. Vmes je med tem tednom na Mali Šmaren imel zvečer v kapeli “Našega doma” v Londonu sv. mašo in pridigo in takrat ni mogla kapela sprejeti vseh vernikov. Na obeh krajih, v Bedfordu in Rochdalah se je zbralo kot pri obisku škofa Rožmana :*ad 200 rojakov. Kot nekdaj Rožman je tudi Pogačnik poživil vero in ljubezen do rodne domovine ter Boga in naše Marije Pomagaj.
V	decembru 1956 je bil 3 dni med nami minister dr. Krek Miha in nam krepil pogum za nadaljno pot skozi takratne negotove svetovne razmere.
V	nedeljo, 23. decembra 1962, je v Bedfordu med nami zapel novomašno Glorio štajerski rojak č. g. Falež Štefan. 8. decembra istega leta ga je v Rimu posvetil škof mariborski prevzv. Držečnik Maks. G. Štefan je prišel sem na delo 1. 1948 kot mlad, vesel fant in delal na raz-
nato nadaljeval študij v Nemči- nih krajih “Otoka”. Že dolgo
gradu Gospodovem na neki župniji mariborske škofije.
Letos 25. junija 1972 je tudi v Bedfordu imel novo mašo jezuit č. g. Mlakar Janez iz Bohinja. Novomašnik je 3 leta študiral teologijo v Ljubljani. L. 1969 je šel nadaljevat študij v Dublin na Irsko. Po končanih študijah namerava iti v misijone v Lusa-ko, Zambija, kjer deluje že lepo število naših jezuitov in njegova rodna sestra Kristina.
Obe novi maši, g. Faleža leta 1962 in ig. Mlakarja letos (1972), sta bili res lep praznik za vso našo skupnost tu. Rojaki so se obeh v lepem številu udeležili in sličnih si še želimo v bodočnosti.
L. 1958 je vstopil v jezuitski red g. France Pregelj iz Cola nad Vipavo. Preje je delal nad 10 let v rudnikih v južnem Wa-lesu in v srednji Anghji. V decembru 1960 je šel kot jezuit-brat v misijone v Rodezijo, kjer še danes prav vneto deluje pri krščanski in svetni omiki črnih bratov tam.
Kaj pa naša tu rojena mladi-dina?
Vsa tu rojena mladina je zdrava, zelo bistra in marljiva. Na splošno je vsa verna in poštena. Skoro vsa je posečala katoliške šole in vse v veri zelo utrdi. Kjer sta oče in mati verna, se to še bolj okrepi.
V narodnem oziru se mladina dobro drži. Moramo pa razumeti, ona je rojena tu, odrašča skupno s tukajšnjo mladino in tudi misli z njo in ne more razumeti narodnosti svojih staršev. Kjer so v hiši slovenske knjige, slovenske plošče, slike domačih krajev in kjer vlada med rojaki sloga in prijateljstvo, se narodna zavest ohranja. Sedaj je popolnoma odprta pot mladini, rojeni v zamejstvu, v Slovenijo. Lepota njenih krajev &'ljo precej navduši za kraje staršev.
Cene v basu 25 let bivanja tu so narastle do 200%. Kar si leta 1947 kupil za 1 funt Sterling, danes vse to velja 4 funte šter-I.nge. Seveda so se tudi zvišale plače. Hvala Bogu, da le slabše ne bi bilo in smo kar lahko zadovoljni.
Vsem rojakom doma in v zamejstvu res prav iskreno želim
ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 1973!
Peter Selak
Rov v morskem dnu
Britanci so dokončno opustili misel za graditev mostu čez Ro-kavski preliv, ker bi bila takšna lirometna zveza nevarna za ladje. Preostane torej graditev predora, ki bi v morskem dnu povezoval severno francosko in južno angleško obalo.
Nekateri poslanci so mnenja, da bi bil most ustreznejša rešitev med drugim zato, ker se o-balno področje pogreza in ker je v železniških predorih razmeroma precej prometnih nesreč.
Podsekretar Sandford napoveduje skorajšnje poročilo mešane komis j e britanskih in francoskih strokovnjakov. Pred kakim mesecem je raziskovalna skupina sporočila, da bi predor pod Rokavskim prelivom stal okoli 366 milijonov funtov. Pred koncem leta ni pričakovati odločitve obeh vlad o začetku graditve predora, dolgega v celoti 56 kilometrov.
