LETO XIVI. ŠT. 50 PTUJ, 16. DECEMBRA 1993 CENA 60 TOLARJEV . Ob jubileju Letos praznujemo petinštih- desetletnico izhajanja Tednika in tridesetletnico oddajanja ra- dia Ptuj. Oba medija sta v ^vo- jem razvoju doživljala vzpone in padce, kljub vsemu pa do- čakala neko starost, ki kaže na trdoživost, ta pa je pogoj za na- daljnji razvoj. Zanimivo je po- brskati po pontmenelem papirju Našega dela. Ptujskega tednika in Tednika, saj so svojevrsten dokument nekega časa. Tednik, ki prihaja v vsako drugo gospodinjstvo v občinah Ptuj in Ormož ter v gospodin- jstva Podravja in našim ljudem sirom sveta, je priljubljen, o čemer priča nenehna rast na- klade ter vaša pisma in ankete, ki ste jih prijazno izpolnili in nam dali dodatnih motivacij in predlogov za delo. V letošnjem letu smo vložili precejšnja sredstva v posodobi- tev opreme za izdelavo časopi- sa, glavna investicija pa je bila postavitev antenskega stolpa v Belskem Vrhu za izboljšanje slišnosti naše radijske postaje, a ugotavljamo, da nimamo na- justreznejših frekvenc in s sliš- nostjo nismo zadovoljni. Jubileji so namenjeni anali- zam prehojene poti, spominom, predvsem pa načrtom za pri- hodnost. Vsaka od dekad oziro- ma petletnih obdobij kaže na- predek, spremembe, četudi kdaj pa kdaj majhne. Pred nami so organizacijske spremembe v smislu preobliko- vanja iz zavoda v podjetje, če- prav z nekaterimi neznankami, saj še ni sprejet zakon o javnih glasilih. Mediji so bolj ali manj neneh- no v nekem konfliktu s posamez- nimi družbenimi strukturami, kajti vedno obstoja nekdo, ki ni zadovoljen s pisanjem v časopi- su ali poročanjem v etru. To je naravno in domala potrebno, saj je medij namenjen bralcem in poslušalcem. Brez teh medija ni ali pa je protezi ran oziroma financiran od manjše interesne populacije. Časopis in radijski program ustvarjajo ljudje, zaposleni pri medijih, in zunanji sodelavci; od njih je odvisno, ali jim bralci in poslušalci zaupajo, verjame- jo po strokovni in človeški stra- ni, saj se za besedami lahko skrivajo nečedne stvari, vsak medij pa ima ustrezno moč in vpliv, saj ustvarja mnenja in so- dila. Za to, da naš časopis redno izide in da se vsak dan oglasi- mo po radiu, je v Zavodu Radio — Tednik Ptuj zaposlenih triin- dvajset ljudi, redno ali občasno pa nam pomaga še trikrat toliko zvestih zunanjih sodelavcev. V časopisu so rubrike, na ra- diu pa oddaje, ki ste jim zvesti Že petindvajset let, pa jih po mnenju, izraženem v anketi, še vedno uvrščate med zelo pril- jubljene, zato smo jih obdržali, aktualizirali in posodobili, ved- no pa poskušamo najti tudi no- ve vsebine za pestrost in zani- mivost medija. Ob naših jubilejih se zahval- jujem za sodelovanje vsem po- slovnim partnerjem, vsebinskim sodelavcem, nekdanjim delav- cem pri časopisu in radiu, na- šim upokojencem, posebna zah- vala za zvestobo pa gre vam, spoštovani bralci Tednika in po- slušalci radia Ptuj. Želim, da se naša medija skupaj z nami starata v ne pre- več razburkanih vodah — in da nas preživita. Franc Lačen Rent-a e«r IHONACO W 042/7f6-040' NON8TOP 2 — DOMA IN PO SVETU 16. DECEMBER 1993 TEDNIK PISMA IZ RIMA Ne (predvolilni) boj, mesarslio Idanje Piše: Branko Cestnik. France SCO Ru- telli (Stranka /elcnih) je no- vi župan Ri- ma. Prvi v zgodovini me- sta, ki ga je izvolilo ljud- stvo po no- vem volilnem zakonu. Zma- go si je pribo- ril v drugem krogu 5. decembra. Nabral je 53 odstotkov glasov. Poleg Rima so volili še v 128 italijanskih občinah. V vseh več- jih mestih je zmagala levica, čeprav je nemalo županstev kon- čalo na skrajni desnici ali pa v ro- kah "Severne lige". Samo izje- moma so slavile tradicionalne sredinske stranke (krščanski de- mokrati, socialisti, liberalci ...). Rutellijeva pot do prvega meščana je bila naporna. Kljub dejstvu, da ga je podprlo vse, kar je levih sil v Večnem mestu, se do zadnjega ni vedelo, ali bo zmagal. Za njim so stali njegovi "Zeleni", pa močna "Stranka demokratične levice", radikalci, ortodoksni komunisti, progresi- sti vseh barv in navdihov, levo krilo umirajočih krščanskih de- mokratov, tisto, kar je še ostalo socialistov, židovska skupnost ... Vprašali boste: "Kdo le je bil njegov protikandidat, da je mo- gel kljubovati taki sili?" Mo- goče vam bo čudno zvenelo, ampak njegov nasprotnik je bil Gianfranco Fini, šef neofaši- stičnega "Italijanskega socialne- ga gibanja" in duhovni nasled- nik Mussolinija. Za svojim hrbtom pa ni imel nikogar druge- ga razen svoje stranke. Kako seje moglo zgoditi, da je ta skrajnež skoraj postal župan Rima? So mar Rimljani ksenofobi? Zgodba se začne marca 1992, ko so milanski sodniki sprožili plaz, ki je odnesel vladajočo strukturo v labirint podkupoval- nih ager in s tem na smetišče-; zgodovine. Ta plaz je povzročil- praznino na sredini politične! scene. Socialne praznine pa soj nevarna reč. Peljajo v kaos alij pa v tisto "urejeno" obliko kao-| sa, kiji pravimo totalitarizem. ; Na sceni so ostali trije ali štir-j je s podkupovanjem neoma- deževani protagonisti, ki bi lah- ko zapolnili to nevarno vrzel. To so (z leve proti desni): "Stranka demokratične levice" (bivši komunisti), "Mreža" (Or- lando in njegovi), "Severna li- ga" (psevdoseparatisti) in "Itali- jansko socialno gibanje". Zaslu- tili so, da je mogoče le prišel njihov zgodovinski trenutek prevzema oblasti. Samo eno je bilo potrebno: prepričati o svo- jem prav liberalnodemokratsko in krščansko usmerjenega volil- ca — ovdovelega po propadu njegovih strank. V tem so pravzaprav vsi štirje uspeli. Vsak je odvlekel večji ali manjši kos sredinske pogače na svojo — levo ali desno — stran. Potopitev krščanskih de- mokratov in socialistov ni pre- senetila nikogar. Presenetil je uspeh Finijevih neofašistov. Presenečenju je sledil strah: "Kaj bo, če Fini zmaga na spomladanskih parlamentarnih volitvah? Vrnitev fašizma?" Fini je namreč hitro spoznal, da se velik del tradicionalno protikomunističnih Italijanov kljub razočaranju nad sredinski- mi silami ne bo odločil za levi- co. Na desni pa tudi ne bo veli- ko razmišljal: če je severnjak, bo volil ligo, če ni s severa, bo najverjetneje poželjivo pogledal proti svoji "črnosrajčni" drušči- ni. Tako je prefinjeni Fini fino zasnoval predvolilni boj: ljud- stvu se prikazali kot moralno neoporečni rodoljub krščanske- ga porekla, žilava in moderna obramba desnih vrednot, kleni antikomunist ... Pri vsem tem pa ne razglašati (in ne zavreči) fašističnih idealov. To je bila njegova strategija. Taktično pa je svojo politično spretnost pokazal tako, da je po- pularno Mussolinijevo vnukinjo Alessandro (bivšo manekenko) kandidiral za županjo Neaplja, sebe pa za župana Rima. Mane- ver mu je v glavnem uspel. Danes so neofašiti z okroglimi 30% naj- močnejša stranka v teh dveh me- stih. Samo velik napor demokra- tičnih in levih sil je preprečil,'da si niso prisvojili tudi županskih stolčkov. Ko sta po prvem krogu (21. novembra) med sedmimi rim- skimi kandidati splavala na površje Rutelli z 38% in Fini s 35%, na prvi pogled ni bilo težko določiti zmagovalca dru- gega kroga. Rutelli je imel vse potrebno za uspeh: že našteto množico strank in skupnosti, ugledne intelektualce in simap- tijo sredstev javnega obveščan- ja. Fini vsega tega ni imel, le da je ljudem dajal občutek resno- sti, odločnosti in varnosti. Predvolilni boj je bil silovit. V glavnem je napadala leva stran. Potrebno je bilo razkrinkati Fini- jevo "demokratičnost" in ga pri- kazati kot "pravega fašista". Fini pa se je trudil označiti svojega nasprotnika kot "komunističnega podtaknjenca". "Rutelli je lubeni- ca — zelen odzunaj, rdeč odzno- traj," je govoril. Za svojevrsten škandal je po- skrbel velekapitalist Silvio Ber- lusconi. Bil je prva pomembna osebnost, ki je javno izrazila podporo Finiju. Premočno časo- pisje ga je po hitrem postopku etiketiralo kot "filofašista" in ga dalo na prvo stran revije "L'E- spresso" — oblečenega seveda v fašistično uniformo (fotomon- taža še vedno vžge). Noben po- niembnež si ni več upal javno podpreti Finija. "L'Espresso" je pripravil še en nizki udarec. V soboto, 4. decem- bra — na sam dan predvolilnega molka —, je izšel s šokantno na- slovno stranjo: Gianfranco Fini in Alessandra Mussolini — fotogra- firana gola. "Razgaljena desni- ca," je pokomentiral. Vse to je Finija zdelalo in ga pripravilo, da je na koncu boja vzkliknil levičarjem: "Vi ste fašisti in ne mi!" (Kakor da pod njegovo tribuno nikoli ne bi bi- lo v črno odetih obritoglavcev z dvignjeno desnico!) Kakorkoli že, lokalne volitve so se končale tako, kot je tre- nutno za stabilnost Italije naj- boljše. To dokazuje tudi navdi- hovalka in varuška sodobne po- litike — borza: lira je nehala padati. Branko Cestnik TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan. PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207. Naslov: RADIO-TEDNIK. Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev • za tujino 6.240 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte- vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in- formativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor MERCATOR MIP PTUJ Z NOVIM PRODAJNIM CENTROM Pot dO potrošnika z niqimi cenami Živko PregI, predsednik poslovodnega odbora poslovnega sistema Mercator, predaja ključe prodajnega centra Mirku Muršiču V petek je Mercator !Vlip Ptuj na Rogozni.ški cesti 8 odprl nov prodajni center. Ključe je novemu poslovodnji Mirku Muršiču predal Živko Pregl, predsednik poslovodnega odbora poslovnega sistema Mercator. O novi pridobitvi in načrtih Mercatorja Mipa Ptuj Je govoril direktor Stanislav Brodnjak, v kulturnem progra- mu ob otvoritvi pa Je nastopil Komorni moški pevski /bor. Ureditev prodajnega centra je stala 1 K) milijonov tolarjev, gradi- lo pa ga je Gradbeno podjetje Gradiš manj kot pet mesecev. V isti objekt so pred časom preselili računovodstvo, ki je bilo doslej na drugi lokaciji. Tako je v objektih ob Rogozniški cesti Mip Ptuj združil že skoraj vse svoje službe. V novem prodajnem centru z več kot 750 kvadratnimi metri pro- dajne površine prodajajo živila, delikatese, pijačo, male gospodin- jske aparate in tehnično blago. Do novega leta lahko kupci kupuje- jo 37 izdelkov po do 37 odstotkov nižji ceni. Za kupce pripravljajo degustacije in predstavitve posameznih izdelkov. Center ima parki- rišče za več kot 200 avtomobilov. V centru je zaposlenih 10 delavcev, vsi pa so že prej delali v Mercatorju Mipu Ptuj. V njem bodo lahko pravne osebe nakupova- le z nakupno kartico. To lahko na osnovi pogodbe dobijo obrtniki, gostinci, podjetniki in razne ustanove. NaV LENART Skladišče blagovnili rezerv v Hrastovcu prodano Občina Lenart Je pred krat- kim prodala skladišče blagov- nih rezerv za lenarško ob- močje v Hrastovcu. Omenjena prodaja med prebivalci še zdaj buri duhove. Župan Jože Škrlec pravi, da je bilo skladišče v Hrastovcu smotrno prodati za razvoj pod- jetniške dejavnosti Trgoprevo- za, saj prostori za skladišče niso več ustrezali, občina pa je s pro- dajo tega skladišča podjetniku omogočila razvoj. Nekateri ima- jo pomisleke, da sestavljanje