Poitnina platana v gotovini. 8p*d. (n abb. po«. & Or. IDMčMIKžnPM^OBK UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10.- 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK Leto 11. Štev. 39 GORICA DNE 26. SEPTEMBRA 1946. IZIDE VSAK ČETRTEK Poštni čekovni račun it. 1115092 Cena L. 4.— VERSKI ODMEVI iz Jugoslavije /.■ninji govori sedanjih jugoslovanskih poglavarjev so kar zanimivi, ker nam pričajo, da povzroča največje skrbi Titovi diktaturi odnos do vere jugoslovanskega ljudstva. Novic iz drugih virov skoro mmaulOk lz časopisov pa si lahko ustvarimo dovolj jasno sliko o trenutnem verskem položaju v Jugoslaviji. . -'' - Govori jugoslovanskih vlastodržcev Maršal Tito se je v zadnjem mesecu vsaj v treh govorih dotaknil vprašanja vere. Dotaknil se je v klavnem treh točk: odnos do du- hovščine, odnos do papeža in njegovo stališč« do »čudežev«. Glede na duhovščino je ponovil v treh govorih, da bodo duhovščini pustili, naj opravlja, kar zna, to je naj opravlja svoje funkcije, toda naj se ne vmešava v politiko. — Glede papeža se je izrazil, da je tujec: in sovražnik jugoslovanskega naroda, ter je pozval katoliško duhovščino, naj odreče pokorščino sv. očetu. — V zvezi s čudeži se je o f-vetuikih in Materi božji kar najbolj prostaško in bogokletno izrazil. Ce jo morda sam povedal premalo ah premilo, kaj misli, so dopolnili njegove izjave nekateri njegovi ministri, predvsem dr. Bakarič in He-trang. Oba sta govorila v Zagrebu. Prvi je dejal: »Katoliška duhovščina ne izvaja več svojega vplrra ou zgoraj, temveč se poslužuje za to podeželskih župnikov. V zadnjem času so se namreč začeli po Hrvat-bkem dogajati razni čudeži in pojavljajo se razni svetniki. Jasno Je, da nekdo hoče izrabljati ljudsko lahkovernost in pripeljati to ljudstvo nazaj v srednji vek. Toda te stvari nimajo ničesar skupnega z vero. In cerkev ni storila ničesar, da te čudeže prepreči. Ker ti pojavi postajajo vedno bolj pogostni, so se oblasti odločile, da bodo take šarlatane in špekulante kaznovale.« Andrija Hebrang, predsednik komisije za načrtno gospodarstvo, pa jo na račun katoliških škofov na Iirvatskem izjavil sledeče: »Visoko katoliško duhovništvo, ki je do dna duše prepojeno z •nazadnjaškimi ideologijami, še do danes ni prenehalo voditi sovražnega delovanja do nas in do naše države. Ni dvoma, da smo bili do sedaj plemeniti in preveč potrpežljivi do tega sovražnega zadržanja. Kavno tako je jasno, da na bomo mogli še dolgo časa nadaljevati z našo plemenitostjo in potrpežljivostjo in da se bliža trenutek, ko bomo naredili odločne korake proti vsem očitnim sovražnikom našega ljudstva.« Naša pojasnila Ob teh »plemenitih izjavah in milih pretnjah« jugoslovanskih o-t lastni kov čutimo dolžnost, pojasniti sledeče: L Katoliška duhovščina in še bolj katoliška hierarhija, to je škofje, so postavljeni za to, da ne samo opravljajo »svoje funkcije«, temveč tudi za to, da učijo, kakor jim je naložil Kristus: »Pojdite in učite vse narode... in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal.« Učiti in oznanjevati morajo evangelij ne ti;ko, kakor ljudem prija, ampak tako, kakor so ga prejeli. Torej tudi s takimi resnicami, ki nekaterim progresivnim ljudem no ugajajo, n. pr.: da je človek od Boga in ne iz opice; da ima dušo, ki je neumrljiva; da je pekel in da so nebesa; da je zakon nerazdružljiv, da je treba spoštovati Gospodov dan itd. Še toliko drugih resnic je, ki jih škofje in duhovniki morajo učiti in ki »progresivnim« ljudem ne prijajo. Zaradi tega pa ne sme še nihče trditi, da se duhovniki in škofije »vtikajo v politiko«. Kavno obratno, kot je Osservatore Romano pojasnil, je politika v Jugoslaviji, ki se vtika v čisto verske in cerkvene stvari. Zaradi tega škofom grozijo s preganjanjem. Mislimo, da jugoslovanskim škofom lega ni bilo potrebno povedati. Ko so pisali pastirsko pismo, so znali, kaj jih čaka. Ko danes vztrajajo na svojih mestih, tudi vedo, kaj smejo od Titovega režima pričakovati. Zato pa moramo zanje moliti, da bi ostali stanovitni spoz-navalci in, če je "Bog tako odločil, tudi mučenci vere, ki sta jo sv. Ci-. d in Metod prinesla Slovanom. 