Ocean zastrupljajo
ji, v Rimu, 1. 1967
se je izobra-
ževal v Jeruzalemu, toda nesreč-Joe je bil zvest faran Sv. Dru-’ na vojna med Izraelom in Arab-
Ob praznikih, novem letu in Še posebej ob izseljenski 1 postaje iz Euclida, Richard Ster- žine. Več let je bil tudi v cer-!ci v Juniju 1967 je vse to preki-nedelji oosiljam vsem dragim sobratom izseljenskim du- le in iz Lyndhursta, Ohio, pa kvenem odboru in složno sode-inila' Vrnil se je najprej v Ar-,
Lovnikom kakor tudi vsem slovenskim rojakom na tujem Charles Zakelv. Oba predavate- l°val z župnikom. Ko radi bo-! 2entino> nato prišel sem in 1. av-'zvest, marljiv delavec^v vino-
časa je čutil v sebi poklic duhovnika. L. 1956 je odšel na študij na Irsko v Dublin, 1. 1960 pa v Rim in tam dosegel cilj duhovnika. Danes je g. Falež
Kljub vsem protestom bodo v Atlantik potopili 2500 sodov s strupom, ki so do sedaj ležali na smetišču blizu Bochuma v Zvezni republiki Nemčiji. Strokovnjaki niso uspeli, da bi kakorkoli razkrojili cianid, čeprav se je s kemičnimi poskusi ukvarjalo kar 38 kemičnih podjetij. Tako bo strup končal na dnu Atlantika, zaradi česar so Nemce ostro kritizirali tako doma kot po svetu.
KANADSKA DOMOVINA
V miru in domačnosti smo praznovali Božič
Četudi je po svetu polno negira in je vojskovanje v Indo-kini znova zdivjalo z vso besnostjo, četudi prihajajo znova vznemirljive vesti s Srednjega Vzhoda, kjer je Sveta dežela, kamor so bile te dni vprte oči krščanskega sveta, smo Božič Praznovali v miru in domačno-sti, kot so to delali slovenski rodovi od davna.
Pokadili in z blagoslovljeno Vodo smo poškropili dom in Pied tem molili rožni venec kot nekdaj v Sloveniji, le da smo končali pri prvem delu, med *em ko smo nekdaj zmolili vse *rk del med kajenjem in škrop-Ijenjem, ostale pa v sobi pred jaslicami.
Postavili smo jaslice, se zbi-lak okoli njih, prepevali in mo-■kk po stari navadi. Ponekod soj Poslušali plošče z božičnimi petimi, ki jih je v naših družicah kar precej, drugod so ob Iglicah govorili o starih dneh, Co so Božič praznovali v Slove; Ciji, ko so stale jaslice v bohko-Vem kotu z visoko goro, izdela-Co in pokrito z lepim svežim, Slonim mahom. Nad njimi je Naval angel, pritrjen na nit na stropu in držal napis “Slava Bo-na višavah!”
Takih jaslic med nami ni več, s° bolj lepe, bolj moderne, bolj Cttieteljno izrezane. V onih dav-C|h dneh smo jih strigli iz pa-Nrja in podobe lepili na moč-Cejši papir in na lesene paliči-Ce> s katerimi smo jih nato zati-
kali v mah.
Ni več na mizi na Sveti večer poprtnikov in verjetno nikjer več ne čakajo s postom do polnoči, kot smo to nekdaj doma ... Po povratku od polnočnice so lepo dišale sveže pečene krvave klobase v znamenje, da je posta konec, da je tudi v tem pogledu nastopil praznik.
Polnočnica in pot k njej po zasneženih potih v Sloveniji! Kdor jo je kdaj doživel, jo ne bo nikdar pozabil. Tu smo se spravili v avtomobile, se odpeljali po urejenih, razsvetljenih cestah.. . nekdaj so pot razsvetljevale baklje, v modernejši dobi že tudi električne žepne svetilke.
No, kaj moremo, časi beže, rodovi se menjajo, z njimi pa tudi običaji. Če še tako lepi in pomenljivi, umirajo, kot umira slovenski rod sredi tujega sveta, katerega veje so odsekane od slovenskega debla. Božični prazniki nas tako radi povedejo v o-bujanje spominov in v razmišljanja o rodu in slovenski družini.
Božič smo preživeli v miru in zadovoljstvu. Naj ljubi Bog nakloni vsem vso srečo, zdravje in zadovoljstvo v novem letu, ki nam že trka na vrata!
Vso srečo v novem letu vsem slovenskim rojakom v Kanadi, v ZDA in povsod drugod po svetu, posebej pa tudi tistim doma, ki jih mori skrb pred negotovo bodočnostjo!
; go, da uredi najnujnejše zadeve. Na nove volitve ni mogoče misliti, ko smo te komaj dobro opravili.
Papirniške družbe so napovedale podražitev cen papirja za zahodno Kanado in za ZDA.
Skupina
evropskih
vzdržujejo
Atlantika,
severnoameriških in letalskih družb, ki redni promet preko se je dogovorila za
začasne cene, ki naj bi veljale
na teh progah po 1. aprilu 1973, nije, leta 1966 za člana izvršne-če ne bo prišlo dotlej do kake- ga komiteja CK ZKS. Od leta ga splošnega sporazuma. Razgo- 1968 je sekretar sekretariata CK vor o tem je propadel in IATA ZKS.
je izjavila, da nima namena Razmere v komunistični par-sklicati novih razgovorov.	ti ji Slovenije so več kot zaple-
*	tene. Vse operacije od afere 25
Cene živilom so v preteklem poslancev do današnjega dne mesecu porastle v vseh večjih niso pripomogle k razjasnitvi mestih Kanade. Porast je razli- kaj šele k enotnim stališčem ko-čen, od 0.1% pa do 1% in celo munistov. čez. Življenjski stroški so dosegli v Ottawi povprečje 138.2, v Torontu 136.7.