traktorjev, ki ga opravlja zaseb- no podjetje Trgoprevoz, ni pri- merna, saj je skladišče na ob- močju krajinskega parka. Iz kupnine bodo začeli graditi novo skladišče v Lenartu v sklo- pu skladiščno-prodajnega centra podjetja Mercator Potrošnik Le- nart, ki je pogodbeni vzdrževa- lec blagovnih rezerv. Hala bo velika 500 kvadratnih metrov, del prostora pa bo za diskont. Predračunska vrednost investici- je znaša 21 milijonov tolarjev, investitor pa je SO Lenart. MS Za potrošnike novih 750 kvadratnih metrov prodajne površine Mercatorja Mipa Ptuj PANORAMA SE USMERJA V IZV02 Marketing in razvol v Obrtno-podjetniški zadrugi Panorama Ptuj Je metu poslovanja: največ se ukvarjajo z market izredno malo. Po preregislraciji 1. julija lani je na osnovi delitvene bilance del zadruge opredeljen kot zadružna lastnina, pre- moženje iz tekočega poslovanja pa je del- jivo med sovlagatelje, ki so člani zadru- ge. Kot je povedal direktor zadruge An- ton Čoki, imajo trenutno v ognju dva razvojna projekta, ki ju skušajo realizirati s pomočjo mariborske fakultete in Mini- strstva za znanost in tehnologijo. Za ene- ga so z ministrstva že dobili denar. Pro- jekta sla tržno izredno zanimiva, in če bo- sta v celoti realizirana, se jim bodočnosti ni bati. Prototipe izdelujejo zunaj Ptuja, saj v občini ni več obrtnika, ki bi lahko sprem- ljal tehnološki razvoj, razen v orodjar- stvu. To kaže na veliko tehnološko zao- stalost, ki pa jo bo potrebno na nek način premagati, če se bomo želeli uveljaviti na zahtevnih tujih trgih. Za enega od omen^ jenih projektov se zanima tudi neka nemška firma, ki s Panoramo želi ustano- viti mešano firmo. Vse pa je odvisno od tega, kaj bo prinesel prototip, katerega iz- delava bo veljala najmanj sto tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti. Od Ministrstva za znanost in tehnologijo so zanj dobili veliko manj denarja, kot so pričakovali in zahtevali. Usmeritev na tuji trg, kamor že iz- važajo 40 odstotkov svoje proizvodnje (v glavnem polizdelke), je nujna, saj bo kri- za v Sloveniji prisotna še nekaj let. Če bodo tujci v Slovenijo vlagali kapital in stroje, je to samo dobrodošlo. Obstaja pa bojazen, da bodo k nam prenašali tudi programe, ki so ekološko sporni. Z visoko tehnologijo bomo samo prido- bili. Nekaj takih programov se že izvaja. Na domačem trgu trenutno največ delajo za potrebe nadgradnje. Dogaja pa se, da prišlo do korenitih sprememb v pred- ingom in razvojem, s kooperacijo pa kljub referencam in bistveno nižjim ce- nam od konkurence dela po nekaterih razpisih ne dobijo. Zadnji primer je ob- servatorij Golovec, kjer so imeli vse po- trebne reference in bili za deset odstot- kov cenejši od drugih, pa dela kljub temu niso dobili. Po zakonu se na odločitev lahko pritožijo in zahtevajo odškodnino, ker je servis vladnih služb delo oddal drugemu, čeprav bi ga po določbah razpi- sa morala dobiti Panorama. Takšnih pri- merov imajo več. Osemnajst zaposlenih si v največji me- ri prizadeva, da bi krizo kar najbolje pre- brodili. Zato bodo vsako priložnost, ki se jim ponuja na tujih trgih, poskušali ure- sničiti, prodrli pa bodo le s tržno zanimi- vimi programi. Zato ni naključje, da raz- voj gradijo skupaj z univerzo in Mini- strstvom za znanost in tehnologijo. mG PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA AGISA BRANE OBAL O BODOČNOSTI PODJETJA Jasnega odgovora še ni Sindikati Agisa skupaj z zaposlenimi terjajo jasne odgovore glede bodočnosti podjetja. Kaže pa, da odgovorov še ne- kai časa ne bo. Predsednik upravnega odbo- ra Brane Obal poudarja, da je vse odvisno od tega, kako se bo razpletlo v Nemčiji, kjer se prav tako srečujejo z gospodar- sko recesijo. Do petega decem- bra, ko je potekel rok za proda- jo Agisovih družb, so prejeli nekaj domačih in tujih ponudb. "Konkretno ne bi želel govoriti, ker bo treba nekatere ponudbe še dopolniti. Pričakujemo, da jih bodo zainteresirani kupci dopolnili v enem mesecu. Glav- na cilja privatizacije Agisovih družb sta ohraniti čim več de- lovnih mest in tržni program na daljši rok. Kar pa zadeva pre- sežke delovne sile, ocenjujem, da jih bo nekaj, predvsem v ad- ministraciji, ki je v Agisu še precej močna. Tega se zavedajo tudi sindikati. Poskušamo ohra- niti zdrava jedra kot možnost preživetja, da bi nekoč ponovno prišlo do širitve proizvodnje in novega zaposlovanja." Družbe se bodo v glavnem privatizirale kot celote, le v TAP-u bo prišlo do organiziran- ja več profitnih enot. ki bodo sposobne samostojno preživeti. Pri občinski sekretarki za gospodarstvo Danici Gajzer pa smo izvedeli, da je tudi za Agis vloženih nekaj denacio- čeprav osebno dvomi, daje to nekdo poskušal, ker od tega ne bi imel ničesar. Gotovo pa je, da bo v bodoče v tej smeri potrebno nekaj narediti in sin- dikalno delo organizirati tako, da ne bo motilo delovnega procesa. Brane Obal je povedal, da bo- do novega direktorja Tahogra- fov, ki bo zamenjal dosedanje- ga, ker ta odhaja v drugo pod- jetje, izbrali v teh dneh. Drugih kadrovskih sprememb za zdaj ne načrtujejo kljub vse pogo- stejšim sindikalnim zahtevam, da v nekaterih družbah zamen- jajo ključne ljudi. nalizacijskih zahtevkov, zato bodo lahko neovirano prodali le tiste dele podjetja, za katere ni zahtevkov za vračilo. V pogovoru s predsednikom upravnega odbora Agisa Bra- netom Obalom smo poskušali zvedeti, zakaj se ne sestaja s sindikati. Povedal je, da ima z vodstvi sindikatov redne se- stanke, koliko pa vodstva sin- dikatov o tem seznanjajo de- lavce, pa ne ve. Glede kon- kretnega primera o poskusu onemogočanja sindikalnega dela ni mogel povedati niče- sar, saj ni imel informacij, lahko pa bo odgovoril drugič, 16. DECEMBER 1993 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 RUSIJA: Kljub nizki volilni udeležbi so ruski volilci na nedeljskih volitvah sprejeli novo rusko ustavo, kar pomeni zmago Borisa Jelcina. Vendar pa je na parlamentarnih volit- vah njegova Ruska odločitev dobila precej manj, kot je pri- čakovala. A vseeno bodo ime- le projelcinove stranke v dumi več kot polovico glasov. Pre- senetljiv prodor v dumo je do- segla Liberalnodemokratska stranka Vladimirja Žirinov- skega, velikega populista, ki ga imajo zaradi zahteve po vrnitvi Rusije v meje starega imperija za neofašista. Duma bo tako strankarsko zelo pola- rizirana, medtem ko je v dr- žavnem svetu projelcinove stranka dobila večino. Gleda- no realno pa je Jelcin za novo ustavo dobil soglasje le tretji- ne ruskih volilcev, tako da bo na to moral ves čas svojega vladanja tudi biti pozoren. Gre namreč za voljo kar 70 milijonov ljudi. Mednarodni opazovalci ruskih volitev so ocenili, da so te potekale raz- meroma pošteno, tako da dvo- mov o legalnosti ni. * * * BOSNA IN HERCEGOVI- NA: Srditi spopadi se nadalju- jejo na celotnem območju. Zdaj poteka predvsem bitka za koridor med Tuzlo in Saraje- vom, ki je v muslimanskih ro- kah. Srbi napadajo musliman- sko Olovo, Muslimani pa hrvaški Novi Travnik. Na pot so končno le krenili tudi konvoji humanitarne po- moči. Zaradi ovir na njihovi poti je francoski zunanji mini- ster Alain Juppe zagrozil, da bodo uvedli nove sankcije so- per Srbijo. Izrecno je pouda- ril, da kršijo sporazum bosan- ski Srbi — in to tisti spora- zum, ki so ga njihovi uradni predstavniki oktobra v Ženevi že podpisali. Najbolj očiten primer kršitve naj bi bilo stre-j Ijanje srsbkih sil na dva kon-j voja človekoljubne pomoči v] bližini Tuzle. j AVSTRIJA: Po nizu pod- taknjenih pisem z razstreli- vom se je včeraj v Avstriji zgodil nov zločin. V Gradcu je izbruhnil požar v hiši, kjer so večinoma stanovali tujci. V plamenih so umrli dva Turka in Avstrijka, petnajst oseb pa je bilo hudo opečenih. Po pr- vih preiskavah naj bi požar podtaknil nek potepuh, vendar v Avstriji ne izključujejo mož- nosti, da imajo pri tem kaj tu- di avstrijski nacionalisti. * * * IZRAEL: Kljub sporazumu s Palestinsko osvobodilno or- ganizacijo Izrael vse do roka, 13.decembra, ni začel umikati svoje vojske z zasedenih oze- melj. Premier Jicak Rabin je namreč zaprosil za desetdnev- ni odlog, kar pomeni, da bodo začeli umikati svojo vojsko do 23. decembra. Takrat naj bi se Jicak Rabin in vodja PLO Ja- ser Arafat ponovno sestala v Kairu. Incidenti na zasedenih ozemljih se še naprej odvijajo. V Gazi so izrealski vojaki ubi- li nekega Palestinca, ki seje z ambulantnim vozilom pognal proti patrulji, pri Hebronu pa so Palestinci streljali na izra- elski avtobus in ranili Izrael- ca. Na zasedenih ozemljih ta- ko Palestinci kot Izrelci komaj še brzdajo strasti. t- * * NEMČIJA: Bavarski no- tranji minister Giinther Beck- stein je pred kratkim zahteval, da bi ob pomoči urada za var- stvo ustave pričeli nadzorovati Stranko demokratičnega so- cializma (PDS) in tako preno- vljenim komunistom zaradi domnevne nedemokratičnosti še pred parlamentarnimi volit- vami leta l9<-)4 prepovedali delovanje. Najbolj burno se je na njegovo zahtevo odzvala Socialdemokratska stranka, ki meni, da se bi s prepovedjo delovanja vpliv komunistov le še okrepil. Pripravila. DLŽ Kulturni križemkrožem PTUJ * Danes ob 18. uri bosta v gledališču na- stopili Zve/dana Mlakar in Barbara Lapajne v predstavi MOŠKI POD POSTELJO. PTUJ * Jutri ob 19. uri bo v refektoriju mino- rilskcga samostana koncert Ptujskega noneta Obrtne zbornice. Umetniški vodja je Filip Mau- čič. Kot gost bo nastopil Ptujski kvartet. PTUJ * V soboto, 18. decembra, bo v dvorani Center državno prvenstvo v standardnih plesih. Dopoldne ob 10. uri bodo predtekniovanja, ob 18. uri finale in show program. POLJČANE * V soboto, 18. decembra, ob 18. uri bo v avli Osnovne šole božično-novoletni koncert, na katerega vabi KUD Šmartno — va- herški fantje. STOPERCE * V nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri bo v domu kulture VI. revija tamhuraških or- kestrov občine Ptuj. Nastopili bodo tamburaški orkestri prosvetnih društev Vitomarci, Ruda Sever Gorišnica in Cirkovce. Kot gosta bosta nastopila tamburaški orkester Liboje in harmonikarski or kcster Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. PTUJ * V ponedeljek, 20. decembra, ob 19. uri bo v viteški dvorani gradu koncert Ljubljanskih niadrigalistov. PTUJ * V pritličju gradu je do konca leta brez vstopnine na ogled razstava ob stoletnici Pokra- jinskega muzeja Archaeologia Poetovionensis. PTUJ * V četrtek, 23. decembra, bo ob 20. uri v Miheličevi galeriji predstavitev pesniške zbirke Ivana Brača. PTUJ * V galeriji sv. Jurija razstavlja akadem- ski slikar Peter Beus. PTUJ * V palaciju gradu jena ogled razstava akademskega slikarja Sandija Červeka iz Murske Sobote. PTUJ * V Srednješolskem centru razstavljajo mladi slikarji ekonomske šole in gimnazije. iVIAKEDONSKI AMBASADOR JUTRI V PTUJU IN PERUTNINI__ Na povabilo podjetja Perutnina bo jutri v Ptuj pripotoval ambasador Republike Makedonije v Sloveniji dr. Dimitar Mirčev. Po sprejemu pri županu bo pogovore nadaljeval v Perutnini. Osrednja tema pogovorov bodo poslovni stiki tega podjetja z Makedonijo, kamor želijo prodajo še povečati. TURISTI ŠE PRIHAJAJO__ V devetih mesecih letos je ptujsko občino obiskalo 9300 gostov, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1992. V desetih mesecih je bilo gostov 10.755 ali 10,8 odstotka več kot v enakem obdobju leta 1992. Število domačih gostov se je v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta povečalo za 3,6 odstotka, število tujih pa za 35,9. Razve- seljivo je tudi, da tuji gostje podaljšujejo počitnikovanje pri nas. Pov- prečna doba bivanja se je povečala skoraj za 17 odstotkov. PTUJSKIM DELAVCEM MANJ OD DRŽAVNEGA POVPREČJA_ Po podatkih Sekretariata za gospodarstvo občine Ptuj je povprečna ne- to plača delavca v ptujskem gospdarstvu v devetih mesecih letos znašala 38.205 tolarjev, v državi pa je bila skoraj za štiri tisočake večja. V nego- spodarstvu so v enakem obdobju delavci v povprečju zaslužili 52.320 tolarjev, v državi 55.623. NEPREMIČNINE OLGE MEGLIC IZROČILI OBČINI Sodi.