2. Izjave maršala Tita o papežu pa kažejo, da se v Jugoslaviji pripravlja teren za narodno cerkev. Za-<.0 je treba papeža prikazati kot sovražnika, škofe ločiti od duhovščine in to slednjo razbiti, da ne bo znala, Kje se je glava drži. Ta namen ima tudi Titova izjava o demokratičnem nastrojenju primorske duhovščine. taviti jo hoče za zgled, da bi ji tu-cJ ona sledila. Ta namen ima tudi Mikužev govor v Ljubljani o škofu Kožmanu in še marsikaka druga izjava merodajnih osebnosti v sedanji Jugoslaviji. Mikužu vi članki proti ljubljanskemu škofu so pa brez dvoma dokumenti najbolj črno nehvaležnosti., ki jo je kdaj mogel zagrešiti duhovnik napram svojemu predstojniku in osebnemu dobrotniku. 3. Gledanje jugoslovanske javnosti na »čudeže« bi zaslužilo članek zase. Javnost zunaj Jugoslavije ne ve o njih skoraj nič, razen kar se da razbrati iz jugoslovanskih časopisov. Iz njihovih poročil bi se zdelo, da gre za množične pojave neke vrste »manije čudežev«, ki je zajela posebno hrvatsko ljudstvo. Pojav mo-la biti zelo razširjen, če ga jemljejo tako resno. Vse časopisje., posebno humoristično, se bavi s tem. Seveda so norčujejo iz »čudežev« na vse mogoče načine, toda zdi se, da se stvar kljub vsemu le vedno bolj širi. Kaj lahko rečemo k temu? Predvsem nimamo poročil iz nasprotnega vira, t. j. od cerkvene oblasti v Jugoslaviji, ki edina more razsojati o tem. Mi pravimo samo to: čudeži so mogoči in so se že velikokrat v zgodovini dogodili. Ali so dogajajo tudi sedaj v Jugoslaviji, to je pa aiugo vprašanje. Tega vprašanja pa ne bodo rešile državne oblasti, kakor ga niso mogle rešiti v Lurdu in drugod. Cerkveni oblasti naj dajo potrebno svobodo in čas, da stvari preišče ter ugotovi, kaj je resničnega, če je laž iti »farbarija«, jo bo cerkev prva obsodila in zavrgla, kakor je žo tolikokrat dogodilo z različnimi »čudeži in prikaznimi«, ki niso bile pristne. Nobena civilna oblast ne more biti pri tem tako stroga, kakor je vprav cerkvena oblast. (!e so pa čudeži resnični, potem se zaman trudijo Tito in vsi njegovi pomočniki, da bi božje delo zavrih Spomnijo naj se ua nasvet, ki ga je Gamaliel dal sodnikom v Jeruzalo-mu: »Če je to delo od ljudi, bo razpadlo; če pa je od Boga, ga ne boste n ogli uničiti.« Dejstva govore Ko je bil ta članek že napisan in stavljen, se je verski položaj v Jugoslaviji razvijal vedno na slabše. V Ljubljani se je vršil krivični proces proti škofu Rožmanu, katerega so obsodili na 18 let prisilnega dela. Take reči se pač dogajajo, kjer se največ govori o svobodi, nikoli pa se kuj takega ui zgodilo v deželah, kjer jo svoboda. — Prav zadnji teden pa se je začel v Zagrebu proces proti skupini vodilnih ustaških osebnosti iu križarjev, med katerimi sta tudi dva duhovnika Na teni zadnjem procesu so ugotovili, kakor pravi časopisje, da je bil tudi nadškof Stepinac zapleten v to za- 0.evo. Zato je izdal državni tožilec nalog, naj aretirajo tudi nadškofa, ki pride pred ljudsko sodišče z vsemi ostalimi obtoženci. Izpolnilo so se torej Hebrangove grožnje: »Bliža se trenutek, ko bomo naredili odločna korake proti vsem očitnim sovražnikom našega ljudstva« (t. j. brezbožnega komunizma, ki ga vse zdravo ljudstvo še najbolj odklanja. Op. ur.). Nadškol' Stepinac pride torej pred sodišče kot veleizdajalec. In v čem je njegova veleizdaja? Baka-ričeve in Hebrangove besede ti to pojasnijo. Beri jih zgoraj še enkrat Preseda jim zadržanje katoliških škofov, ki branijo vero svojega, ljudstva, ker dobro vedo, da verno ijudstvo ne more biti komunistično. Posebno so jim na poti škofje, ki uživajo tak ugled, kakor ga uživa Stepinac, za katerega je ljudstvo tako silno navdušeno. O popularnosti tega nadškofa nam pričajo množična romanja v hrvatsko narodno svetišče Bistrico, ki so bila zlasti v zadnjem času prave manifestacije hrvatskega naroda 1 za svojega nadškofa in Cerkev. Komunisti si mislijo: »Odkrižajmo se Škofov in ‘duhovnikov in ljudstvo nam pade kot čreda brez pastirjev samo v naročje. Preganjati jih pa n.