Kanada ni vnela za nadziranje premirja v Indokini, kadar to do njega prills
Novo naselje gradijo
V idilični dolini med Šalekom Bevčami so na več kot 100 hektarov zemljišč začeli graditi novo naselje, kjer naj bi bilo čez nekaj let prostora za 10,000 prebivalcev s šolami, trgovinami, vrtci, parki in drugim. V prvem razdobju mislijo zgraditi
-------- ■ skupno 519 stanovanj, večino v
je tudi Marinc povedal, da je se- stanovanjskih blokih.
stava izvršnega sveta le prehod-	---
nega značaja, ker spomladi leta Činčile iz Črnega Kala 1973 večini teh članov poteče Podjetje Agraria Koper je na mandat in da bo takrat potreb- svoji farmi v črnem Kalu zače-na obširnejša rekonstrukcija 1° rediti dragocene kožuharje —
činčile. Krzno činčil je poleg so-zborov boljevine najbolj dragoceno. Ti
Andrej Marinc, novi predsednik slovenske vlade
Vsakemu bralcu komunističnih časopisov v Sloveniji je v zadnjih tednih vzbudilo pozornost dejstvo, da po nekem naročilu delajo naravnost vsiljivo | slovenske vlade, propagando za Staneta Dolanca,! Na skupni seji vseh partijca stare generacije. Skoraj slovenske skupščine 27. novem- mali kožuharji so doma v Južni ni številke ljublj. “Dela”, v bra je bil Andrej Marinc potr- Ameriki, kjer pa so jih lovci že kateri ne bi bilo njegove slike jen kot mandator novega izvrš- skoraj iztrebili. Podjetje Agra-ter njegovih govorov ali izjav, nega sveta in tudi lista, ki jo je ria Je uvedlo rejo teh živalic Nekateri se mnenja, da je to in- predlagal. Ta skupna seja je ob- tudi pri zasebnikih po vsej Ju-direktna ofenziva proti Karde- širno razložila to potrditev. Med goslaviji.
lju, 'ki je nasplošno zelo nepri- utemeljevanji je značilna ta, da Činčile so majhne živalice, ljubljen in naravnost osovražen, “je bilo doslej gospodarstvo podobne vevericam. Za eno žen-Dolanceva preteklost pa je taka. Slovenije enostransko usmerje- s^° jopico je potrebnih 70 kožic.
da bodo kljub tej umetno na- no na zahod in da je bilo vid-j	----
rejeni propagandi težko uspeli no izrazito podcenjevanje raz-J Zadnji mlin na Savi tako, da bi Dolanc postal popu-' voja odnosov z deželami v raz-1 Na Savi so bili nekdaj med laren ali bolj sprejemljiv kot voju”. Dalje poudarja skupščina Kranjem in Ljubljano štirje Kardelj. Največjo zaslombo ima tudi to, da predstavljajo pose- mbni:	v Trbojah, Mednem, na
zaenkrat v Titu samem, vse dru- ben problem “pojavi pretakanja' Vikrčah in v Tacnu. Zdaj je o-
.TORONTO, Ont. — Kanada N bila zapletena v vietnamsko Vojskovanje kot sta bila Avstra-lla in Nova Zelandija, druga člana britanske Skupnosti bar odo v in zaveznika ZDA. v Mešana je vendar v Indokini ^ °d leta 1954, ko je prevzela ^stvo v mednarodni komisiji Nadziranje izvajanja premir-N, ki je bilo tedaj dogovorjeno švicarski Ženevi.
Poleg Kanade sta v tej komi-Slji še Indija in Poljska. Indija e bila res skozi nekaj let nev-auia, toda Poljska je vedno in °sledno odpirala rdečo stran in j marala nikdar priznati krše-^a dogovorov, v kolikor se je Nanašalo na rdeče. Komisija tako dejansko postala ne-v °žna dela in je ostala samo , , Na napirju. Razdeljena je a v posebne komisije za nadnje izvajanja ^eb Vietnamih, aNibodži. Formalno še vedno , s^°ja, dejansko pa je njeno ° omejeno le na vzdrževanje sbkov.
dogovorov v Laosu
in v
las:
Pri
takem položaju je bilo
hio.
se isto, kot se je zgodilo s komisijo, ki je nadzirala ženevske dogovore iz leta 1954.
Kanada je pristala na sodelovanje v novi komisiji, pa je stavila določne pogoje, ki naj bi jamčili, da bi mogla komisija svoje delo opravljati res učinkovito. Izgledalo je, da bo taka zagotovila dobila. Sedaj pa je položaj v tem pogledu zopet negotov...