šče je s posebnim sklepom nepremičnine podjetja Olga .Meglic v stečaju izročilo ptujski občini. Gre za nepremičnine na lokacijah v Murščevi (zdajšnji Dravski) in Vošnjakovi ulici v Ptuju, v Dobrini pa le stavbno zem- ljišče, ker je tri parcele, ki imajo status kmetijskih zemljišč, prevzel Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije. Prevzem nepremičnin bodo opra- vili v kratkem. Občina pa tudi po prevzemu zemljišč in objektov z njimi ne bo mogla prosto razpolagati, ker so v postopku denacionalizacije. Ne glede na to se bo za čas, dokler lastništvo ne bo rešeno, potrebno dogovoriti o si- stemu varovanja in vzdrževanja. RAZSTAVA ROČNIH DEL ŽENSK IZ BOSNE IN HERCEGOVINE Pri Občinski organizaciji Rdečega križa v Ptuju deluje delavnica, v kateri ženske begunke iz Bosne in Hercegovine izdelujejo različna ročna dela. Pro- store za delo ima v OŠ ljudevita Pivka, za kar so Jim Rdeči križ in begunke izredno hvaležni. Včeraj so tam odprli tudi posebno razstavo izdelkov žensk iz Bosne in Hercegovine, ki bo odprta danes do 17. ure. Ker Je razstava tudi prodajna, pričakujejo, da bodo večino del obiskovalci odkupili. S tem bodo najbolj pomagali ženskam, ki so zaradi vojne morale zapustiti svoje tople domove. Razstava ima namen predstaviti delovanje kluba oziroma delavnice ter pridobiti nova naročila za delo, da bo lahko delo nemoteno nadaljevala. JUTRI V PODLEHNIKU PREDSTAVITEV CELOSTNEGA RAZVOJA PODEŽELJA V dvorani krajevne skupnosti Podlehnik bodo jutri ob 14. uri predsta- vili projekte celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na primeru Ha- loz. Predstavitev bo spremljala tudi priložnostna razstava. V sliki in be- sedi bomo lahko spoznali načrte celostnega razvoja naselij Ptujske gore, Podlehnika, Cirkuian in Leskovca, idejnih projektov za podeželje, pro- jekta zahodnih Haloz ter vinskih cest in obmejne ceste na tem območju. PREDSTAVNICA PTUJSKE OBČINE NA SEMINARJU V EURODISNEVJU V začetku novembra je bil v EurodisneyJu \ Parizu seminar evropskega dela Mednarodnega /druženja festivalov (IFA). na katerem so v glavnem govorili o tem. kako zagotoviti sredstva za turistično prjreditev in z njo za- služiti. Ptujsko občino je na seminarju zastopala Sonja Černeič - Lagerwa!l, ki Ptujčanom pomaga pri uresničevanju nekaterih turističnih ciljev. Tema seminarja Je bila Ptujčanom pisana na kožo, saj se že leta in leta brez vidnih uspehov trudijo pri pridobivanju sponzorjev za kurentovanje^ in pri drugih prireditvah. Pridobljeno pariško znanje in izkušnje bo Sonja Černčič v krat- kem posredovala tudi organizatorjem prireditev v piujski občini. TO SOBOTO NA PTUJSKEM TELEVIZIJSKEM KANALU V predzadnji letošnji ptujski televizijski oddaji si bomo lahko ogledali več zanimivih prispevkov. Ptuj je tudi letos zmagal v tekmovanju za najbolj urejen kraj v Sloveniji v skupini turističnih krajev — sklepna prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim je bila v Novi Gorici. Merca- tor Mip je odprl prodajni center na Rogozniški cesti v Ptuju, judo klub je prejel Bloiidkovo priznanje, boksarji so svoje moči merili na tekmo- vanju Zlata rokavica, zvrstilo pa seje tudi več drugih dogodkov. Oddaja ptujske televizije bo v soboto na programu ob 21. uri, v nedeljo pa jo bodo pono\ili ob desetih. Pripravila: MG Govori se... ... DA se je pred tedni osrednji slovenski časopis velikega formata zgražal nad televizijskim nepoznavanjem slovenskega zemljepisa. Zgražanje je bilo seveda upravičeno. Toda kaj, ko je sedaj sam zapisal, da je Dor- nava pri Mariboru. Iz izkuš- nje na TV se sicer ni oprede- lil, ali je Maribor z Dornavo na Dolenjskem, Gorenjskem ali morda kar na Štajerskem, Dornava z Mariborom vred pa v Liikariji. ^ ... DA se v Ljubljani bojijo Štajercev, še najbolj Ptujča- nov. Na rokometno tekmo med ptujsko in ljubljansko ekipo so poslali kar šest av- tomobilov s policaji in poli- cijskimi psi. ... DA je Ptuj čisto prijet- no, turistično mesto. Pred- vsem pa mirno. Tako mirno, da si tu in tam ljudje že zaželijo kakšnega turista. ... DA povsem ne drži, da turistov v Ptuj ni. Naj govo- ričarji samo vprašajo župa- na, ki osebno sprejme skoraj vsak turistični avtobus. ... DA naši novopečeni dr- žavljani na izviren način skrbijo za eksotičnost slo- venskoga jezika. Nek podjet- než tako piše: ''Delamo po naročilo. Delamo vse vrste popravkov zlateg in srebrneg ukrasja. Delamo in gravi- ranje. Brezbolno prebijamo ušesa. Se roba čez 3 meseca ni podignjena ne odgovara- mo. Brez reversa se roba ne more dvignuti." Zadnje letošnje skupščjnsko zasedanje 40. skupno zasedanje Skti- p.ščine občine Ptuj — zadnje \ letošnjem letu bo v torek, 21. decembra, ob 8. uri. Pred po- slanci bo na zadnji prednovo- letni skupščinski dan razmero- ma obsežen dnevni red. Po po- slanskib vprašanjih in pobu- dah bodo opravili volitve in imenovanja, nato pa odločali o soglasju k statutu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in k spre- membi statuta Zdravstvenega doma. Na poslanskih klopeh bo nato osnutek odloka o spremembah komunalnih taks v ptujski občini in odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center interesnih dejavnosti ter v nadaljevanju še predlog odloka o ustanovitvi Biroja za strateško-tehnoloski razvoj. Na zadnjem skupščinskem za- sedanju bodo poslanci prejeli poročilo o uresničevanju kom- pleksnega razvojnega progra- ma za demografsko ogrožena obinočja, v zadnji točki pa bo beseda o izhodiščih za razvoj- ne usmeritve občine Ptuj v le- tu 1994. jB 4 — PO NAŠIH KRAJIH 16. DECEMBER 1993 — TEDMIK V praznične dni z Ljubljansidnii madrigaiistl Danes vam predstavljamo koncert, ki ga Zveza kulturnih organizacij ter Pokrajinski muzej namenjata Ptujčanom ob božičnih ter novoletnih praznikih. V goste smo povabili enega najboljših slovenskih zborov, zbor Ljubljaskih madri- galistov. Koncertni veČer bo v viteški dvorani ptujskega gradu v ponedeljek, 20. decembra, ob 19. uri. Ptujska zborovska tradicija že poldrugo stoletje spremlja in bogati kulturni utrip mesta, njegove cerkvene in posvetne pri- reditve. Ves ta čas so rasli in ugašali šte- vilni zbori in nekateri izmed njih so dose- gli dokaj visoko raven, posebno v sedem- desetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je zborovska glasba pri nas cvetela celo bolj kot v Ljubljani. Na izte- ku stoletja pa je vodilno vlogo prevzela ljubljanska Glasbena matica pod vod- stvom Mateja Hubada, toda kljub temu so ptujski pevci ohranili željo in potrebno po dobrem in ubranem petju, kar je čutiti še dandanašnji. Zveza Kulturnih organizacij in Pokra- jinski muzej Ptuj, ki med drugim skrbi- ta tudi za vsebino in kvaliteto koncer- tnega življenja v Ptuju, vabita v goste odlične Ljubljanske madrigaliste. Kon- cert smo uvrstili v čas božičnega in no- voletnega praznovanja ter ga poimeno- vali "Ptujčanom ob novem letu". K te- mu nas je spodbudil zelo odmeven praznični koncert komornega orkestra Pro arte iz Ljubljane v lanskem letu. Zbor Ljubljanskih madrigalistov, korpus izjemno izkušenih zborovskih pevcev, je zrasel iz vrst odličnih slovenskih ali bolje rečeno ljublanskih pevskih skupin pred še *ne polnimi tremi leti. Združeni v novo vo- kalno skupino so stopili na podij, kjer stoje najboljši. Svoje kvalitete so dokaza- li že v letu ustanovitve. Na enem naj- večjih evropskih pevskih tekmovanj, v italijanskem Arezzu, so z uvrstitvijo v fi- nale dokazali, da so na poti k umetnosti. V letu 1992 in 1993 so na mednarodnem in državnem tekmovanju "Naša pesem" prejeli najvišje nagrade in poželi priznan- ja številnih strokovnjakov. Uveljavili so se tudi z odličnimi koncerti doma in v tu- jini, za radio in televizijo so posneli bo- gat opus in izdali prvo lasersko ploščo. Kvaliteto in izvirnost dopolnjujejo z iz- biro zborovskega programa: sprva so se usmerili predvsem v študij renesanse, kma- lu pa so posegli tudi po izbrani literaturi glasbe 20. stoletja. Izvajajo predvsem slo- venska dela, med tujimi pa izbirajo velike stvaritve, ki so iz nepojasnjenih razlogov nekoliko manj izvajane. Oblikovanje pro- grama, muzikalnost interpretacij ter iz- vrstna pripravljenost pevcev je v največji meri odvisna od dirigenta, Ljubljanske ma- drigaliste vodi Matjaž Šček (1958). Izhaja iz koprske glasbene družine (njegov oče je bil skladatelj Ivan Šček) in ljubezen do gla- sbene umetnosti mu je bila dana že v rani mladosti. Svoje sposobnosti je kasneje raz- vijal pri študiju klavirja na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, kot študent pa se je posve- til zborovstvu. V dirigiranju sta ga pouče- vala prof. Anton Nanut na Akademiji za glasbo in prof. Lojze Lebič na Pedagoški akademiji v Ljubljani. V svojem umetniškem zorenju je Mat- jaž Šček vodil številne zbore in z njimi dosegal visoke rezultate. Že kot sred- nješolec je bil umetniški vodja Obalnega okteta ter moškega zbora Simon Gre- gorčič iz Kopra (bronasta plaketa Naše pesmi '78). Zadnjih dvanajst let pa živi onstran naših meja, med Slovenci iz Itali- je. Z dekliškim zborom iz Nabrežine je v letu 1982 prejel na Naši pesmi srebrno plaketo, z mešanim zborom Primorec — Tabor Trebče — Občine pa zlato plaketo Naše pesmi 1988. Ob praznikih si običajno želimo mirnih in prijetnih trenutkov; takšen naj bo tudi koncertni večer z Ljubljanskimi madriga- iistl. Prisluhnili bomo izbranim Galluso- vim motetom in madrigalom, ki s svojo bogato in svojstveno harmonijo prevza- mejo vsakogar. Nekoliko arhaično, sred- njeveško, pa vendar sodobno zveni maša švicarskega skladatelja Franka Martina, ki bo zaokrožila prvi del večera. Drugega pa naši gostje posvečajo slovenskim iz- branim zborom iz opusa umetnih skladb ter priredb domačih ljudskih pesmi, ki jih uvrščamo med bisere slovenske glasbene ustvarjalnosti. Vljudno vabljeni! Darja Koter^ ŠOLSKI ZVONEC NAM JE ZAUPAL... PTUJ * Učenci petih, sedmih in osmih razredov osnovne šole Breg so v šoli v naravi na Rogli. Vrnejo se v četrtek ob 13. uri. Učenci ostalih razredov pa so si v tem tednu ogledali razstavo Archacologia Poetovionensis. V četrtek, 23. decembra, ob 16,30 uri pa bodo predstavil i projektno delo Praznično vzdušje v decemhnt. PTUJ * Osnovna šola Olge Meglic pripravlja v petek, 17. de- cembra, ob 