> smemo zaradi vere, ker je ljudstvo še verno, ampak pod pretvezo veleizdaje.« Novodobni preganjalci Cerkve se torej še vedno držijo tak- 1.ke rimskih cesarjev, ki so z enako pretvezo preganjali kristjane v prvih stoletjih. Naše rojake, ki še čutijo s Kristusom in njegovo Cerkvijo, vabimo, naj se v oktobru pri molitvi rožnega venca spominjajo jugosiovan-.-kih škofov in duhovnikov, ki so v j( čah. Ruska pot je krajša Stalin je sprejel 7. avgusta v Kremlju neke angleške odposlance. Pogovarjali so se o različnih vprašanjih sovjetskega gospodarstva. O angleških gospodarskih načrtih je priznal Stalin, da so »popolnoma 1 ravilni« in da k socializaciji vodijo različne poti. »Ruska pot je krajša, toda težavnejša in je ni mogoče prehoditi brez prelitja krvi. Parlamentarni način se izogne prelitju krvi, toda pot je daljša« (Po Glasu Zaveznikov 18. IX.) To jo res jasna beseda. Glavni tajnik komunistične partije Rusije in ministrski predsednik Sovjetsko Zvezo Jožef Stalin jasno pove, da gre komunistična pot preko krvi, naši komunisti pa bi radi dolžili krvoprelitja razne protikomunistične reakcionarje, ki odklanjajo tako krvoprelitje in zagovarjajo parlamentarni način socializacije. Po govorjenju in pisanju naših komunistov naj bi bili zločinci duhovniki in dobri krščanski ljudje, ki poboje obsojajo. »Če so se borili partizani za pravo demokracijo iu narodno svobodo, so bili njih nasprotniki izdajalci. Če so se borili za še hujšo komunistično diktaturo, so bili njih nasprotniki pravi borci za narodno svobodo in demokracijo.« Ugledna ameriška osebnost, ki se mudi v Julijski krajini. Dragim duhovnikom in ljubljenemu ljudstvu gorlške nadškofije! Še m dolgo, odkar Nas je zolo u-žaiostii zahrbtni napad na veleč. g. nadžupnika v San Canciano d’l-sonzo. Sedaj nas je v dno duše pretresel novi zločin, ki so je izvr-sd nad zglednim župnikom iz Gorenjega polja Izidorjem Zavadlavom. V nedeljo 15. t. m. se- je mirno vračal z Marijinega Celja, kjer se je udeležil skupno z drugimi sobrati slovesnosti ua čast Matere božje, '('oda domov ni prišel in vso vestne preiskave zadnjih dni so ostale brezuspešne. Večina ljudi je mnenja, da se je izvršil nad g. župnikom hud zločin. Nekateri pa še upajo, da se bo od kod vrnil živ. Toda razna znamenja kažejo, da smo upravičeni slutiti najhujše. Nočemo še opustiti zadnjega upa, toda srce Nam krvavi ob zlih delih, h katerim hujska nasilna propaganda sovraštva in zaničevanja priti katoliški Cerkvi in njenim služabnikom. Žalujoč za izginulim odličnim sobratom, rotimo še enkrat Svojo sinove, ki so zaslepljeni od pogubnih načel, naj vendar odpro oči in premislijo, koliko hudega delajo sebi in drugim. Naj se vendar vrnejo k Jezusu s preprosto vero iu vestnim izpolnjevanjem krščanskih zapovedi. Naj se oklenejo znova svojega ško- lijskega Pastirja iu vsoh svojih duhovnikov, ki iščejo le zveličanja njihovih duš in bi jih radi privolili v tisto nebeško, večno domovino, ki je edina domovina, po kateri moramo hrepeneti vsi, četudi imamo na zemlji različne domovine. Ker je padla senca zločina na vso duhovnijo Gorenje polje, moramo, četudi le s težkim srcem in proti Naši volji, razglasiti nad to župnijo težko kazen lntcrdikta, ker ni primerno, da bi se v tej cerkvi vršili sv. obredi iu da bi se v njej hranilo Najsvetejše, dokler se zadeva ne pojasni in pravici ne zadosti. Hudobnežem se bo zdela ta kazen prazna, dobrim pa pretrda. Toda Mi zaupamo, da se bodo krivci spokorili po gorečih prošnjah dobrih, ki bodo pomnožili svoje molitve, ker bodo le težko prenašali prepoved vsake verske slovesnosti zaradi krivdo nekaterih. Naj pridajo Naši sinovi spokorjeni k Nam in Mi jim bomo radi odpustili. O da bi Nas nikdar več ne ranili s tako grenkimi bridkostmi! O tla bi vendar prihranili tako strašno žalitve predvsem Srcu Jezusovemu! Naš pastirski bla^jslov naj pride na vse in utrdi upanje dobrih ter razsvetli in omehča grešnike. V Gorici dno 23. IN. 11)46, n.i XII. obletnico Našega prihoda v Gorico. + KAREL, nadškof OKNO V SVET MIROVNA KONFERENCA pridno dela po svojih komisijah. Glavni tajnik konference je izdal vsem uuborom