Tako ni prav nič čudno, da se pojavlja v Kanadi odpor proti temu, da bi Kanada ostala še dalje vpletena v Indokino, ki je od nje tako daleč in kjer njene koristi niso prizadete, je igrala v zadnjih desetletjih vlogo “pomirjevalca” sveta v o-kviru Združenih narodov, pa tudi izven njih. Del javnosti se je, kot izgleda, te vloge naveličal, med tem ko drugi poudarjajo, da je Kanada dolžna sprejeti in nositi svoj delež pri hranjanju miru na svetu.
go pa ]e narejeno umetno in dvomljive vrednosti.
Drugo ime, ki se je pojavljalo v časopisih, je bil Andrej Marinc. Da mu je namenjena važna naloga, je izhajalo že iz tega, da je imel na seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v prvih dneh novembra nad dve uri trajajoči referat, katerega so listi objavili v celoti. Marinc je bil 18. novembra predlagan kot edini kandidat za naslednika Staneta Kavčiča, to je mandator za sestavo izvršnega sveta SRS. Andrej Marinc je mandat sprejel in je 25. novembra na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije razvil svoj delovni načrt in sestavo izvršnega sveta, ki naj bi bil
Kanada poc* niegovim predsedstvom sestavljen takole: podpredsedniki:
družbenega kapitala v privatne roke. Prihajalo je do privatizacije družbenega kapitala, do različnih oblik okoriščanja družbeno lastnino, bodisi v zasebno korist, bodisi v korist po-
stal le še Česnov mlin v Tacnu. Star je blizu 200 let in bi lahko vzdržal še dolgo, če bi se kdo z, hotel z njim ukvarjati. Njegov gospodar Jože Česen je star 63 let in mlin tu in tam še pože-
sameznih podjetij ter do raz- ne> njegovi otroci pa za to ni-ličnih oblik kriminala”. Posebenlmajo več veselja. Opustili bodo poudarek daje skupna seja vseh kmeti.i° in mlin, zadnji na Sa-zborov slovenske skupščine potrebi po “krepitvi marksistične idejne usmerjenosti skozi celoten učni program od osnovne šole do univerze”.
Andrej Marinc je bil rojen leta 1930 v Celju. Po diplomi na
Za milijon ton ladij
Jugoslovanske ladjedelnice so letos zgradile za milijon ton novih ladij. Vse ladjedelnice so izven slovenske obale, glavne fakulteti za agronomijo, gozdar- na Neki, v Puli in Splitu. Gradi-stvo in veterino v Ljubljani je 1° večinoma za tuje naročnike, delal na okrajni zadružni zvezi] domači pa morajo svoje potrebe
kriti z naročili v tujih. To je vsekakor posebno modro gospodarstvo, ki ga drugod na svetu ne poznajo!
predstavil 20. decembra. Simfonični orkester RTV Ljubljana bo gostoval s solistko Dubravko Tomšič 9. januarja prihodnje leto.
Komorni orkester iz Zuericha bo nastopil na četrtem abonmajskem koncertu. Nato si sledijo klavirist Vlado Perlemuter iz Švice (9. feb.), Simfonični orkester RTV Ljubljana s pianistko Zdenko Novak (16. feb.). V marcu bo nastopil godalni orkester slovenske Filharmonije. Temu je sledil koncert pianista Janka Šetinca.
V aprilu bodo med drugimi nastopili American Brass Quintet, Belgijski radijski orkester, Igor Ozim in Adelphian Concert Choir University of Puget Sound Tacoma iz Washingtona. Koncertno sezono bo zaključil maja Slovenski oktet.
hočejo ohraniti neodvisnost, ker se zavedajo svojega bogastva in egiptske revščine. Libija ima preko 3 bilijone dolarjev deviznih rezerv, ki se ji z dohodki črpanja in prodaje olja množe, Egipt pa ima vedno prazne blagajne. Kljub vsemu denarju Libija v skupnosti z Egiptom ne more igrati večje vloge, ker ima komaj 2 milijona prebivalcev proti 35 milijonom Egipčanov.
Nov armadni poveljnik v Ljubljani
Za novega poveljnika ljubljanskega armadnega območja je bil imenovan general-podpol-kovnik Fr. Tavčar, ki je bil rojen leta 1920 v vasi Jarše pri Ljubljani.