13.uri okroglo mizo DROGE MED NAMI, na kateri vabi učence in starše. Pripravili sojo učenci-značkaiji, ki so prebrali knjigo Otroci s postaje Zoo. Sodelovali bodo tudi strokovnjaki (specialni pedagog, kriminalist in zdravnica iz bolnišnice Ormož, kjer zdravijo bolezni zasvojenosti). VIDEM* Danessevračajoizšolc v naravi na Rogli tudi učenci šole Videm in njihove organizacijske enote Leskovec, ki so na snegu preživeli pet dni. Pričakujejojih okrog 17. ure. Privlačna plesna prireditev v soboto bo v športni dvorani Center v Ptuju držav- no prvenstvo v standardnih plesih, ki ga organizira ptujski plesni klub. Predtekmovanja v petih staro- stnih kategorijah bodo pričeli ob 10., finalni plesi pa bodo ob 18. Tik pred njimi bo še slovesna uradna ot- voritev, slavnostni govornik pa bo ptujski župan Vojteh Rajher. Med finalnimi plesi bo tudi bogat zabavni plesni program, v katerem bodo nastopili shovv- dance skupina iz Ljubljane, ki je svetovni prvak v športnih plesih, finalisti evropskega poka- la v rock'n'rollu v formaciji in učenci plesne šole Fredy. V tekmovalnem delu se bodo za dobre uvrstitve potegovali tudi ptujski pari: v pionirski konkurenci Bojan Verlak in Ta- mara Erbus ter Mitja Ogrinc in Hermina Zuran; med mlajšimi mladinci JTomaž Jakob in Natalija Pešl, Matjaž Matjašič in Tina Štrefela, Blaž Predikaka in Petra Čihal ter Jernej Slejko in Nina Jurešič. V mladinski konkurenci bodo nastopili Andrej Skok in Vesna Papež, med starejšimi mladinci pa Borut Žuran in Mihaela Novak. Poleg domačih turnirjev bodo na državnem prvenstvu v Ptuju sodili še štirje tujci — iz Avstrije, Nizozemske, Anglije in Italije. Cas podtikanj SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Očitno še naprej živimo v času podtikanj in (različnih) maščevanj. Bo kdo kdaj poskušal ugotoviti, kakšne posledice to že ima in bo imelo na splošno duhovno stanje naroda? Ali pa se nam morda zdi povsem normalna (in ne- spremenljiva) šala, ki baje te dni kroži po Slo- veniji, da je Slovencev šest milijonov, ker ima- ta vsak Slovenec in Slovenka "v želodcu" vsaj še dva Slovenca in Slovenki ... Če bi dosledno sledili (in verjeli) vsemu ti- stemu, kar so v minulem tednu povedali (kot "čisto resnico") najvišji (in nekoliko nižji) slo- venski oblastniki in strankarski veljaki, bi se- veda brez kakršnegakoli napora lahko ugotovi- li, da imamo opravek z ljudmi, ki se spreneve- dajo in tudi lažejo. Celo če bi poskušali izreče- no interpretirati na najbolj razumevajoč način, se ne bi mogli znebiti vtisa, da so slovenske oblastne strukture čedalje bolj ujetnik medse- bojnega nagajanja, ki ne obeta nič dobrega. Pretekli teden se je začel z novim spopadom med predsednikom Milanom Kučanom in mini- strom za obrambo Janezom Janšo. Predsednik Kučan je parlamentu (na njegovo zahtevo) po- sredoval svoj pogled na prihodnjo sistemsko ureditev slovenske obrambe. Kučan med dru- gim omenja, da bi bilo treba spremeniti veljav- no slovensko ustavo, če bi sprejeli zdaj predla- gani (in v ministrstvu za obrambo napisani) za- kon o obrambi, ki poglavitne pristojnosti kon- centrira v rokah samo enega človeka — mini- stra za obrambo. Bistvo Kučanovih pripomb je, da pri pripravi zakona niso dovolj upoštevali pristojnosti, ki naj bi jih imel predsednik repu- blike kot vrhovni poveljnik obrambnih sil. Prav tako naj bi zakon razločno predvidel kontrolo nad delom obrambnega področja. Predsednik Kučan med drugim piše: "Zakon o obrambi naj nedvoumno opredeli pristojnosti predsednika države kot vrhovnega poveljnika, pristojnosti vlade in ministrov, odnose pri poveljevanju znotraj obrambnih sil in odnose do državnega zbora, še posebej njegovo nadzorno funkcijo. Pristojnosti predsednika kot vrhovnega povel- jnika morajo biti določene tako. da bo ta mogel varovati ustavne vrednote, za kar mu daje po- dlago tudi neposredna izvolitev. Na razpolago mora imeti potrebne informacije in pooblastila ter z zakonom določene instrumente, s katerimi bo lahko zagotavljal spoštovanje zakonov in ustave pri poveljevanju obrambnim silam. Po ustavi je vrhovni poveljnik predsednik države, zato mora biti veriga poveljevanju opredeljena tako, da predsednik lahko opravlja to funkcijo, načelnik generalštaba mu mora biti odgovoren za stanje, delo in bojno pripravlje- nost vseh poveljstev in enot. Minister za obrambo na podlagi veljavne ustave ne more ukazovati voiski." KUČAN TAKO — JANŠA DRUGAČE Minister za obrambo Janez Janša se je takoj odzval na Kučanovo poročilo parlamentu in izja- vil, da Kučan predlaga predvsem "uzakonitev sta- rega obrambnega koncepta", in dodal, da si Kučan želi pristojnosti, ki jih je nekoč imelo Predsedstvo SFRJ. Janša je tudi poudaril, da so Kučanovi predlogi povsem "novi", čeprav so bili k sodelovanju pri zasnovi nove obrambne zakonodaje pritegnjeni tudi ljudje iz Kučanovega urada, ki pa so dali ma- lo pripomb in so jih po besedah Janša tudi upošte- vali. Prav tako naj bi vlada ta zakon neposredno usklajevala s predsednikom republike in njego- vim uradom. Iz urada predsednika Kučana so glede tega po- jasnili, da "vlada republike Slovenije doslej v no- beni fazi priprave zakona o obrambi predloga te- ga zakona ni usklajevala s predsednikom republi- ke in njegovim uradom". Prav tako je predsedni- kov urad sporočil, da v osnutku zakona o obrambi ni bilo upoštevano nobeno od bistvenih mnenj predsednika rcpublke. čeprav je Milan Kučan izrecno opozoril obrambnega ministra Janšo na neskladnost predlaganih rešitev z ustavo republi- ke Slovenije in na potrebo, da se zagotovi nadzor- na funkcija državnega zbora na področju obrambe in med poveljevanjem z obrambnimi silami. Pri pripravi zakona o obrambi gre vsekakor za preveč pomembno sistemsko vprašanje, da bi ga smeli zoževati na relacijo osebnostnih antipatij in napestosti med (sedanjim) predsednikom republi- ke in (sedanjim) ministrom za obrambo. Najno- vejše slovenske izkušnje, ko se konkretni minister za obrambo ne samo z močjo in prepričljivostjo svoje osebnosti, ampak tudi z avtoriteto obram- bnega ministrstva pojavlja kot eden izmed glav- nih arbitrov na slovenski politični sceni, opozarja na nujno previdnost in nujnost vgraditve takšnih varoval na obrambno področje, ki bi na dolgi rok (ne samo v obdobju Kučana in Janša) preprečeva- la kakršnokoli možnost zlorabe tega področja v politične namene. Janša pravi, da si hoče Kučan prilastiti pristojnosti, ki jih je na obrambnem po- dročju imelo nekdanje Predsedstvo SFRJ. Seveda so bile te pristojnosit v marsičem problematične in vprašljive; predvsem je bila prevečkrat moč ci- vilne oblasti nad vojsko in političnimi tendenca- mi v njej v nekdanji skupni državi samo simbo- lična, moč vojaških struktur pa dejanska. Toda če Janša opozarja na to obdobje, potem je treba po- vedati tudi to, da mnogi visoki vojaški voditelji, med njimi tudi nekdanji obrambni minister, v svojih "spominih" vendarle "priznavajo", da bi vojaka že zdavnaj vzela stvari (v nekdanji Jugo- slaviji) v svoje roke in napravila red, če je pri tem ne bi ovirala neodločnost tedanjega Predsedstva SFRJ kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil. V najnovejšem sporu med Kučanom in Janšo po- temtakem ne gre za kakšen "boj za oslovo senco", kot aludira Republika in še kdo, ampak za temeljno vprašanje, od katerega je na dolgi rok odvisno fun- kcioniranje države: kje in kako naj (ne) bo koncen- trirana moč poveljevanja in obvladovanja vojske. Zato v celotni zadevi sploh nista pomambna Kučan in Janša, čeprav se zdaj vse vrti okoli njiju. Gre za to, da niti Kučan niti Janša niti kdo dmg ne sme imeti takšnih (izključnih) pooblastil in pristojnosti nad vojsko, da bi se (kdaj) našel v skušnjavi in se s pomočjo nje ali zaradi nje povzpel na glavo demo- kratičnim institucijam. Zato se zdi prav nepojmljivo, da vlada, ko je začela pripravljati obrambni zakon, ni poskrbela za temeljilo širšo politično in strokovno razpravo o tem, kakšne naj bodo osnovne značilnosti tega za- kona tako glede na evropske izkušnje kot glede na dosedanjo slovensko prakso, saj smo bili ravno na področju obrambe kar naprej priča različnim sistem- skim razlikam in kompetenčnim sporom. Nenormal- no je, da nista imela vrhovni poveljnik in obram- bni minister možnosti, da bi v takšni razpravi (de- mokratično) soočila svoje poglede in razlike. Sicer pa si ne bi mogli želeti boljšega ponazori- la za to, da se z vojsko in močjo v njej ne kaže igrati, kot je bila prejšnji teden "igra" s častno četo predsednika republike. Doslej je predsednika ob odhodu iz domovine na uradni državniški obisk pospremila četa slovenske Teritorialne obrambe, ob njegovem zadnjem odhodu na obisk v Albanijo in ob vrnitvi domov pa častne čete ni- so postrojili. Pojasnila z obrambnega ministrstva so bila takšna, da so samo potrdila strah, da lahko skoncentrirana moč povzroči tudi vsakršno samo- voljo. Subjektivno odločanje (samo) obrambnega ministrstva, kdaj naj predsednika republike pričaka častna četa in kdaj ne, pa je samovolja, ki ne kvari samo ugleda države, ampak opozarja še na marsikaj drugega ... NADALJEVANKA RIGELNIK Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je začel prejemali pisma v nadaljevanjih. Spet gre za anonimko in spet je on v glavni vlogi. Pismo seveda ni bilo namenjeno samo Rigelniku. Prejeli so ga tudi poslanci in ti so brž pohiteli in razgrni- li vsebino pred vesoljno občinstvo. Tako je ano- nimka v celoti dosegla svoj namen. Seveda bi bi- lo vse drugače, če bi vsi, ki se sicer izrekajo proti zakulisnim igram in podtikanjem, anonimko (jav- no) proglasili za pamOet. kot je to storil sam Her- man Rigelnik, kije tudi tokrat dejal, da "izmišlje- nih stvari in laži ne misli komentirali". Obtožnice in kakršnekoli razprave na podla- gi anonimk bi morali izobčiti iz kakršnega koli komuniciranja, če se res nočemo uničiti in one- mogočiti v medsebojnih sumničenjih in podti- kanjih. Seveda pa ostaja še naprej aktualno vprašanje, zakaj slovenski polciji nikakor ne uspeva odkriti razpečevalcev različnih ano- nimk, "do.sjejev" in uradno tajnih državnih do- kumentov. Vsekakor je nenavadno (in strah zbujajoče), da sam predsednik državnega zbora Rigelnik vnaprej dvomi v uspešnost policijske preiskave ... Jak Koprive SLIKAR PETER BEUS V GALERIJI SV. JURIJA Ptujske vedute GALERIJA SV. JURIJA JE UO KONCA LEIA POSTAVILA NA OCLEU PASTELE, RISBE IN (;RAEIKE PETRA BEUSA Peter Beus je rojen v Mostarju leta 1959. Študiral je na .