in pododborom nalogo, da morajo svoje delo končati do 5. oktobra Komisija za vprašanje Trsta m Julijske krajine se sestaja kar uvaKrat dnevno. Jugoslavija in rjeni prijatelji i>redlagajo kolikor moč tesno povezanost svobodnega ozemlja Trsta s slovanskim zaledjem. Guverner Trsta naj bi i-mel le omejeno oblast. Zapadni zavezniki pa hočejo, da bi bil Trst kar moč neodvisen, tako od J ugo-siavije kakor od Italije, in da bi imel guverner pri vladan ju kar moč veliko oblast. Sovjetski zun. minister Molotov je utemeljeval prvi način ustave v uolgem govoru iu je nazadnje stavil naslednje predloge: 1.) Ozemlje Trsta bodi nevtralno tn brez vojaštva (demilitarizirano). 2.) Vse tuje vojaštvo mora zapustiti tržaško ozemlje 30 dni potem, ko stopi mirovna pogodba z Italijo v veljavo. 3.) Upostavljeno mora biti z Jugoslavijo gospodarsko sodelovanje <: duija (carinska zveza, skupna u-prava železnic). 4.) Naprave v luki morajo biti na razpolago za mednarodni promot vsem sosednjim državam. Jugoslavija in Italija naj imata vsaka del l-rcste luke za lastno uporabo. 5.) Guverner bo imel nalogo, zagotoviti, da se ko Statut ozemlja izvrševal. 6.) Zakonodajno oblast na ozemlju naj ima Ljudska zbornica, izvoljena potom splošnih in tajnih volitev. 7.) Izvrševalno oblast naj ima vlada, ki jo bo Ljudska zbornica izvolila .Ta vlada imej tudi vso u-pravno oblast. 8.) Državljanstvo v tem ozemlju je dovoljeno samo bivšim italijanskim državljanom, ki so bili tu pristojni 10. junija 1940 iu bodo tu na- seljeni ob sklepu miru z Italijo. Izvzeti so aktivni podporniki fašizma, fašistovski dostojanstveniki, vojni zločinci, člani italijanske policije in državni uradniki, ki so prišli v Trst po letu 11)22. 9.) Ustanovljena bo medzavezniš-ka komisija iz zastopnikov Vel. Britanije, ZDA, Sovjetske zveze in i raneije, ki bo tvorila začasno vlado do volitev. 10.) Ta komisija bo skrbela, da v treh mesecih vse pripravi in izvede volitve v Ljudsko zbornico. Oglasil se je še Kardelj, ki je rekel, da je prišla Jugoslavija v tržaškem vprašanju do skrajne meje svijega poimščauja. Za njim pa je ameriški Clayton odločno nastopil m je zahteval, da mora postati Trst s svojim ozemljem prosta, res neodvisna država in taka, da bo zmožna lastnega državnega življenja. VPRAŠANJE JUL. KRAJINE sta pa začeli — za zdaj še neuradno — obravnavati tudi obe sosedi cLiektno med seboj. Morda bo to še najbolje, da se po zgledu Južne Tirolske obe prizadeti državi dogovorita prijateljsko in da začrtata mejo, ki bo sicer delila državi, ne. pa obeh narodnosti. — Medtem pa v naši preporni državici napetost narašča. V Trstu je vedno več napadov z ročnimi bombami, na Go-liškem napadi iz zasede na domačine in na ameriške vojake? Vse to no kaže dobrega konca letošnjega leta. Dne 20 septembra so na seji političnega in ozemeljskega odbora za uahjo po dolgih debatah izvedli glasovanje o jugoslovanskih in i-tr.lijanskih mejah. Odklonili so vso predlagane popravke s 13 glasovi Dobri verniki molijo za svoje duhovnike iu skrbijo za duhovniški naraščaj. Kaj delajo z duhovniki moderni brezbožneži, te pouči današnja številka našega lista. Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC Štev 39 proti 5. Komisija je torej sklenila, naj ostane v veljavi francoska črta, katero so predlagali 4 »Veliki«, tako da ostane Gorica in Kanalska dolina (pod sv. Višarjami) Italiji, Pulj in večina Istre pa Jugoslaviji. Ruski delegat ni glasoval v tej zadevi za jugoslovanske popravke. Obveljalo je na ta način prvotno načelo zunanjih ministrov velesil, da se kar najmanj možno tujciodeev vključi v drugo državo. Tudi meje svobodnega tržaškega ozemlja ostanejo nespremenjene od Devina do Novega grada. Kažejo se torej prvi obrisi naše meje z Italijo. Koliko bodo veljali, bomo videli pozneje, ker jo načelnik g. Kardelj že tretjič izjavil, da se Jugoslavija ne čuti vezane na take odločitve konference* ki se tičejo nje neposredno. — Do prihodnje pomladi, ko bodo začele razne državne zbornice ratificirati (potrjevati) sklepe delegatov na mirovnih konferencah, bo doteklo še mnogo vode