da sedanje komisije ni 'goče uporabiti za nadziranje ^/Sjanja novega dogovora, 1;
pripravljata Washigton in ^ahoi. Tako sta se ta dva dogo-°Pio obrnila na Kanado, Indo-j^ijo, Poljsko in Madžarsko, da jj1 s°delovale v novi komisiji, ki iti k i ^me^a večje število članov
b°ij£e mo^nosti za nacjzira- zbornice ^0vorili so o 5,000 članov j- ^sije. Kissinger se je na svo-j.eZriaNi zadnji tiskovni konfe-Žh Cl’ k° ie razkril zastoj, prito-Zcj Nad Hanoiem, da ta skuša v aj komisijo omejiti na le 250 0dv 0V’	^ ^ kih popolnoma
obl1Sni Za Prometna sredstva od botasti> na katerih področju bi to eli izvesti pregled. ZDA so le ^ioeno odklonile in poveda-gj’ a zahteva Hanoia v tem po-^ 11 odkriva namero kršenja tl6^°Vora> ker bi taka komisija ^ogla storiti nič. Zgodilo bi
Razne drobne novice
doma in po svetu
Kraljica Elizabeta II. bo prihodnje leto nemara kar dvakrat obiskala Kanado. Junija bo prišla na praznovanje stoletnice na Prince Edv/ard Island, v avgustu pa na koferenco predsednikov vlad Skupnosti narodov, če bo vse po sreči.
Namestnik vodnika poslanske v kanadskem parlamentu bo letos, kot je predložil predsednik vlade Trudeau, konservativec Robert McClea-ve. Kaj takega nismo doživeli od leta 1921, ko je bil imenovan na to mesto član opozicije, ker v vladni stranki ni bilo nobenega francoskega Kanadčana, ki ‘bi mogel priti na to mesto. Tokrat se je predsednik vlade odločil za tak korak v sporazumu z vodnikom konservativne stranke, ker je vladna stranka v manjšini in si hoče zagotoviti podporo v parlamentu vsaj tako dol-
v Celju in v kmetijsko-proizva-jalni poslovni zvezi Šmarje pri Jelšah. Bil je direktor kmetijskega gospodarstva Jelšin-grad. S 17. leti je postal član Zveze
Tone Tribuson, dr. Aleksandra komunistov Slovenije. Po letu Kornhauser in Rudi Čačinovič. I960 je opravljal vrsto politič-Člani pa: Tomaž Bizaj, Marjan nih funkcij. Bil je sekretar ob-Dolenc, Jože Florjančič, Zvone činskega komiteja ZKS Šmarje Dragan, Pavle Gantar, Franc pri Jelšah, predsednik okraj ne-Kcčevar, Boris Mikoš, Jože No- §a odbora SZDL Celje, sekretar vinšek, Marjan Orožen, Franc okrajnega komiteja ZKS Celje Razdevšek, Bojan Škrk, Miloš in poslanec republiškega zbora Šulin, Zora Tomič, Franc Turk skupščine SRS. Leta 1965 je bil in Milovan Zidar. Ob tej priliki izvoljen za člana CK ZK Slove-
■sBaasBum
Bogata glasbena sezona v Mariboru
Prvi koncert za veliki abonma v sezoni 1972-73 je bil 27. novembra. Nastopil je Simfonični orkester RTV Ljubljana s solistom Bogom Mihelčičem, violina, in Bogom Kosijem, viola. Nadaljni spored je sledeči: Salzburger -Mozarts pieler se bo
Aziji spet manjka riža
Ni še eno leto, odkar so trdili, da je zelena revolucija tako povečala pridelek riža, da ga je celo v Aziji na preostajanje, zdaj ga pa zopet primanjkuje.
DJAKARTA, Indonez. — Lani so govorili po vsej Aziji, da je pridelek riža silno porastel. Zelena revolucija, ki je doma v ZDA, je preko Formoze in Južnega Vietnama segla celo v Severni Vietnam in na Kitajsko ter seveda v Indonezijo, na Ja-pinsko in v Indijo. Celo na Japonskem so pridelali v zadnjih letih toliko riža, da so ga imeli na preostajanje, med tem ko so ga preje morali v velikih količinah uvažati.
Indija se je hvalila, da ima riža in pšenice v obilju in da so zaloge tolikšne, da je postala neodvisna v pogledu prehrane od | tujine. Obilni pridelek so imeli v Maleziji, na Formozi in drugod, edino Koreja ga ni pridelala dovolj doma. Cene riža so padale in pridelovalci so se spra-1 sevali, kam bo to vodilo.
Letos je bilo vreme neugodno. Na Filipinih in na Koreji je bilo dežja preveč, v Indoneziji, Maleziji, Kambodži, Tajski in Burmi pa premalo. Pridelek riža je bil tako veliko pod normalo in cene skokoma rastejo. Posebno hudo je prizadeta Indonezija, kjer se je cena riža od junija kar podvojila. V Indiji so imeli letos sušo in je bil tako pridelek vseh žit precej manjši, kot so pričakovali. Tako bodo morali večje količine žita, riža in pšenice uvoziti, da bo zagotovljena vsaj skromna redna prehrana.
Rankovičev pristaš prijet v Srbiji
BEOGRAD, SRS. - Bivši jugoslovanski notranji minister v času, ko je bil na oblasti še Rankovič, Vojin Lukič je bil prijet pretekli teden, ker je “širil državi sovražno propagando”.