šoli za uporabno umetnost v Sarajevu, zatem pa je študij slikarstva nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral v razredu (iabrijela Stupice. Med njegovimi profesorji je bil tudi France Mihelič. Danes živi in ustvarja v Ljubljani. Aleksander Bassin je o njego- vem slikarstvu zapisal: "Za Petra Beusa, ki je šel skozi trd risarski študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, bi lahko rekli, da tiči prav v risbi, ki jo očitno goji, njegov izrazni karakter, nje- gova ustvarjalna moč. Pri tem ne gre za risbo kot popotno, efemer- no zabeležko, za topografsko-do- kumentarni zapis, ki postavlja sli- karju bosansko-hercegovskega po- rekla, ko se znajde sredi svoje dražljive rojstne krajine, osnovno merilo v črno-beli izvedbi; nav- zočnost risarskega talenta, intuici- je, izraznih možnosti — vse to od- krijemo v njegovih detajlih, v po- dajanju draperije, da, celo v izko- riščanju izrazito tonskega načina slikanja: kot da slikarju ni za to. da bi se barvno razžive! — raje se preda intimnemu razmišljanju, za- stalosti portretnega, dragocenega neulovljivega trenutka ..." Razstavo je odprl predsednik ptujske vlade Branko Brumen. V njenem ospredju so grafike, na ka- terih je na pobudo galerije upodobil dvanajst vedul Ptuja; lani jih je šest za isto galerijo upodobil Drago Ačko. Dve Beusovi grafiki sta na- menjeni spominu Luigija Kasimir- ja. Grafike — ptujske vedute so na- letele na izjemen odziv tudi pri podjetnikih, saj so jih nekateri od- kupili za novoletna darila poslov- nim piirtnerjem. Tudi tako se je mogoče vključiti v promocijo Ptuja in galeriji sv. Jurija gre priznanje za idejo in njeno udejanjanje. NaV MARKOVCI Za urejm kraj v letošnjem letu so v Markovcih predvsem s sredstvi kra- jevnega samoprispevka marsikaj uredili. Do konca no- vembra so zbrali nekaj nad sedem milijonov tolarjev. 70 odstotkov ga porabijo po posameznih vaseh, 30 odstotkov pa ga ostane za skupne potrebe krajevne skupnosti. Ob regionalni cesti Ptuj — Zavrč so v Bukovcih zgradili 400 metrov pločnika in uredili prometno signalizacijo s preho- dom za pešce. Na 2,4-kilome- trskem odseku lokalne ceste Markovci — Borovci so po- ložili asfaltno prevleko, v Mar- kovcih pa dobili 300 metrov pločnika. V Stojncih so lično uredili še križišče z zelenico in javno razsvetljavo, pripravili pa so tudi dokumentacijo za raz- svetljavo v vaseh Bukovci, No- va vas pri Markovcih in Stojnci. V celotni krajevni skupnosti so postavili ulice za avtobusna postajališča in zgradili kabelski televizijski sistem v Zabovcih, Markovcih, Novi vasi, Bukov- cih in Stojncih. Tudi pokopa- lišču SQ dali lepšo podobo, saj so kupili zabojnik za smeti in odstranili smetiščno jamo, hkra- ti pa že uredili vse potrebno za širitev pokopališča. PRIHODNJE LETO PREDVSEM ASFALTIRANJE CEST_ Kot nam je povedal podpredsed- nik krajevne skupnosti Marjan Strelec, bodo sredstva samopri- spevka v naslednjem letu porabili za položitev 750 metrov asfaltnih prevlek v Novi vasi, za kar so že sklenili pogodbo, za asfaUiranje 400 metrov lokalne ceste Stojnci — Muretinci, za 820 metrov kra- jevne ceste Bukovci — Stojnci in 600 metrov cest v Markovcih. Načrtujejo tudi dokončanje javne razsvetljave v Stojncih ter razširit- vi pokopališča in kabelskega tele- vizijskega sistema v Borovce, Prvence, Strelce in Sobetince ter uvedbo lokalnega programa. Ulič- no razsvetljavo naj bi dobili še v Bukovcih in Novi vasi. Tudi prihodnje leto bodo poleg sa- moprispevka finančni viri še indivi- dualne pogodbe s krajani, občinski proračun in nekateri drugi sovlagatel- ji ter najemnine in grobnine. DLZ TEDNIK 16. DFXEMBER 1993 KlLTl RA, IZOBRAŽEVANJE - PIŠE: TJAŠA MRGOLE-JUKIČ — 64 ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE Dokler so bili v občinah le najnižji in tudi najrevnejši sloji, je bilo to tudi mogoče. Prav tako krščanstvo pa je bilo mikavno tudi za dru- ge družbene sloje. Marsikdo si je prav zaradi te zahteve po skupni lastnini premislil stopiti v to vero. Zapomni si, da so prve občine zavzemale do lastnine prezirljiv odnos in skrajno negativno stališče. Zato niso marali tistih, ki so si priza- devali postati bogati, saj so bolj kakor boga- stvo cenili notranje člove.ške dobrine. Pre- pričani so bili, da človek nosi večje "bogastvo" v sebi, kakor si ga je mogoče ustvariti z mate- riajnimi dobrinami. Če veš, kakšen odnos so prvi kristjani gojili do lastnine, lahko predvidevaš tudi, kakšen od- nos so imeli do takratne države. Edina oblast, ki sojo prvotni kristjani poznali, je bilo "cesar- stvo božje" in tega so z nestrpnostjo pričakova- li, saj se bo takrat vse spremenilo; zavladali bodo brezdelje, blaginja in večno življenje. Do države tukaj na Zemlji so imeli kristjani ne- gativen odnos in je niso priznavali. Pa se vrniva malce nazaj, ko sva obravnavala politeistično religijo Rimljanov. Ali se spomin- jaš, da sva govorila tudi o kultu cesarjev? Vsak "dober" državljan se je moral pokoriti temu kultu in vsake toliko opraviti obred žrtvovanja cesarju (posipati nekaj zrnc kadila). Ker pa kri- stjani niso priznavali države in njenega cesarja, tudi te državljanske obveznosti niso hoteli opravljati, saj bi to pomenilo, da priznavajo ce- sarja in državo, s tem pa se bi izneverili svoje- mu Bogu. Mnogo kristjanov je za "ljubi mir" opravilo državljansko dolžnost, bili pa so tudi taki, ki so pogumno vztrajali pri svojih pre- pričanjih. In prav ta politična nepokorščina ce- sarju je glavni vzrok, da so cesarji preganjali prve kristjane. No, lahko si misliš, da je bilo sovraštvo obojestransko. O preganjanju kristjanov v rimskem imperiju je napisane veliko krščanske literature, ki tudi pretirava. Res pa je, da so tiste nepopustljive kristjane kraznovali tudi tako, da so jih kot sužnje peljali v arene, kjer so "tekmovali" v bol- ju z živalmi ali gladiatorji. Namen je bil užitek gledalcev, pa tudi vzbuditi strah v ljudeh pred ne- pokoriščino cesarju. Pa ne samo to, povedati je treba tudi, da so kr- ščanske občine "šle v nos" cesarjem tudi zato, ker so ustanavljali nedovoljene organizacije — občine z la.stnimi blagajnami, posestvi in pokopališči. Cesarji so se tega zbali, saj je ekonomska moč občin naraščala, in to ravno v času, ko se je moč države rušila. Pregoni kristjanov so bili velikokrat povezani tudi z zaplembami premoženja občin. Za prvotno krščanstvo lahko trdiva, da je za- stopalo izrazito negativen odnos do sveta in do vseh takratnih institucij. Na lastnino, državo so gledali zaniče\alno. Njihove oči, upanje in ve- ra so bili usmerjeni le v prihod božjega cesar- stva, ki so ga pričakovali. V državi božji ne bo delitve med bogatimi in revnimi. Vsak človek bo sojen od Boga, in ali bo prišel v raj ali pe- kel, je odvisno samo od NJEGA SAMEGA, njegovega obnašanja, odnosa do vere in Boga na tem svetu. Z gotovostjo lahko trdiva, da so bile ideje o enakosti vseh, ideja o preseganju lastnine ter ide- ja o novi državi, kjer bodo drugačni, mnogo boljši družbeni odnosi, izrazito napredne in zasi- jala je neka čisto nova, kvalitetno drugačna ideo- logija, kije doslej nismo poznali v zgodovini člo- veštva. Kautsky je prepričan, da je prvotno krščanstvo izredno revolucionarne narave. Engles pa ugotavlja, da je napaka prakrščanske revolu- cionarnosti v tem, da so željo po spremembi ob- stoječih družbenih odnosov prenesli na "drugi svet" in da bi revolucionarno preobrazbo moral napraviti nekdo drugi — Bog. Žal mu je, da prvotni kristjani niso šli v akcijo, ampak so z občudovanja vrednim mirom v srcih prenašali te- gobe krutega sužnjelastniškega sistema in čakali na boljši jutri (prihod božjega cesarstva). Morda pa niso znali, upali, mogli, in vse, kar jim je osta- lo, je bila le vera ... Kakorkoli že, to je tema za filozofe. Za naju je pomembno to, da veva, kakšna je ideologija prvotnega krščanstva in kako je ta ideologija de- lovala med ljudmi v organizacijah — najprej v občinah in kasneje cerkvi. NASTANEK CERKVENE ORGANIZACIJE Pri dosedanjem branju si morda dobil občutek, da so bile občine enotne, toda to ni res, saj so živele čisto samostojno in neodvisno druga od druge. Med seboj so si izmenjavale le molitve in razodetja, niso pa bile niti enotnega organizacij- skega tipa niti istih ideologij. Med največja ideo- loška gibanja štejemo gnostike, monatiste, dinati- ste, arijce ... To so bila največja ideološka gibanja zgodnjega krščanstva, takih majhnih pa je bilo cel kup. Tudi tisti enakih misli so nauke razlagali kar po svoje, pač tako kakor so jih razumeli (čeprav ima nova zaveza konec II. st. že dokončano obli- ko). Prav zaradi teh različnosti se je pojavila po- treba po trdni ideološki'in organizacijski poveza- nosti, saj je bilo drugače nemogoče pridobiti množice ljudi. Cerkvena organizacija je tako po- stala nujna. Takoj boš pomislil: Če je tako, potem pa že ni- so več zadoščevali le verniki sami, ki so se med seboj volili; za tako institucijo je potrebno imeti prave profesionalce. Točno, res se oblikuje du- hovščina in postane red. Največjo vlogo in moč so dobili, jasno, tisti, ki so upravljali z denarjem — torej episkopi. V III. st. seje pričel prenos lokalnih pravic na škofe, ki so prejemaj! v hrambo oporoke, vloge vernikov in pravde. Škofje so se polastili vseh duhovniških funkcij, podeljevali so zakramente, odločali o du- hovni posvetitvi, postali so nekakšni posredniki med verniki in Bogom. Vse to pa pomeni tudi, da je skupščina verni- kov ostajala v ozadju, škof pa je postal vedno večji vladar nad občino. Konec je bilo z demo- kratičnimi druženji v občinah, konec z volitvami episkopov (sedaj so jih nastavljali) in konec je bi- lo osebnih in svobodnih tolmačenj med verniki. V cerkveni organizaciji vlada toga disciplina. PTUJSKA PREDPREM1ERA KOMEDIJE MOŠKI POD POSTELJO MoJ mora biti pozoren in nežen in lep Kaj je napeljalo Zvezdano Mlakar in Barbaro Lapajne, da sta se odločili stopiti izza zi- dov institucionalnega gledališča in se sami odpravili v komedijo Moški pod posteljo z nekaj sodelavci, sploh ni pomembno. Sami pravita, da sta si zaželeli iti med ljudi, jih zabavati in se tudi sami smejati. ^ Ptujska predpremiera, ki je bila v petek, 3. decembra (pre- miera bo januarja v Ljublja- ni), je dokazala, da jima bo to zagotovo uspelo. Besedilo je še preveč življenjsko, vsak- danje, a prav zato zanje smeh, ki ni poceni humor, tudi po zaslugi Zvezdane in Barbare. Komedija govori o ženskah, ki iz generacije v generacijo sanjajo o idealnih moških, do- življajo z njimi tragedije, se jih veselijo in jih sovražijo, vendar na koncu brez njih ne morejo, pa naj piše v horosko- pih, v dlaneh, karkoli že piše. Komedija ne obremenjuje, ampak zabava, teče lahkotno in pripoveduje stare resnice o mo-škem in ženski. Do premiere bosta morali igralki posamezne prizore še dodelati in izpiliti, vendar ni nobenega dvoma, da bo kome- dija "vžgala". Zvezdana in Barbara, ki sta tokrat ne samo igralki, tudi re- žiserki in poleg drugega še managerki, sta dokazali, da sta nalogi kos. Moški pod posteljo je prisrčna komedija, ki bo polnila dvorane in gledalcem polepšala kakšen dan, kot si želita igralki. Scenograf je Bo- ro Rotovnik. kostumi so delo Jerneje Jambrek, koreografija Mire Mijačevič, glasbene pri- redbe songov, ki jih pojeta Zvezdana in Barbara, pa je na- pisal Zoran Predin. NaV Zvezdana in Barbara ter Moški pod posteljo. Foio: Jane Štravs IVAN OGRINC — 41 LET V PIHALNEM ORKESTRU TALUM Ko se igranju predajaš s srcem... Najprej je igral saksofon, danes piha v klarinet. Ivan Ogrinc, majstarejši godbenik Pi- halnega orkestra Talum; ne po letih, po stažu. Spominov je za več kot za štiri desetletja: j lepih, grenkih, veselih in manj veselih. Vse pa spremlja glasba, predanost