O princu z dolgim nosom Španska pravljica Bil je kralj, ki je imel lepo hčer; za roko vzvišene princeske. Enajst ko; ker je bil že star, je moral pre* princev je bilo zalih, lepih in mo' mišljati, komu bi jo dal za ženo in gočnih, dvanajsti pa je bil grd in mu tako izročil po svoji smrti kra- reven. Vzlic temu pa si izbral dva- Ijestvo. najstega princa.« Eden njegovih dvorjanov, mlad »Dobro,« je rekel kralj, »če mi in lep, bi bil rad postal kraljev de- §e poveš, zakaj sem izbral dvanaj* dič, zakaj princeska mu je zelo uga; stega, ti ostane nos nedotaknjen.« jala; ker pa ni bil kraljevskega ro= »Zato, gospod kralj, ker je bil du, je skrival svojo željo v srcu. dvanajsti princ nenavadno pame* Nekoč je kralja utrudilo premU ten in nadarjen.« šljevanje in fe pri belem dnevu To je bilo kralju všeč. zaspal. In tedaj se je zgodilo, da je »Izvrstno,« je dejal, »zdaj se prav dvorjan, tisti, ki je hotel posfati dobro spominjam. Bog ti ohrani kralj, kihnil, in sicer tako močno, tvoj nos stoletja in moj blagajnik da se je kralj prebudil. Takoj so naj ti izplača tisoč cekinov za to, hoteli dvorjana zavadi tega obesiti, ker si tako razumen.« a kralj ni dovolil in je rekel: Dvorjan je hvaležno sprejel kra* »Prebudil si me iz najlepšega sna Ijevo darilo; in kev je imel zdaj mojega življenja. Ravno se mi je dovolj denarja, je izstopil iz fcra- sanjalo, da bom dal svojo hčerko Ijeve službe ter šel neznano kam. možu kraljevske krvi, tvoje kiha- Kralj je sklenil, da se bo pri iska* nje pa je povzročilo, da se mi je nju pnnca ravnal po sanjah, in za- vse to izgubilo iz glave. Tvoja doli; fo je fakoj razglasil po vseh sosed; nost je zdaj, da me spomniš na „,-/, kraljestvih, naj se javijo vsi moje sanje. Če ti to uspe, ti odpw princi, ki se hočejo pogajati za stim, če ne, ti dam odsekati nos, princeskino roko in za kraljevski da ne boš nikoli več kihnil, dokler prestol, ter naj pošljejo svoje slike. boš živ.« Kmahi nato so se začeta kopičiti »Gospod kralj,« je rekel ta ne; pisma in sIike princev iz raznih de* srečni dvorjan in se od strahu dr; žd Mo jih ,je neštevilno. Lepi žal za nos, »jaz in moj nos, oba sva princi z ziatimi {n rusimi lasmi, ne-- ivoja, toda če mi daš pet minut za kateri x lepo negovanimi hrki, ne* pomislek, te spomnim na tvofe kaferi v vojaški stoji in z rokami sanje«. na doigffr mečih, skratka — kralj Kralj mu je ustregel in, preden /e imei ze\o pestro ,n zanimivo je minulo pet minut, je že bil dvou zhirko slik Toda med vsemi sUka; jan pri kralju ter dejal: mj se je odlikovala ena, na kateri »Dragi kralj, sanjalo se U je, da je bil princ s tako dolgim nosom, se je dvanajsi princev potegovalo da je celo kralj osupnil. Prinčev 98 nos je bil skoraj meter dolg in ta- »Zdaj bo menda konec majhnih ko debel, da je zasenčeval princev nosov v našem kraljestvu«, so me* obraz. Kralj je najprej udaril v nili nekateri. smeh in vsak, kdor je pogledal to »Ta mora imeti pač precej rob> sliko, se je kar zvijal od smeha, sa* cev«, so pravili drugi. mo princeska je bridko zajokala, »Menda se usekuje v rjuhe«, so ko je zagledala sliko: »Nočem ta- odgovarjali tretji. kega princa z dolgim nosom. Kako Medtem je princ z dolgim no* se more predrzniti in prositi za mos som stopil pred kralja. Ampak — jo roko? Oče, takoj mu napovej ko ga je hotel kralj v pozdrav ob' vojno!