V. Lukič je znan partizanski veteran in poklicni odvetnik, star 53 let. V času odstavitve A. Rankoviča je bil prijet v zvezi z namestitvijo prisluškovalnih naprav v bivališča predsednika Tita.
rlelp Wanted Male & Female
NEEDED
Man and wife to take over operation of tavern, either as partners or owners.
731-4300
ask for Frank
(248)
Male Help Wanted
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(6)
Wanted: Experienced Centerless Bar Grinders & Machinists to work third shift. High hourly rate, steady increases for conscientious workers, excellent fringe benefits including 10 paid holidays, paid vacations, paid hospitalization and life insurance. Apply in person. Nortnern Cross Steel Co., 5251 W. 137th St. (off Brookpark Rd.).
(248)
^MAU OGLASI ” Prijatsl’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A™ *• E «8 St. 361-421*
Mr. in Mrs. Victor Domines
vabita
vse stare in nove prijatelje
v SLOVENSKI DELAVSKI DOM, 15335 Waterloo Rd. Na razpolago 4 prostori za balinanje
Prvovrstna postrežba in hrana
saiteii
jLig
ČAS JE ZLATO! — Nemara celo tudi za britansko kraljico Elizabeto II., ki gleda uro, ko se sprehaja z možem vojvodo Filip om in sinovoma princema Andrejem in var dom pred gradom Balmoral na Škotskem.
na
Ed-
Lifojja priganja Egipt
¥ hitrejšo povezavo
TRIPOLI, Lib. —■ Predsednik Libije polk. Kadafi bi rad Libijo in Egipt čim preje združil in nato povezal ves arabski svet v skupnost, ki naj bi obračunala z Izraelom in odprla novo dobo arabske slave. Mladi vojak je navdušen nacionalist, ki je voljan žrtvovati Libijo in njeno dobro za cilje arabskega nacionalizma.
V Libiji in v Egiptu ljudje na to splošno gledajo precej drugače. Zato ni za Kadafijeve smotre nikjer prave vneme, preje odpor. V Egiptu so dolgo zavračali združitev z Libijo, sedaj pa so začeli spoznavati,, da bi v gospodarskem oziru Egiptu veliko prinesla. Tako so začeli izdelovati načrt za čas po septembru prihodnjega leta, ko naj bi bila združitev izvedena.
Libijski vodniki se za skupne gospodarske načrte ne ženejo,
PREDSEDNICA GA SVETA ZN Gvineje Cisse je
VARNOSTNE-— Zastopnica Mrs. Jeanne Martin bila prva predsednica
Varonstnega sveta ZN, pred njo je imel ta redno le predsednike. Svojo nalogo je Mrs. Cisse poudarila s posebno vrstjo uhanov.
e! S
[rir


Boleslav Prus:
STRAŽA
sr\
Andrejček je stekel in se čez “No,” je rekla po prevdarku, minuto vrnil, pripoveduje, da je “bomo pa kupovali klajo.” na poti, za mostom, videl res “Od koga? Saj je gospodarji dva človeka, v dolgih modrih že sedaj ne prodajo, ko se pa suknjah. Polž se je medtem ; Nemec naseli na graščinski svet, vsedel na klop, molče, s pove- j ne bo pustil niti bilke trave.” seno glavo, roke oprši ob kole- j Na ognjišču je začel kipeti na. V izbi se je siva jutranja lonček, toda Polževka se ni zme-
svetloba mešala z rdečim bleskom ognja in dajala ljudem in predmetom mrtvo, pa grozno zunajnost.
Gospodinja se je hipoma ozrla na moža.
“Kaj si tako obledel,” je dejala, “kaj si postal tako žalosten? Kaj ti je?”
“Kaj mi je?” je ponovil. “Modro vprašanje!... Ali ne razumeš: če je graščak prodal posestvo, nam vzamejo Nemci travnik! ...”
“Čemu ga bodo jemali,” je odvrnila gospodinja z negotovim glasom: “Saj bi se jim lahko ravno tako plačevala najemnina kakor graščaku.”