v morje. Takrat bomo šele vedeli, kako bo z mejami — in kako bo s trajnim svetovnim mirom. w ASRINGTON. Od raznih strani se je vršil pritisk na vlado ZDA, naj bi ustavila pošiljatve UNRRE Jugoslaviji zaradi sestreljenih le tal. Namestnik zunanjega ministra Clayton pa je te represalijo popol-uorna odklonil, češ da ZDA ne marajo prelomiti mednarodne cbvez-nosti, ki so jo prevzele s pristopom k UNKRi. — Ko so se delavci, zaposleni z nakladanjem žita UN KRE branili, da ne bodo več na kladali ladij za Jugoslavijo, so jih oblasti pozvale, da sej kaj takega pod nobenim pogojem ne sme zgo eliti. Ker pa je začela stavka pomor ščakov v ZDA zaradi povišanja plač, ni mogla odpluti nobena nalo žena ladja v Evropo in je bilo blokirano vse blago tudi za Italijo, Avstrijo, Poljsko in Kitajsko v a-meriških pristaniščih. Največ ladij je naloženih s premogom. V naših ivi a jih bi se pojavilo pomanjkanje tega goriva, ako stavka ne bi kmalu končala. Sploh je stavkanje postala nalezljiva bolezen povsod. V severni Italiji so stavkali državni uradniki, v Franciji se pa pripravljajo nanjo. njena na oltarje, če pa hodi k spovedi samo zato, da duhovnike skuša in kot farizeji išče, kako bi Jezusove namestnike ujela v besedi, naj ve, da je zelo nevarno, pregrešno in pogubno norčevati se iz svetih reči. Kakšna je pa snov mojih političnih ur v cerkvi? Glavne misli bi lahko podal tako: Ves svet že ve, kdo stavke. Predvsem tisti, ki nočejo miru, dokler ne uvedejo povsod veje diktature. V LONDONU se vrši med vlado n zastopniki Arabcev palestinska konferenca. Gre za to, ali naj se Palestina razdeli v samostojne pro- organiziraI Dragi verniki! Ljubile se med seboj in odpuščajte si drug drugemu. Ne delajte si krivice. Oe je kdo komu storil kako krivico, naj jo popravi! Varujte se vseh zmot, ki jih je nezmotljiva Cerkev božja obsodila. Zlasti se pa varujte tiste zmote, ki združuje v sebi vse druge zmote. In to je komunizem, ki ga je Cerkev vmee (judovsko m arabsko), kar. , . ... „ ze ponovno obsodila. Obsodila pa eh Anglija, ali naj ostane enotna , ...______ država, kar hočejo Arabci. V KOPENIlAGN U zboruje Svetovna komisija za prehrano, ki bo prejela težko nalogo razdelitve živil med zemljane, ko bo UNRRA dokončala svoje samaritansko delo. BOLGARIJA je v nedeljo 15. 9. a ni radi lega, ker oznanja kako boljše in bolj pravično socialno u-redbo, ampak ker taji Boga, dušo, večno življenje in sploh vse od Boga razodete resnice in svoje pripadnike navaja k popolnemu odpadu cd vsake vere. — Komunizem pa ni le brezbožen, ampak protibožen, ker sovraštvo do Boga in vsega, kar na seji Sobranja razglasila izid sm . T_.. . „ ljudskega glasovanja in se progla- » Bogom v »ve#- Km pa m Bo v cerkvi gospoda, ki je rekel: »Bodi-1plombo premoženja ali izgubo služ-mo zavedni Italijaui!« Neka Kuščer- be. ca jo je slišala ter ji rekla: »Laznica, to ni res. Saj sem bila tudi ja: Teda res je tudi, da komunistične I otlasti teh množičnih shodov v cer- jri sv. maši, pa tega gospod ni ret- kvah nikakor ne gledajo prijazno, kel.« Lažnica je umolknila in odne- To se je pokazalo zlasti v Zagrebu, sla pete. Pri vsem tem voščim vsem na- Ikjer so, kakor smo te dni izvedeli, vdrli v stolnico in odnesli ter raz- sprotnikom vse dobro, zlasti to, da bili posnetek kipa Matere božjo iz bi jim obrekovanje dušnega pastir- Bistrice, katerega so nosili po Hr- ja ne bilo v vatskem iz župnije v župnijo in so | ga končno prinesli v zagrebško ■bolnico, kjer so se vršile pobožno-I sti ob neizmerni udeležbi ljudstva. Malo semenišče — Da komunisti ne podpirajo obi- Vodstvo sporoča, da bodo spre-j skovan j a cerkve in svetišč, je raz- pogubo. Obrekovani župnik Evgenij Ošnjak jemni izpiti za I. gimnazijo in po-1 ravljalni izpiti za vse ostale razrede 9., 10. in 11. oktobra. Vsi gojenci naj se vrnejo 14. oktobra, 15. se začne novo šolsko leto s sv. mašo. Vzdrževalnimi za vse šolsko leto je za gojenec goriške nadškofije L G000.