« jeti, kakor je to zahteval dvorni Kralj pa se ni upal odkloniti prirn obred, se je zadel v konico njego* ca in želel si ga je videti od blizu; vega nosa, tako da si je malone zato ga je povabil v svoje kralje- oko iztaknil. Brž je priskočil do> stvo. umen služabnik, zapognil nos na Vse mesto je kar gorelo od hre; stran — in kralj je mogel izvršiti penenja, videti princa, in na dan pozdravni obred. njegovega prihoda so drvele mno* Drugi dan so se zbrali princi, da žice Ijudstva k mestnim vratom, bi dokazali svojo nadarjenost in koder naj bi princ vstopil v mesto. moč. Slednjič se je pripeljal princ z Kralj jim je dal prvo vprašanje: dolgim nosom v majhnem spremc »Kaj je najdražja stvar na svetu?« stvu skozi vrata ter odšel navavs Nihče ni uganil, le princ z dolgim nost v grad. nosom je dejal: »Najdražja stvar »Kakšen krasotnjak!« so govorili na svetu je življenje, ker je najbolj Ijudje. dovršeno delo Boga samega.« 99 Nato je dal kralj drugo vpraša* ga,« pravi kralj, »vzameš si tega nje: »Kdo je naš izdajalski družab; nosatega. Ne tarnaj, napravimo mvt nik, ki ga imamo vsi?« tok za nos in vse bo v najlepšem In spet ni mogel nihče uganiti, le redu«. princ z dolgim nosom je rekel: Princ je brž sprejemal čestitke »Čas je naš izdajalski družabnik, in slednjič je pristopita princeska zakaj čas nam je prijatelj v mlado; ter mu rekla: »Priznam, princ, da sti, spremljevalec v nadaljnjem živ; nisi lep, da marsikaj pogrešam na Ijenju, a slednjič nas zahrbtno unu tebi, odnosno, da imaš nečesa pre? čuje, ko se že postaramo.« več, toda dokazal si svojo duhovU Kralj se je muzal, sodniški zbor iost in moč tako> da hočem brez je kimal, dvorjani so ploskali in ugovora postati tvoja žena.« princeska je zardela. In nato je »Moja lepa princeska,« ji je od? proglasila tega princa za zmagovah govoril princ, »hvaležen sem ti za ca v tekmi duhovitosii. tvojo prijaznost in, ker nočem tvo? Nato so dobili princi konje in Je sreče Prav ™č kaliti> n ponujam kopja in so morali pokazati tudi dar> ki n bo gotovo všeč. Moj na? svojo moč in spretnost v viteškem sprotnik ti je obljubil moj nos, boju vzvok tvojega prejšnjega zaničevas Vsi so se hrabro borili in tudi nJa> in ker °n ni uresničil svoje princ z dolgim nosom jo je dobro namere, naj bo dovoljeno meni, da rezal, tako da se je končno meril s stonm«. poslednjim še ne premaganim prim Ko je tako rekel, si je v veliko cem. Le-Aa je bil zelo močan in lep presenečenje vseh z vso silo in na in princeski je bil od vseh najbolj mah odtrgal nos. všeč. Pred tekmo se ji je poklonil Vsi so se prestrašili, zakaj mU in dejal: »Vem, dražestna prince* slili so, da bo takoj po njem. Kako ska, da ti nosati princ ne ugaja. pa so se začudili, ko so zagledali Zaio se bom potrudil, da ti dam lepega moža s pvav čednim nosomf njegov nos za poročno darilo.« In Princ ni bil nihče drug kakor »kh ko je to izrekel, je zditjal na svo? hajoči« dvorjan, ki je imel prince' jega nasprotnika in začel se je od= sko že zdavnaj rad in je tako uresr ločilni boj. ničil svojo željo, da bi bila njegova Konja sta rezgetala, oklepa br> žena. nela, kopji se lomili, a nobeden ni Ktalj mu je vse odpustil ter pru mogel drugega vreči iz sedla. pravil obema imenitno svatbo. In In ko sta zlomila kopji, sta po; kraljevska dvojica je živela prav tegnila vsak svoj meč, in ko sta se srečno in dolgo, kakor piše o tem zlomila tudi meča, je princ s svo* zgodovina tega kraljestva. jim dolgim nosom privzdignil na= y ve(Jm- Spomin na ta dogodek sprotnika s sedla ter ga s svojimi je §e danes ohranjen na gradu po- močnimi rokatni vrgel s konja. narejeni prinčev nos in pod njim Vsi so mu phskali, ie princeska je zapisano: »Lepota ni nič, če svce je bila razočarana. »Nič ne poma* ni plemenito in vazum bister.« 100