“Ti govoriš, kar ti na jezik pride, ker ne veš, da so Nemci lakomni na pašo. Oho! oni imajo veliko živine ... Končno,” je
nila za to, tako jeza in žalost se je je polotila. S stisnjenimi pestmi je skočila k možu, kričeč: “Kaj govoriš, Jože, premisli... Tako je slabo, tako ni dobro, torej kako bo? ... Kakšen kmet in gospodar si? Ne le da si sam ne znaš pomagati, ampak še meni, ženski, pogum jemlješ?... Ali te ni sram otrok, te ni sram Lenke, da sediš na klopi in sukaš oči kakor mrlič, ko bi vendar moral svetovati?... Kaj misliš, da bom pustila radi tvojih Nemcev otroka gladu poginiti, ali da bom prodala krave? ... In morda misliš, da bom pustila prodati zemljo? ... Tega ne dočakate? ...” je kriknila, dvig-nivši roko. “Tega ne dočakaš ne ti, ne tvoji Nemci!... Ko bi morala takoj umreti, ko bi me že zakopali, pa se še izkopljem
dodal zamišljeno, “mi vzamejo i izpod zemlje in ne pustim delati travnik, da me potisnejo in pre- j krivice otrokoma... Ne! Kaj se-ženo z zemlje.”	diš tu, kaj me gledaš kakor te-
“Ne ve se še, kdo koga pre-1 le? ■ • • ” je dodala s plamtečim žene,” je odvrnila jezno Polžev-! °brazom- “Zajtrkuj in pojdi v ka.	! graščino. Vprašaj, če je res gos-
“Jaz ne njih,” je zašepetal' pod prodal gospodarstvo. Ce ni mož.	i še prodal, mu padi k nogam in
Žena se je prijela za bok in Sa prosi na vse načine, da ti od-vedno bolj povzdigovaje glas, stopi košček travnika, četudi za začela govoriti:	dva tisoč goldinarjev...”
“O... glej no, kakšen kmet je "Ce je pa prodal? .
to!... Samo videl je nemško zalego, pa mu takoj upade pogum. Vzamejo ti travnik, no, kaj potem? Živino jim bomo gonili v škodo, dokler ne prodajo.” “Nam pa postrele živino.” “Postrele? ...” je zakričala gospodinja. “Pa sodnija, kriminal? ... Gospoda ne sme poškodovati kmetove živine, ali jo smejo mar Nemci? ...
“Če je ne postrele, nam jo pa odpeljejo. Škodo si bodo pa cenili večjo, kakor je živina v resnici snedla. Nemec ima razum, ne boj se. Z lokavostijo in pravdami ti zleze za deseto kožo.” Gospodinja je umolknila za hip.
n
V blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE MAME, STARE IN PRASTARE MAME TAŠČE IN SESTRE
Mary Nainiger
ki nas je za vedno zapustila dne 26. decembra 1966.
Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni, v srcih bomo Te nosili, dokler nam življenje tli.
Žalujoči:
sinovi JAMES, JOHN, PHILIP, JOSEPH, LUDWIG hčerki OLGA SAURIC in CHRISTINE KURET snahe, zeta, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 26. decembra 1972.
“Če je prodal?” je zaklicala. “Če je prodal, naj... naj ga Bog kaznuje ... naj ga vse nesreče preganjajo...”
“Travnika pa vendar ne bo!”
“Tepec?...” je odvrnila, obr-nivši se k ognjišču. “Dosedaj smo živeli mi, otroci in živina, po božji milosti, ne po graščakovi, torej bomo tudi še živeli.”
Kmet se je vzdignil s klopi.
“No, če je tako,” je rekel po prevdarku, “pa daj zajtrk... No, čemu pa jokaš?...” je dodal.
Polževko so po izbruhu energije v resnici zalile solze.
“Kaj ne bi jokala,” je tarnala, “ko me je usmiljeni Bog kaznoval s takim mevžastim možem, ki sam ne zna svetovati in še meni jemlje pogum!...”
“Neumnica,” je odvrnil ( na-mrdnivši se. “Takoj grem h graščaku in kupim travnik, četudi dam zanj dva tisoč goldinarjev. To je moj trdni sklep.”
“Ce je pa graščak že prodal gospodarstvo?” je vprašala žena.
“Bo že kako. Živeli smo dosedaj po božji milosti, ne po graščakovi, torej tudi zanaprej ne bomo poginili.”
“Odkod boš pa vzel klajo za živino?”
“Za to imam jaz razum in glavo. Ti skrbi za lonce, v moje zadeve se pa ne vtikaj, ker si ženska!”
“Nemci uženo tebe in tvoj razum.”
Kmet je udaril s pestjo ob mizo, da se je vzdignil prah v izbi.
“Vraga uženo, ne mene!” je kriknil. “Ne premaknem se odtod, če bi moral takoj umreti, če bi me na drobne kosce sesekah!
... Daj zajtrk. Tako sem se razjezil na te pasje ljudi, da še tebe potolčem, če mi ne narediš vse po volji. Ti, Andrejček, pa skoči po Ovčarja in se vrni takoj, kajti če vzamem jermen...”
V isti uri je pogledalo v graščini skozi špranje pri oknih v dvorano solnce. Na tla, zrisana od peta, in na stene, stoječe nasproti oknom, so padali snop j e I bele svetlobe, se rezko odbijali od zrcal, od pozlačenih okraj-
kov, od svetlega pohištva in — se pršili po celi ogromni sobi. Ob njihovem blesku so plameni sveč in svetnik postali žolti in motni. Obrazi dam so pobledeli, pod očmi so se prikazali sinji kolobarji, z razmršenih las je padal puder, na pomečkanih suknjah so se pokazale luknje in niti so visele pri razparanih šivih. Izpod zlatokovanih pasov magnatov je pogledalo ponarejeno zlato, bogati baržun se je izpre-menil v strgan bombaž, bobrovi kožuhi so se izpremenili v zajčje kože, srebrna oprava v pobeljen pleh. Muzikantom so omahnile roke, plesavcem so otrdele noge. Pojenjalo je popivanje, spanec je zatisnil oči, usta so sopla mrzlično. Po sredi dvorane so se vrteli samo še trije pari, potem dva, potem — nobeden. Ob stenah je zmanjkalo stolov za zdelane gospode; ženske so si s pahljačami zakrivale zmučene obraze in zevajoča usta.