orkestru in| prijateljstvu med godbeniki v urah vaj in nastopov. Kako ste začeli v pihalnem orkestru v Kidričevem? Ivan Ogrinc: V godbo sem prišel leta 1952, prej pa sem igral že v Mariboru. Časi so bili za pihalni orkester takrat precej težji kot danes. Poma- gala nam je še Tovarna glinice in aluminija, ki je prevzela pokroviteljstvo nad nami prek Delavskega prosvetnega dru- štva Svoboda Kidričevo. Kot so mi pripovedovali člani, ki so leta 1948 ustanovili orke- ster, so prek tovarniškega sin- dikata zbirali denar iz osebnih dogodkov za nakup intrumen- tov; bil je to neke vrste samo- prispevek. V začetku jih je bilo 15. Prvi kapelnik je bil Maks Vaupotič. V prvih letih so .se godbeniki jn kapelniki precej menjavali. Še leta 1952 smo bili brez uni- form, naslednje leto pa smo jih že dobili: blago je bilo sive bra- ve in videti smo bili kot kakšni stražarji; bili pa smo enotno oblečeni. Kje vse ste takrat igrali, kam so vas vabili? Ivan Ogrinc: Takrat je bilo z vabili drugače. Igrali so predvsem za potrebe tovarne — za vsak državni praznik je bila v tistih letih v tovarni proslava —, v Kidričevem in okoliških vaseh. Šli smo tja, kamor smo dobili "komando". Nič nismo zbirali, to so bile direktive. Igrali smo od jutra do večera. Ko so bile na pri- mer volitve, smo šli od Ki- dričevega do Lovrenca, Zu- pečje vasi, Apač in Cirkovc do Slovenje vasi. Najhvečkrat smo šli s kakšnim starim tovornja- kom, pa tudi še z navadnim vo- zom s konjsko vprego. Tako udobno kot danes ni bilo. Tudi prvomajske budnice ste takrat igrali ... Ivan Ogrinc:V tistih letih so bile obvezne in še danes počnemo to. Včasih smo za- čeli zjutraj in končali zvečer, Ivan Ogrinc danes končujemo že okrog de- setih dopoldne. Kakšna pa je bila glasbena izobrazba godbenikov? Ivan Ogrinc: Zelo različna. V začetku je bilo vse bolj amatersko, bili smo brez gla- sbenih šol. Tudi danes jih ni veliko z glasbeno šolo. V god- bo smo sprejeli vse, ki so kaj znali igrati. Poklicnih godbe- nikov pa nismo mogli dobiti. Mlajši smo se učili na pri- ložnostnih tečajih. Kakšen je bil repertoar? Ivan Ogrinc: V začetku smo igrali lažje skladbe, naj- več je bilo češkega notnega materiala. Igrali smo polke in valčke. Vabili so nas na vese- lice. Kolikor skladb smo zna- li, smo jih zaigrali, pa spet po- novili. Kdaj je godba postala to- varniška? Ivan Ogrinc: V začetku je bila sekcija Delavskega pro- svetnega društva Svoboda Kidričevo, leta 1965 pa je po- stala po sklepu delavskega sveta tovarniška. Od takrat nam je šlo boljše, saj je tovar- na dobro skrbela za nas in prvič smo dobili poklicnega kapelnika, ki ga je zaposlila Tovarna glinice in aluminija. To je bil Alojz Krajnčan. Ta- krat je imela godba okrog 45 članov. Pa so se razmere spet spremenile, prišel je drugi di- rigent, število godbenikov se je zmanjšalo. Danes nas je od 27 do 30. Novi dirigent je Šte- fan Garkov, vaje pa imamo enkrat tedensko. Kaj vam pomeni 41 let igranja v pihalnem orkestru? Ivan Ogrinc: Ko si enkrat v orkestru z ljudmi, ki dajejo pro- sti čas za konjiček, ki pa ni več konjiček, saj je sodelovanje v orkestru povezano tudi s potni- mi stroški, marsičemu se moraš odpovedati, če se predajaš igranju s srcem, ko ti zlezejo vaje, nastopi pod kožo, se temu ne moreš več odpovedati. In to bom počel, dokler mi bo zdrav- je dopuščalo. Koliko je v pihalnem orke- stru mladih? Ivan Ogrinc: Orkester je že precej prileten. Mladi se neka- ko izogibajo tej zvrsti glasbe. Ko smo bili mi mladi, smo bili ponosni, da igramo v orkestru. V Kidričevem imamo sicer od- delek pihal glasbene šole, ven- dar kakšnega posebnega zani- manja ni. Dokler je tovarni šlo še dobro, smo celo plačevali šolnino, danes tega ni več in , temu primeren je interes. Kaj pa sodelovanje z dru- gimi pihalnimi orkestri? Ivan Ogrinc: Prej sodelo- vanja ni bilo. S ptujskim pi- halnim orkestrom smo začeli sodelovati okrog leta 1970, ko je postal dirigent tudi našega orkestra prof. Anton Horvat. Tako so nam pomagali ptujski godbeniki, ki so bili vedno številčnejši. V zadnjih letih, ko imamo medobčinsko revijo pihalnih orkestrov, se srečuje- mo več tudi z godbeniki iz ptujske in ormoške občine. Želimo pa si več sodelovanja z Zvezo kulturnih organizacij občine Ptuj. Nataša Vodušek PISE: UNIV. PROF. MAESTRO JOŽE GREGORC Jubilejni koncert pihalnega orkestra Talum Kidričevo 2. decembra 1993 je s slavnostnim koncertom v dobro zasedeni dvorani Kidričevo pro- slavil svoje 45-letno delovanje pihalni orkester Talum iz Kidričevega z dirigentom Šte- fanom Garkovom. Na koncertu je s polovico programa kot gost sodeloval pihalni orke- ster KUD POŠTA z dirigentom Ervinom Hartmanom iz Maribora, ki je s svojim sodelo- vanjem pomembno dvignil slavnost jubileja. V času 45-letnega obstoja je orkestrsko rast Taluma obliko- valo več dirigentov, ki so se vsi udeležili slavnostnega koncerta. Naj jih naštejem: Maks Vaupo- tič, Alojz Krajnčan, Jože Mat- Jašič, Anton Horvat (dirigent je bil v dveh obdobjih) in Mar- jan Rus. Kakor vsako umet- niško telo je imel tudi pihalni orkester svoje vzpone in manj uspešne sezone. Dosegel je mnogo priznanj in pohval, mor- da najvišjo v Krškem, kjer je pod vodstvom A. Horvata dose- gel prvo nagrado v tretji težav- nostni stopnji — zlato plaketo. Prvi del jubilejnega koncerta je pripadal slavijencem, ki so izvedli svoj program korektno, v dobri intonaciji in ritmični iz- delanosti, manj pozornosti pa je dirigent posvetil dinamiki, zato niso mogle priti do polnega izraza posamezne pevne linije in kantilene v nekaterih instru- mentih ter njihove barvne značilnosti. Tokrat mladi vodja orkestra tudi ni imel najbolj srečne roke pri izbiri programa, saj je isti orkestr pod istim vod- stvom izvajal lansko leto na re- viji pihalnih orkestrov v Ptuju neprimerno kvalitetnejši pro- gram, ki ga je tudi dobro izve- del. Talum pa je tudi na tem koncertu prikazal bit svojega igranja, ki jo oblikuje nav- dušenost izvajalcev in prav ta navdušenost navduši tudi po- slušalce. V prvem odmoru so jubilan- tom čestitali ter izročili darila in zaželeli nadaljnjih uspehov predsednik KS Kidričevo, ptuj- ski župan dipl. ing. Vojteh Ra- jher. direktor tovarne Talum (Kidričevo) dipl. ing. Danilo Toplek, v imenu ZKO A. Brglez, v imenu nekdanjih diri- gentov pa je svoje nekdanje godbenike prisrčno pozdravil dirigent Alojz Krajnčan. Drugi del koncerta je izpolnil pihalni orkester KUD Pošta Ma- ribor. Za konec pa sta oba orke- stra pod vodstvom Štefana Gar- kova zaigrala še nekaj koračnic. Koncert obeh orkestrov je nav- dušil številno občinstvo, daje za- dovoljno zapuščalo dvorano. 45 let pihalnega orkestra Talum. Foto: Stojan Kerbler NAŠI KRAJI IN LJl DJE 16. DECEMBER 1993 TEDNIK Jinozavrov ni več, gredo pa dobro v denar Filmi, knjige, revije so vse manj kulturno dejanje in yxe bolj industrija. To potrjuje tudi film Jurski park, ki smo ga v Ptuju imeli priložnost videti že dvakrat. Mnenja so bila ra- zlična, ob vsem spremljajočem dogajanju, kije bilo tu že pred filmom, pa Je. skoraj bogokletno reči, da Je film slab: obrtniško Je sicer na zavidljivi ravni, vsebinsko pa za mnoge otroke celo strah vzbujajoč. Vendar ko je treba kupiti revijo o dinozavrih, da Ja ne bi za- \ mudili kakšne dinozavrske kosti, pozabijo na strah otroci in starši. Popolna podoba dinozavra bo na ogled kmalu, ko pri' de čez dve, tri številke še koža te ogromne živalske vrste, kije živela pred milijoni let. Mislili smo, da Je izumrla, pa ni. Dinozavrov, velikih in ma- Jhnih, takih, ki Jih natakneš na svičnik ali zbiraš njihove sličice, in onih velikih za nekaj tisoč tolarjev, Je okrog nas več in več. Nekateri od njih so prav grozljivi in nasilni, kot si lahko ogledamo v filmu. Ker lahko nasilje ponudimo otrokom vsak večer v televizijskem dnevniku le dobrih sto kilometrov proč, smo kar začudeni, da Je bilo treba ponj kar nekaj mili' Jonov let nazaj. Naj dinozavri mirno počivajo, saj niso imeli nobenih oze- meljskih teženj ali nacionalističnih motivov, hoteli so le preživeti. Kakor hoče danes preživeti filmska industrija (težko Je verjeti, da gre za sedmo umetnost), preživeti želijo založbe, ki izdajajo revije o dinozavrih, preživeti želi živilska indstrija, ki že ovija v dinozavre žvečilke, na račun dinozavromandije pa udobno živi še kdo. C zamero ali brez nje — dinozavrska vročica Je presegla, če ne že ne drugega, pa vsaj dober okus in povsem zatrla lepo in tisto vez: I o. kar /e še potrebno odraščajočim otrokom za lepo otri".iva. Težko namreč verjamem, da so dinozavri, upodobljeni i" ■ lam v materialih na tisoč in en način, lahko igrača, ki bo otror.! razveseljevala in ga uspavala ... Upam, da vsaj božički in Jedh, Mrav ne bodo segli po njih. Nataša Vodušek iiačunalniška učilnica na osnovnlioli DestrniR še lani so se učenci osnovne šole Destrnik, ki so obiskovali računalniški krožek, vozili v Ptuj, odslej pa bodo lahko ra- čunalniško znanje nabirali kar v šolski računalniški učilnici. Res, da je prostor majhen, da so računalniki samo trije, ven- dar je za začetek dovolj. Zani- manje za računalništvo je tudi na tej šoli izredno veliko. Pri opremi računalniške de- lavnice so jim pomagali Kme- tijski kombinat — Tehnoser- vis. Ptujske pekarne in slašči- čarna, Intes, Petlja, AŠH, Li- bra, Vepos in Meso-izdelki Zerak. Odslej računalniki tudi na osnovni šoli Destrnik Al' prav se piše "Petoviona" ali "Petovija" v Tedniku je bil 11. novembra 1993 objavljen članek avtorice dr. Marjete Šašel Kos pod naslovom "Kako pravilno po- sloveniti ime antičnega Ptuja". Članek sem žal spregledal in me je nanj opozoril gospod Branko Lamut, za kar sem mu hvaležen. Gospod Laniut po avtoričinih navodilih sloveni latinski samostalnik "Poetovio" v slovensko obliko"Peto- viona" oziroma dodaja v slovenskem jeziku samostalniku "Poetovio" pridevnike ženskega spola, na primer "antična Poetovio". Veseli me, da se avtorica zanima za zgo- dovino na.šega mesta in da .se kot klasična filologinja ukvarja tudi s slovenjenjem ime- na antičnega prednika našega Ptuja, torej s slovenjenjem latinskega samostalnika "Poetovio". Zavedam se, da dr. Marjeta Šašel Kos obvlada latinščino mnogo bolje od mene, ki se znanstveno ni.sem nikoli uk- varjal s tem jezikom. Kot klasična filolo- ginja ima veliko prednost pred mano, ki sem na tem področju laik. Zato svojih sta- li.