—, ki jih je treba plačati v treh tremesečnih obrokih. V novem šclskem letu bo 6 slo- vidno tudi iz tega, da pobožne ljudi imenujejo »reakcionarje«, »bele gardiste« in podobno. Najboljši dokaz sovražnosti vladajoče Strance do' vere so pa številni napadi na škofe m duhovščino sploh. Kaj torej dokazuje izredna verska gorčenost v deželi, kjer gospodarita srp in kladivo? Samo to, da jo tam verno ljudstvo skrajno stiskano in išče pri Bogu tolažbe, dokler venskih razredov, trije italijanski mu nasilneži že svetišč ne zapro, ee m 2. ter 3. licejski razred nim programom. sila za republiko. CAIRO. Prekinjena ga, tam ne more biti božjega blagoslova in sreče. Zato pomeni komuni-pogajanja I zem nesrečo za vsak narod in ves med Anglijo in Egiptom za njegovo &vet_ Torej tudi za Slovence, med samostojnost se bodo v kratkem Uaterimi jo napravil že toliko nepo spot nadaljevala. RIM. V Italiji je odstopil zaklad pisnega gorja. je komunizem Kdor torej ve, kaj in ga prostovoljno ni minister Corbiuo, ki ni pripadal podpira in mu pomaga do zmage nobeni stranki, zaradi kritike ii-Uied svojim narodom je odpadnik nančnega položaja od strani levi- N vere in nujvsčji škodljivec svoje-čarjev. Gre za valuto lire in groze- k« naroda, četudi se hodi v cerkev čo inflacijo (razvrednotenje denar- 1U ^ela> kakor da se ima Jerm ja). Republikanci zahtevajo od De Gasparija menjavo denarja. A mi Pravi vernik je predvsem tisti, ki ~ I posluša nje, ki jih je Kristus posta- nistrški”svet" le v sloji'Veji prišel\vih da pasejo njegovo čredo Kdor Cerkve ne posluso, nuj Ti bo kot nevernik. Tako nas uči sv. Pismo. do zaključka, da ni nobenega vzroka za preplah, ker se bo kriza naravnim potom rešila. Za novega za-j kladnega ministra je bil imenovan elan kršč. demokratičnega kluba [ Ivan Bertone. Domače novice GORENJE POLJE DEKLETA! V nedeljo 29. IX. ob 4.30 pop v cerkvi Sv. Antona v Gorici shod vseh družbenic. Naslednji dan pri notrdamkah celodnevna duhovna obnova. Začetek ob 8. uri. Hrano vzemite s seboj. Žene, pozor!. DESKLE Tudi pri nas. kakor pač povsod, so se člani O F zarotili proti katoli škemu listu. Toda čimbolj ga pre povedujejo, tem bolj ga ljudje bero. Je že tako, da prepovedan sad miče. V raju se je Evi zdel najbolj oku en prepovedani sad. Tako tudi ta ust, — katerega sovražijo vsi zaslepljeni, nevedueži, zlobneži, vsi tisti, ki veri, — prodira med ljudstvo vsak dan bolj. Nasprotniki tega lista se na tedenskih sestankih, povabijo še »večje« glavice, ostro zaganjajo proti vsem in proti vse mu, še najbolj jim pa ležita na srcu je v Rimu napravil doktorat iz cerkvenega prava. Leta 1938. jo prišel za nadžupnika v Solkan, kjer se je pišj“uln'naJraitTnglh po štra-1 ljudstvu radi velike vljudnosti inI ~*;j gy/ Aut0nu, stm gonji zoper Slovenskega tečnosti zelo prikupil. Zadnje ca-l ° w . Un n« Irmrtiirl« tnHi nri mm*flI nrAfitA- Po grdih napadih na g. žup nika Izidorja Zavadlava v časo- Vaša mesečna pobožnost bo v sredo 2. oktobra ob 4. uri pop Primorca, ki ga je g. Zavadlav f j0 kajpada tudi on moral presta-Lot vesten dnhnvnik nrinnrnčal L v sedanji zbeganosti duš mam- kot vesten dunovnik priporočal vernikom — po grožnjah od strani rdečih domačih nasilnežev, ki so nedavno ukradli po- katero nevšečnost. — V Gorici mu Jaz seveda nikogar ne izobčujem iz Cerkve, pač pa je cerkvena oblast izobčila iz Cerkve urednike, dopis- bo odprto široko polje za delo. No- uiko in sotrudnike komunističnih vi mu g. kanoniku želimo božjega listov naše dežele, ki napadajo škofe te lista spada šiljko Slovenskega Primorca blagoslova, ^ ttmbra. Vpisovanje bo vsak dan od jih pustim y t,erkvi pri mirUj zunaj 8-12 in od 14-16. Pojasnila za vpis so dobe v tajništvu te šole v ulici Randaceio 22. Dijaki se opozarjajo, da naj po hitijo z vpisom, ker je rok kratek. NOVI KANONIK dr. BOŽO KJAČIČ V sredo 18. IX. je bil v goriški stolnici slovesno umeščen novi kanonik msgr. dr. Božo Kjačič, ki je bil doslej nadžupnik v Solkanu.Za- eerkve pa naj rečem, kar hočem. Tem delegatom, ki so mi prišli dajat navodila, kaj naj govorim v cerkvi, pri najboljši volji ne morem dati spričevala, da se v ljubezni in zvestobi do Cerkve kaj posebno odlikujejo. Pa pustimo to reč, ker za dušnega pastirja ni častno, da obeša slabosti svojih faranov na veliki zven. — Torej to deputacijo sem prijazno sprejel iu ji vkljub vsemu dal zagotovilo, da ne bom v cerkvi . , . . . nikdar govoril o rečeh, ki jim niso sedel je mesto, ki je bilo izpraznje- & mi ne b(jdo dujaH za to monsinjorja l£naci«Ia j povoda. Tega dogovora sem se držal dve nedelji. Ali so bili tudi moji vaščani v,mož beseda?