Končno je godba utihnila, a kljub temu ni nihče izpregovo-ril, dvorano je napolnila grobna tišina. Sveče so ugašale, iz nekaterih svetilk se je valil gost dim.
“Morda gre gospoda k čaju?” se je oglasil gospodar s hripavim glasom.
“Spat... spat...” so šepetali.
“Postelje za dame in gospode so pripravljene,” je dodal gospodar, skušaj e biti prijazen kljub zaspanosti in nahodu.
(Dalje prihodnjič)
&****»*+**+*»+**»»+****&*tt*t**+*t*ts**tt*ttt*t*ttn
KOLEDAR
društvenih prireditev

DECEMBER
31. — Pevski zbor KOROTAN
priredi silvestrovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igral bo orkester Sonet.
31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR — 1973
13.	— Slovenski Športni Klub priredi svoj vsakoletni ples in večerjo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igraje “Veseli Slovenci”. Začetek ob j 8. zvečer.
14.	— Dramatsko društvo Lilija'
poda igro v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
28. — Glasbena Matica priredi!
v SND na St. Clair Avenue [ koncert, katerega dobiček je | namenjen Slovenskemu starostnemu domu na Neff Rd.
28. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi “card party” v farni dvorani, začetek ob 3.30 popoldne.
FEBRUAR	j
4.	— Klub slovenskih upokojen-,
cev za Holmes Avenue okro- J žje obhaja 10-letnico obstoja z večerjo in plesom. Začetek! ob 5. popoldne.
25. — Perry Home Owners Association priredi večerjo in ples v SND na St. Clair Ave- i nue. Začetek ob 4. popoldne.
MARCA
3. — Dramatsko društvo “Lilija” priredi maškerado na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
3. — Štajerski klub priredi
PREDPUSTNO ZABAVO s kolinami v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igra Sonet.
10. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slov. delavskem domu na Waterloo Road.
10.	— Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom.
11.	— Slomškov krožek bo postregel s kosilom z govejo ali kokošjo pečenko od 11.30 do 2. ure popoldne v Avditoriju pri Sv. Vidu.
18. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi v šolski dvorani kosilo.
APRIL
15.	— Materinski klub pri Sv.
Vidu pripravi običajno letno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo bodo delili od 11.30 do 2. popoldne.
28.— DSPB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30 zvečer.
MAJ
5.	— Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St Clair Avenue.
6.	— Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO.
NEOBIČAJNO MESTO — Ribiči v Weligami na jugovzhodni obali otoka Cejlona lovijo ribe sedeč na posebnih v morsko dno zabitih drogovih. Čepenje na njih vsekakor ni prijetno, toda važno je le, da je lov uspešen. I jjsjf
11
*
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA IJNLTSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. CSair Avenue
431-0828
19.	— “Slovenski fantje” priredijo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu.
JUNIJ
10. — DSPB Tabor priredi na
Slovenski pristavi SPOMINSKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945.
22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
OKTOBER
20.	— Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester.
27. — DSPB TABOR priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30.
R. JERIC FURNACE CO.
OGREVANJE IN HLAJENJE STANOVANJ IN TRGOVSKIH PROSTOROV ŽLEBOVE, KRITJE STREH, STENSKE GRELCE Licensed, bonded & insured 475-9075
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
GRDIN0VA FGGREm ZAV6DA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Bivd.
431-2088
531-6300
GRDIMA TRG0VŠRA S P0RIŠTVGŠ®
15301 Waterloo Road
531-1235
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: .....................................
Moj novi naslov: ..
MOJE IME: ...
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

MM
K S K J
AMERIŠKA SLOVELA KATOLIŠKA JEDROTA
(K.S.K.J.)
NAJ.-vAARiiJsi* SLOVfiMBfL« feATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p» takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladino
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošijite na glavni urad K.S.K.J.
ZANIMIVA TEKMA — Na Angleškem imajo vsako leto tekmo starih avtomobilov na progi London-Brighton. Na sliki spredaj na desni je 75 let stari Daimler, ki ga veselo in zadovoljno krmari na 53 milj dolgi tekmovalni cesti J. V. Murcott od Kraljevskega avtomobilskega kluba. Tekmovanja se je udeležilo 230 starinskih avtomobilov.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME
NASLOV MESTO _ DRŽAVA
___CODE