šč ne bom oprl na filološko teorijo, pač pa na svojo preprosto kmečko logiko. Nekaj časa sem se sicer ukvarjal z matematično teorijo jezikov, zlasti z matematično teorijo gramatik in pripadajočih algoritmov, ven- dar teh učenih zadev v tem članku ne bom uporabljal. Avtoričin članek jemljem kot odgovor na moj članek o oblikah imena "Poeto- vio". Članek je bil jobjavlejn pred nekaj meseci v Tedniku. Čutim, da moram od- govoriti na avtoričin članek, kar pravkar počenjam, zlasti ker je brez vsakega argu- metna zavrnila kot neustrezen moj pre- dlog, da bi "Poetovio" poslovenili v "Pe- tovija" ("Petovije"), ki je v slovenščini ženskega spola, enako kot je v latinščini ime "Poetovio", sočasno pa zadošča splošnemu pravilu slovenjenja latinskih samostalnikov ženskega spola, ki se kon- čajo na "io" ("-onis"). Znanost mora po- stavljati ali poiskati neka splošna pravila; če pa obstajajo pri tem izjeme, jih je tre- ba utemeljiti. Ne verjamem, da je samo- stalnik "Peotovio" pri tem neka izjema, saj se sklanja enako kot samostalnik "di- strubutio", "permutatio" itd. Samostalnika "distributio" (distributio- nis) ne slovenimo v obliko "distribucio- na", ampak v "distribucija". Po isti logiki je naravno poslovenjenje samostalnika "Poetovio" ("Poetovionis") beseda "Peto- vija" in ne "Petoviona", kot zahteva avto- rica. Pri slovenjenju se je treba po mojem držati nekih splošno veljavnih pravil. Če bi sledili avtoričino logiko slovenjenja, bi dobili v slovenščini stavke, kot "Distiibu- ciona inflacione v Petovioni ni bila veli- ka". To je očitno nasilje nad slovenskim jezikom. Zaradi podobnega nasilja nad slovenščino v svojem obdobju je dr. Prešeren napisal znani epigram: "Sloven- cev jezik potujčevavši si kriv, da kolne kmet molitve bravši." Popolnoma dru- gače zveni prej zapisani stavek v nasled- nji obliki: "Distribucija inllacije v Peto- viji ni bila velika." Zavzemam se torej za slovenjenje latin- ske besede "Poetovio" v obliko "Petovi- ja". Morda sem v zmoti. Toda če nimam prav, prosim tistega, ki tako trdi, da mi dokaže, zakaj nimam prav, podobno kot sem tudi sam utemeljil svojo zahtevo. Druga zadeva, ki izvira verjetno iz kro- gov, ki so blizu gospodu Lamutu, je ta, da se v Tedniku pojavljajo feminizirani stavki, kot "Antična Poetovio je bila Pri tej za- devi je sporna relacija med semantiko, sin- takso in predvsem gramatiko latinskega in slovenskega jezika. Ta odnos je podoben kot pri prevajanju umetnih, na primer računalniških jezikov. Ni namreč ženskega spola mesto Ptuj v antičnem obdobju, mar- več latinsko ime tega mesta, torej samotal- nik "Poetovio". In ne vidim nobenega ra- zloga (razen morda feminističnega), da bi beseda "Poetovio" tudi po slovenski grama- tiki morala biti enakega, torej ženskega spo- la. Če bi to privzeli kot pravilo,^je to ak- siom, ki ga ni mogoče dokazati. Če privza- memo ta aksiom, bi morali na enak način ocenjevati v slovenščini tudi spol vseh tujih besed, ki smo jih prevzeli iz latinščine, grščine, nemščine, francoščine itd. Po- splošeni aksiom bi se tedaj glasil: Če upo- rabljamo besedo iz tujega jezika v slo- venščini, ji moramo v slovenščini vedno prirediti enak spol, kot ga ima ta beseda v tem tujem jeziku. Če bi privzeli ta aksiom, bi prišli v situa- cijo, da bi pri slovenskih besedilih, v katera so vključene tuje besede, vsi avtorji in bral- ci takšnega besedila morali poznati grama- tični spol teh besed v izvirnih jezikih. V tem primeru pa delamo pogosto nasilje slo- venskemu ušesu. Po tej logiki bi morali po- leg "antična Poetovio" govoriti tudi "dobra pomfri", saj je "ocvrt krompir" v fran- coščini ženskega spola. Vsakomur je jasno, da je to absurd in kaže na nesprejemljivost navedenega aksioma. Če pa ne sprejemamo v semantiki, sintaksi in gramatiki splošnih pravil, se ne vedemo znanstveno. Toliko o tem, da samostalnik "Poeto- vio", če je vključen v slovensko besedilo, ni nujno ženskega spola. Če govorimo "Antična Poetovio je bila ...", moramo govoriti tudi "Tvoja pomfri je bila do- bra", sicer nismo dosledni. Priznam, da do zgoraj navedenega nisem prišel prek zapletenih filoloških hipotez in teorij, pač pa po svoji preprosti kmečki lo- giki. Dopuščam, da nimam prav, vendar se pogosto izkaže, da tudi marsikatera od znanstvenih (tudi filoloških) hipotez ni pra- vilna. Sam Einstein je priznal, da je bilo devetdeset odstotkov njegovega razmišljan- ja napačnega in le de.set odstotkov pravil- nega. In če je to upal priznati genialni Ein- stein, ne vidim razloga, da ne bi tega priz- nali tudi mi vsi. V nasprotnem primeru lah- ko pričakujemo po tem članku novo "črkar- sko pravdo". Adolf Žižek ZGODBA O DELOVNI KNaiZiei Red pa takšen ... Mirjana Kocmut, ki nam je zgodbo zaupala, je mlado dekle, invalidka tretje stopnje. Na vso moč si prizadeva, da bi dobila primerno zaposlitev. Ko so jo letos v začetku maja napotili v postopek za priznanje invalidnosti, še slutila ni, kaj se bo dogajalo. Na mariborsko enoto Zavoda za inva- lidsko in pokojninsko zavarovanje Slove- nije je morala, poleg nekaterih drugih do- kumentov in potrdil, poslati tudi delovno knjižico. Postopek je seveda trajal nekaj časa in Mirjana je konec poletja že dobila sklep o priznanju invalidnosti. Od takrat si je prizadevala dobiti karšnokoli zapo- slitev in za to potrebuje seveda delovno knjižico. Toda ta je medtem imela svojo pot. Po uradni dolžnosti so jo z Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje najprej poslali na mariborsko enoto Zavo- da za zaposlovanje, tam pa trdijo, da so jo konec septembra poslali v ptujski urad in imajo to tudi uradno zaznamovano. A glej ga, zlomka — s ptujskega urada sojo prejšnji teden pisno povabili, naj pride k njim in s seboj prinese tudi delovno knjižico(!?). Ko jim je sporočila, daje ni- ma, so ji naročili, naj jo kar sama najde. In pričelo se je iskanje. Na srečo se je odločila, da bo poskušala urediti zadeve kar po telefonu. Kot da bi sama zapravila knjižico, jo je morala iskati po obeh že omenjenih mariborskih ustanovah. Tam se je morala najprej s telefonistko Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje prav spreti, da je dobila odgovorno ose- bo; vmes ji je ta še nekajkrat odložila skušalko. Končno je po vsaj dveh urah neprestanega telefoniranja ugotovila, da so knjižico že septembra poslali v Ptuj. Kaj so z njo počeli v Ptuju, kam so jo za- ložili in kako, da tega niso opazili, je se- veda za Mirjano ostala skrivnost. Nekaj časa so na ptujskem uradu še trdili, da knjižice nimajo, nato pa so jih iz Maribo- ra obvestili, kako so jim knjižico že zdavnaj poslali. In po iskanju sojo v Ptu- ju tudi našli. Zgodba priča o svojevrstnem redu, ki ga imajo, in predvsem je zanimivo, kaj bi bilo, če bi Mirjana šla v Maribor ter ne- kaj ur porabila za obiskovanje raznih pi- sarn. Tu so še stroški prevoza, pa njen čas in seveda cena telefonskih pogovo- rov. Vse to bi ji lahko prihranili, če bi od septembra do decembra vsaj enkrat po- skušali pogledati, kje je njena knjižica. Urejenost in red v tem primeru ravno ni- sta vrlini ptujskega urada. Da ljudem s takim početjem povzročajo obilo nepo- trebnih skrbi in stroškov, pa je tako ja- sno; tudi iz te zgodbe. Darja Lukman Zunec Miha Mazzini Zbiralec imen 1_ Kot trava je ime, ki daš ga nase, pride in gre in on ji barvo vzame ... Dante, Vice, XI, 1 15 PROLOG Gledala je moža, kako zajema juho, in se zave- dala, da je noseča. Iz kuhinje je zvenkljala poso- da, ki jo je Greta polagala na voziček. Nobene na- petosti ni bilo v zraku in ni je preveval občutek, da se bo nekaj zgodilo. Umirjena družinska večerja: še plameni sveč so bili skoraj nepremični in mrak v kotih jedilnice je netrzajoče čepel. Sko- zi priprte naoknice je pripljuskavalo enakomerno potrkavanje valov. Zelo lenobno, počasi. Skoraj brezvetrje. Moževa žlica je zabredla po tekočini, jo odriva- la od sebe — mogoče v ritmu valov tam zunaj? — in vedela, da bo začutil njen pogled, zastal, dvignil glavo in seji nasmehnil. Čakala gaje pri- pravljena. "Noseča sem." Žlica je obmirovala in vrtinci juhe so krožili čeznjo. Počasi se je nasmehnil in za trenutek ji ga je postalo žal. Ne vsega, ne v celoti, le tistega počasnega širjenja ustnic v zgodnjem poletnem večeru. "Kako dolgo že veš?" je vprašal. "Tri minute. Sin je," je odgovorila povsem iskreno in svoj izpad takoj obžalovala. Opazovan- je nasmeha jo je za trenutek spravilo iz tira. Gledal jo je v oči in vedela je, da bo zahteval pojasnjevanja čudnega odgovora. Žlica je še naprej lebdela sredi tekočine. "Kako mu bo ime?" je komaj dokončal vpraša- nje, preden ga je prehitela rast — da, prav tako je pomislila: raste. tšJekaj, iz ušes. Tako hitro, da se mu izraz obraza ni imel časa spremeniti, kaj šele spačiti. Nasmeh še zamrznil ni, le ustavil seje. Še preden je lahko razznala tisto, kar je hušknilo stran, se ji je pleša, zakrita s prečnim česanjem, priklonila. Natanko tako je bilo videti: rahel pri- klon klobuka, ki se vljudno dviguje. Prizor je tra- jal le trenutek in vtis je prišel šele kasneje, precej kasneje, ko je bilo že vsega konec. Naslednje slike so povozile samo sebe in se po- topile v zvoku, ki še zdaleč ni bil glasen ali nepri- jeten. Kot bi z mokro cunjo udaril po kamnu. Telo na nasprotnem stolu je obsedelo zravnano in mrtvo. Nedotaknjeno do nosu: od tam naprej pa nič — kar prenehalo je, izginilo v eksploziji in lobanjsko dno, nad katerim so še poprej lebdeli možgani, se je obsceno svetlikalo v siju sveč, ki so z zamudo zatrepetale, skorajda ugasnile in se počasi začele umirjati. Pretrganina kože je še ved- no stala pokonci in obkrožala preostanek lobanje kot drobni listi lešnikovega plodu. Prav tako ove- li, počasi upogibajoči se navzven. Navzdol. Pogledala je po sobi in drobni, razgibani sledo- vi so bili vidni povsod. Drseli so po zidovih, sli- kah njegovih prednikov, potovali proti okvirjem, se cedili na tla. "Kako mu bo ime?" je potiho ponovila, se na- smehnila in odtegnila pogled gomazečim stenam ter ga vrnila necelemu telesu v črnem fraku z me- tuljčkom. Tudi upokojen se je napravljal, kot bi bil še vedno v diplomatski službi. Pogledala je žlico, ki so jo mišice še vedno držale v prejšnjem položaju — nikjer: ne na dnu, ne v zraku. Zakaj soji dodelili to telo, ko je pa ta- ko poredko ležalo na njej in potrebovalo celih pet let za oploditev? Ker je bilo namenjeno v te kra- je? Globoko je vzdihnila. Ne moreš spraševati, če služiš. Zvok migetanja sobe se je pričel umirjati. Iz kuhinje je spet zaropotala posoda. Ah, da. Pozvonila je Greti. * "Marija, mati božja ... Marija, mati božja ... Marija ..." Prisilil se je in pogledal levico. Da, še je bila tam, četudi jo je prenehal čutiti previs niže. Krva- vela je brez prave bolečine. "Daj ...daj ..." Prositi, ne da bi pisnil? V sebi, v glavi? Ne da bi pogledal navzdol, k njim. Zamižal je in prislo- nil čelo ob kamen. Topel, ne tako zelo razgret — kot bi ga poletno sonce obšlo. "Moram ... moram ..." Živo je zagledal obr^ize pred sabo. Vseh pet: stojijo daleč spodaj in gledajo. Zvrtelo se mu je že od same predstave, kako zelo oddaljeni so, v metrih in v letih. Vsi nekaj let starejši od njega: pa tako majhni. Vrteče majhni. Miroval je, četudi je vedel, kako si tega ne mo- re privoščiti. Z nepremičnostjo so prišle bolečine, krčevito drgetanje rok, kot bi bile tuje in neobvla- dljive. Kadarkoli je odprl oči in pokukal predse, so se žarki sonca v zenitu odbili od skal in ga zaslepili. Ni si upal pogledati navzgor, da se mu ne bi nazaj upognjeni vrat odkrušil kot del skale, po kateri je lezel in povlekel telo za sabo. Sleherni pogled je osredotočil na kako drobnarijo: zareze, oprimke, razpoke, iz katerih je silila v tem letnem času že od suše načeta trava. Kadar je le mogel, se je oprijel robu z bilkami pod prsti. Še čutil jih ni, kaj šele da bi ga obvarovale pred ostrino