« Dne 10. Valentinčiča. Novi g. kauonik se je rodil v Št. Lt nartu v Slovenski Benečiji dne I vnj jt goški tednik objavil članek, 23. XII. 1902 iz družine, ki je dala I k j govori o neki oseb,, ki da je bila Cerkvi še enega duhovnika, in si- pr^ meni pri spovedi. Verniki dobro cer Jožeta Kjačiča, župnika v Trč- ve(j0i da duhovnik ne sme govoriti munu, kjer biva prof. msgr. Ivan L rečeh, ki se tičejo spovedne mol-Tiinko. Šolal se je v semeniščih v čednosti. Zato je brez dvoma zelo Vidmu, a zadnje leto bogoslovja je po(n0 nositi v javnost, kar duhov napravil v Gorici in bil tu tudi Lik govori v spovednici, kajti du posvečen. Kot dijak je bil marljiv Dovnik S6 v teh rečeh ne more zago učenec prof. Trinka, ki ga je učil med drugim tudi ljubezni do slo-| venskega jezika in naroda. varjuti. Po poročilu Soškega tedni ka je tista spokornica imela samo ia greh, da je zavedna Slovenka. O Služboval je poldrugo leto kot njenem dušnem stanju in o meri kaplan pri strogem g. župniku iz njene večje ali manjše spokornosti Pi dmelca Kovačiču, pri katerem je no morem in ne smem tu govoriti, zelo izpopolnil svoje znanje v slo-1 Toda to pač lahko rečem in prav na vtnščini, saj mu je moral predlo- ves glas povem: če ta oseba nima žiti v korekturo vsako pridigo, nobenega drugega greha, kot samo Pozneje je bil pol leta ljaplan pod ta, da je zavedna Slovenka, je to g. dekanom Klobučarjem v Bovcu naj več ja sedaj živeča svetnica. Ženi nato 10 let župnik v Srpenici, lim ji, du vztraja v svoji svetosti Tam je tudi privatno študiral in | do konca in tako bo morda še dvig- z mesa- preij Gospod Bog ne dvigne svoje roke zoper sovražnike Njegovega imena. Razglas Mestno županstvo v Gorici naznanja, da se bo jesensko cepljenje proti davici in kozam vršilo v tej občini v spodaj navedenih dneh iu urah. Omenjeno cepljenje se bo vršilo v dveh rokih: prvič cepljenje proti kozam in prva injekcija proti da- kričijo na ves glas, da niso proti |™i; tri tedne pozneje pregled cep- Ijeiija proti kozam in druga injekcija proti davici.. Cepljenje bo od 30. septembra do na katere čestoj1- oktobra, in sicer: za mesto, Solkan m Kronoerg pri občinskem ambulatoriju v ulici Mazzini h. št 7, od 9h do lOh; za Ločnik, Podgoro, Pevmo, O- g. župnik ter g. D. Gorjanc, ker sta. . pač najbolj zavedna Slovenca ter ? a^0 vasTTn ker poznata do | „ ambulatoriju v Podgori v clueh 7., 8. m 9. oktobra od 15h do lth; za Šempeter, mnogi verniki pozabljajo in rajši berejo in podpirajo ta list, kakor da bi se oklenili našega katoliškega li ta. — In pri vsem tem bi radi bili še vedno dobri katoličani. Naj ven dar gredo vase in premislijo, kako ilno so nedosledni in Bogu ter njegovi Cerkvi nepokorni. Takih reči pa ne govorim vsak dan, ampak po potrebi tu pa tam, da me na dan sodbe nihče ne bo mo gel dolžiti, da ga nisem opozoril, po ki ko pogubnih poteh je hodil V čisto politične zadeve se ne v ti :ikm in zato tudi ne molim, da bi bili priključeni k Italiji. Pač pa molim, da bi Bog razsvetlil pamet no jim vernikom, da bi spoznali, v kako nesrečo jih tira stranka, za katero se tako vnemajo. Za priključitev k Italiji pa moli morda tisti, ki je zvesto služil Duce-ju v 62° Batt. CO. NN. in si je dal spremeniti priimek dne 6.IV.19S0, Decreto Prefet-tizio N. 13781/1 (gl. Krstno knjigo Tom III str. 130 štev. 7), ali pa tista zavedna Slovenka, ki ima očeta Na-politanea, kakor je razvidno iz isto krstne knjige na isti strani štev. 8. Ali sem zaradi tega »protiljudski duhovnik?« Če je kak vernik ali duhovnik, ki misli drugače kot jaz, naj me zapusti, naj gre svojo pot, kajti take družbe ne maram, črna zemlja naj me pogrezne prej, kakor da bi postal nezvest svojemu poklicu. Že lim ostati zvest vojak Kristusov, za katerega sem pripravljem trpeti in pj eliti, če je to Njegova sveta volja, tudi kri. Moj maršal pa je sv. cče in moj general prevzv. goriški nadškof. Njima moram biti zvest, njima hočem biti zvest. Še en zgled poštenosti mojih nasprotnikov. V nedeljo 24. VIII. je bila v Bo ljani pri sv. maši neka tovarišica, menda 'iz Breginja. Po sv. maši je na cesti pod mlekarno pripovedova la nekim prijateljicam, da je slišala katoličana v dna zlobnost komunističnega nauka. G. župnik je bil preganjan že pod fašizmom, tako da je končal v internaciji. Nič manj ga ne preganjajo danes »antifašisti«, kar se istoveti s komunisti. Grozijo mu, nadzirajo ga in grozilne lepake lepijo na župnišče. .G. Gorjanc je mlad, bister dijak, ki se bo verjetno za nekaj let razvil v zglednega slovenskega inteligenta. Vse odgovorne iu neodgovorne elemente OF očetovsko prosimo, naj bi pustili pri miru omenjena gospoda in naj bi res enkrat upoštevali, kot se izražajo, ljudsko voljo, ki ostro obsoja takšno početje. Naj vedo, da smo Desklani že spregledali in da zato hočemo in si želimo mir. Pametnim te reči presedajo! Naj ne spravljajo v nemir tudi druge, če so sami reveži brez božjega miru. Drugič bomo še kaj več spregovorili. Za Desklane B. Š. po šolah, — in septembra, ob Štandrež, Vrtojbo in Bukovico bo vršil cepljenje občinski zdravnik — sicer:, v Šempetru: 30. 14.30h; v Štandrežu: 1. oktobra, ob 14.30h; v Vrtojbi: 2. oktobra, ob I4.S0h; v Bukovici: 3. oktobra, ob 14.3Sh. .Cepljenje je obvezno za vse otroke, ki so dopolnili eno leto starosti ii niso še bili cepljeni. Noben otrok ne bo v bodoče sprejet v šole in otroške vrtce brez spričevala o cepljenju; zato so o-pc minjajo starši in varuhi na to dolžnost. Kršitelji te odredbo bodo kaznovani po predpisih čl. 260 in 266 zbornika zdravstvenih zakonov z dne 27. 3. 1934 št. 1265. V smislu člena 12 kr. odloka z !ne 24. 9. 1940 št. 1949 se sporoča, da je pri protokolnem uradu mestnega županstva izstavljen na jregled občinstvu za dobo 15 dni, to je od 18. sd^tembra do 3. oktobra L 1., dodatni seznam kmetskih IZREDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA ALOJ-ZIJEVIŠČA V GORICI Upravni odbor »Alojzijevišča« I delavcev, stanujočih v tej občini, v Gorici vabi vse člane na iz- veljaven za leto 1945. odni občni zbor, ki se bo vršil Proti vpisu ali opustitvi vpisa v prostorih Alojzijevišča v petek | morejo prizadeti vložiti priziv na Okrožno Predsedtvo v teku 30 dni od zadnjega dne objavo seznama. dne 11. oktobra ob 10. uri. Dnevni red: 1. Poročilo, 2. Dopolnilna volitev Upravnega odbora, 3. Slučajnosti. Odbor Darovi Iz pasu B 100; dekle, ki ji jo všeč Marjetica, 100; v spomin na g. Terčelja goriška dekleta iz Trsta 200; dobra duša s Krasa 100; v spomin na pok. Terčelja in pok. Velikonjo 10.000; iz livško faro, ker 1 reganjajo list, 1000; ker borjanski rdeči slabo slišijo, v kak namen g. (župnik moli, 150; izpod rdeče zvezde 200 + 450; za svobodo katoliške- RAZNO 7al verske gorečnosti v Jugoslaviji Iz Slovenije, iz Hrvatske pa tudi|ga tiska 180; Bovec 720; Žaga 200; iz nekaterih krajev cone B prihajajo vesti, kako so tam cerkve nabito polne in kako se tisoči in desot-tisoči zbirajo na božjih poteh. Iz tega dejstva izvajajo komu nisti in verski mlačneži naše dežele, da v FLRJ cerkev ni preganjana, ampak da šele sedaj uživa pra-|na šempoterski cesti 100. vo svobodo. Ali je ta naval vernikov v sveti ščih dokaz verske svobode? Vseka-ko je to dokaz, da še niso vsi hovniki iu škofje ne pobiti ne zaprti. To je tudi dokaz, da cerkve so niso zaprte in da tudi obiskovalcem cerkve še ne grozijo s smrtjo, internacijo, prisilnim delom in za- zi vodni slovenski fantje iz svobodne kletke, ki Slov. Primorca rodno it. radi čitajo, 500; s Krasa 790; iz cono B 300; N. N. iz pasu B 200; N. N. Gorica 50; N. N. 200; Števerjan 1000. Smast v zadoščenje g. nadškofu 1200; Šempeter 200; sanatorij Prihodnja številka izide spet na 4 straneh in list bo stal odslej du-1L 5. Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem A I. S, Tisk. G. lucchi - Gorica