kamna. Enkrat, zdelo se mu je že dolgo tega, se je čisto blizu razjezil — po glasu sodeč — galeb. Ni se upal obrniti. Gledalci so molčali in zaradi tišine so se mu zdeli odsotni. Skušnjave, da bi pogledal nazaj, so ga napadale druga za drugo. Kaj, če so odšli in ga pustili samega? So se naveličali in odkorakali ob obali? So pustili za sabo le sledi, ki jih morje briše z dolgimi potezami? Morje. Voda. Hladna, še nesegreta. Poletje kljub vročini še ni trajalo za- dosti dolgo. Stisnil seje ob skalo in previs je donel, grabil razbijanje srca, zaletavanje prsnega koša in mu ga ojačanega vračal. "Marija, mati božja ... Marija, mati božja ... Marija ..." Ko bi vsaj vedel, koliko je še do vrha. Vedno več časa je le še mižal. Znoj se mu je cedil s čela in zalival oči. Čvrsto je stiskal veke in čutil ka- plje polzeti mimo. Ni mogel več pravočasno za- preti ust, pljuča so trzala v hitrih vdihih in pil je lasten znoj. Po okusu sodeč lastno morje. Prva kaplja je bila najbolj nevarna, skoraj bi ga podrla. Pripolzela je — kar odtrgala se je; pomislil je: kaj pa je sedaj to? — in trznil je z glavo, da bi jo otresel. Sunkovit premik potrebuje prostor, zato seje odmaknil od stene. Levica je zgubila oporo, klecnila in se takoj odkupila: nekaj deset centi- metrov niže seje ujela za izboklino in dala telesu čas za umiritev. TEDNIK — DKCEMBER 1993 NAŠI KRAJI IN LJLDJE PSEOSTBI lUUTElUll ZA PlUD Kadrovske štipendije redke REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE JE NA TISKOVNI KONFERENCI PREDSTAVITEV PROBLEMATI- KO ŠTIPENDIRANJA V ŠOLSKEM LETU 1993/94 • PODELJENIH 42.215 REPUBLIŠKIH ŠTIPENDIJ, KAR JE 27 ODSTOTKOV MANJ KOT V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU LJUBLJANA, 7. decembra • Težko je verjeli, da so državljani Slovenije postali v zadnjem letu kaj bogatejši, saj brezposelnost še vedno narašča, povečuje se število upra- vičencev do denarnih pomoči, kupna moč pa- da. Sodeč po številu podeljenih štipendij v le- tošnjem šolskem letu pa bi lahko trdili obrat- no, saj ji je kar 27 odstotkov manj: v prete- klem šolskem letu je prejemalo republiško šti- pendijo 53.530, konec letošnjega novembra pa je bilo štipendistov 42.215 — 32.695 dija- kov in 9.520 študentov. _ ^ .. . . OSNOVA ZA CENZUS NIZKA ZAJAMČENA PLAČA Na Republiškem zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da jc za zmanjšanje števila re- publiških štipendij kriva predvsem nizka zajamčena plača, na katero je vezan cenzus za pridobitev republiške štipendije. V le- tošnjem šolskem letu prejemajo štipendije tako tisti dijaki in študenti, ki se šolajo v kraju in dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju leta 1993 ne presega 80 odstotkov zajamčene plače (20.000 tolarjev bruto), oziroma dijaki in študenti, ki se šolajo izven kraja bivanja in dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju ne presega 110 odstotkov zajamčene plače (27.500 tolarjev bruto). Cenzus, ki je vezan na tako nizko zajamčeno plačo, je v le- tošnjem šolskem letu izločil skoraj 30 od- stotkov štipendistov, ki so štipendije lani prejemali, brez nje pa je ostalo kar 51 od- stotkov novih prosilcev. Zato je Republiški zavod za zaposlovanje predlagal vladi in vlada Državnemu zboru, da bi cenzus za re- publiške štipendije dvignili z 80 na 100 od- stotkov za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja, in s 110 na 130 odstotkov zajamčene plače za tiste, ki se šolajo izven kraja bivanja. Državni zbor naj bi o tem odločal še letos. ŠTIPENDIJE ZA KMEČKE OTROKE v šolskem letu 1991/92 je bil katastrski dohodek prvič preračunan na ekvivalent osebnega dohodka v skladu s Pavilnikom o štipendiranju. Kljub ugovorom, da je to na škodo otrok iz kmečkih družin, analiza kaže, da je v šolskem letu 1993/94 bilo za- radi preseganja cenzusa od 2.576 prosilcev odklonjenih 7,1 odstoka otrok iz čistih kmečkih družin, medtem ko je bilo od 58.389 vseh prosilcev v tem šolskem letu odklonjenih 14,4 odstotka prosilcev. ŠTIPENDIJE OTROK PODJETNIKOV IN OBRTNIKOV Te štipendije so bile vedno povod za neza- dovoljstvo tistih, ki šdpendije niso dobili, ker so starši prijavili vse dohodke ali ker so za malenkost prekoračili cenzus. Mnenje je nam- reč, da pri podjetnikih in obrtnikih potrdila o dohodkih, ki jih izdajajo pristojni organi, še zdaleč ne prikazujejo realnih dohodkov. Pra- vilnik o štipendiranju je bil zato spremenjen v tem smislu, da naj bi za to kategorijo prosil- cev štipendij Centri za socialno delo ugota- vljali dejanski materialni položaj daižin. Po- sledica protesta prosilcev. Obrtne zbornice in Centrov za socialno delo je. da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve črtalo določilo v Pravilniku o štipendiranju, da naj bi materialno stanje družin obrtnikov in podjetnikov, katerih otroci so prosilci šti- pendij, ugotavljali Centri za socialno delo. Pravilnik bo začel veljati prihodnji teden, kar pomeni, da bodo tudi otroci obrtnikov in podjetnikov lahko dobili štipendije; te so bile namreč ustavljene. | ZOISOVE ŠTIPENDIJE v Sloveniji smo pričeli štipendiranje izrazi- to nadarjenih dijakov in študentov v šolskem letu 1986/87 in jih kasneje poimenovali v Zoisove štipendije. V prvem letu je bilo teh štipendij 1.066, v šolskem letu 1993/94 pa prejema Zoisovo štipendijo 5.977 dijakov in .študentov. Kirteriji za njeno pridobitev so ze- lo ostri. Takega štipendista predlaga šola, na- pomembnejši kriterij pa je preizkus intelek- tualnih sposobnosti. To pomeni, da ,se mora kandidat za to štipendijo na takih preizkusih uvrstiti med tri odstotke najuspešnejših v ge- neraciji, poleg tega se upoštevajo tudi repu- bliške in dmge najvišje nagrade. Tisti, ki iz- polnjujejo te kriterije, dobijo Zoisovo štipen- dijo, če dohodek na družinskega člana ne pre- sega povprečne plače v drugem trimesečju te- kočega leta. Republiški zavod za zaposlovanje ugota- vlja, da je v srednjih šolah še vse premalo posebnih programov za razvoj talentov in tudi premalo individualnega mentorskega dela. Da bi takšno delo vzpodbudili, so v zadnjih dveh letih organizirali posebne po- letne šole za Zoisove štipendiste ali kandi- date za to štipendijo. NaV- S 132. SEJE PTUJSKE OBČINSKE VLADE Ptuj ni Slovenija Na 132. seji ptujske občinske vlade, katere prvi del je bil 30. novembra, drugi pa 2. decembra, so razpravljali o neka- terih točkah dnevnega reda za decembrsko zasedanje ptujske skupščine in o nekaterih vpra.šanjih iz svoje pristojno- sti. Ugotovili so, da bodo morali do konca leta še zelo delati, če bodo želeli obravnavati vsaj najpomembnejša vprašan- ja; vseh tako in tako ne bodo uspeli. Po treh razpravah so končno le oblikovali poročilo o realizaciji kompleksnega razvojnega programa za Haloze in razvojnega programa na demografsko ogroženih območjih Slovenskih goric. Osnovna ugotovitev je, da se razvojna programa uresničujeta, prav tako inicialni pro- grami na področju obrti, podjetništva in kme- tijstva. Pri realizaciji programa razvoja gospo- darske infrastrukture velja poudariti, da se ta izvaja na osnovi sprejetih prioritet občinskega parlamenta v letu 1991. Realizirani so skoraj vsi projekti razen dveh cest, izgradnje telefon- skega omrežja in 25 elektro projektov. Na ob- močju Haloz in Slovenskih goric je bilo v treh letih zgrajeno nekaj nad 46 km vodovoda, na novo asfaltiranih 93,658 km lokalnih in krajev- nih cest. ki omogočajo dostopnost in poveza- nost z lokalnimi središči, veliko je bilo nareje- nega še pri izboljšanju telefonske povezanosti (šteevilo telefonskih priključkov se je v letih od 199! do 1993 povečalo za 1113) in elek- troenergetskega omrežja, urejanju prostora, po- speševanju razvoja obrti in podjetništva, v kmetijstvu, družbenih dejavnostih in na drugih področjih, kar na teh območjih zagotavlja boljše življenje in razvoj. V prihodnjih letih pa bo potrebno največ delati pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo. Ker gre za potrebe, ki občutno presegajo zmožnosti ptujske občine, je ta že predlagala, da se vprašanje vode rešuje v okviru nacionalnega programa. Glede sanacije gobe v ptujskem gradu .so na zadnji seji vlade povedali, da bodo še v tem mese- ci opravljeni posegi, ki bodo preprečili nadaljnjo širitev, za sanacijo, ki bo potekala v etapah, pa so zahtevali mednarodno verifikacijo. Do 19. decem- bra naj bi bilo več znanega tudi o sanaciji fi- nančnega stanja ptujskega Pokrajinskega muzeja. Del izgube naj bi pokrila tudi republika. Ker pa je bilo v zadnjih časih iz republike v ptujsko kulturo, izobraževanje in na nekatera druga področja vloženih precej sredstev, so odgovorni ministri da- li jasno vedeti, da Ptuj ni Slovenija in da imajo tu- di dnigod takšne in drugačne potrebe. Šofski mini- ster pa je le obljubil, da bo podpisal pismo o na- meri o ureditvi humanističnega centra. Ker gre za obsežen projekt, naj Ptujčani na občutne deleže pri svojih projektih v bodoče ne računajo oziroma šele po letu 1998. Resnici na ljubo je treba pove- dati daje v zadnjih dveh. treh letih prišlo v ptujsko občino veliko republiškega denarja. CENA KAPITALA OVIRA ZA HITREJŠI Predsednik vlade Branko Brumen je povedal, da je zanimanje za občinska razvojna sredstva še ved- no izredno veliko. Na drugi natečaj za obrt in pod- jetništvo jc prišlo 53 vlog v skupni predračunski vrednosti 760 milijonov tolarjev, zahtevki za kre- dite pa znašajo 203 milijone tolarjev. Če bi lahko podpri i vse projekte, bi zagotovili odprtje 380 no- vih deknnih mest. Zaradi velikega povpraševanja po razvojnih sredstvih in glede na možnosti reali- zacije (na voljo je le 30 milijonov tolarjev) .so mo- rali zaostriti kriterije za dodeljevanje. Prednost pri dodelitvi kreditov bodo ob upoštevanju vseh dru- gih kriterijev tako imeli projekti, ki bodo zagota- vljali dodatno število delovnih mest, uvajanje nove tehnologije in bodo ekološko naravnani ter bodo zagotavljali enakomerno poseljenost krajine. Letos bodo za razvoj obrti in podjet- ništva v občinski vladi namenili dva milijona nemških mark, kar pa je še vedno veliko pre- malo, saj bodo s tem denarjem lahko podprli le dvajset odstotkov projektov. Cena kapitala je še vedno ena bistvenih ovir za hitrejši razvoj podjetništva. Zato bo potrebno poiskati tudi druge vire, da bi se lahko projekti in ideje, ki jih ni malo, uresničili. Posebna komisija je za četrtkovo sejo ptuj- skega izvršnega sveta pripravila predlog za od- dajo poslovnih prostorov na Potrčevi cesti v objektih bivše vojašnice. Bodoči najemniki bo- do prostore dobili v najem za eno leto in z možnostjo podaljšanja. Dokler se ne določi bo- doča raba, izvršni svet ne sprejema nobenih obveznosti za ureditev prostorov, najemnine pa bodo izračunali na osnovi odloka o najemninah v občini Ptuj. V prostorskoureditvenih pogojih za mesto Ptuj je na tem prostoru predvidena gradnja poslovno-kulturnega centra. NOVA POSOJILA STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Posojila z ugodno obrestno mero j Stanovanjski sklad Republike Slovenije je razpisal nova posojila za neprofitne stanovanjske organizacije, ki gradijo ali ku- pujejo neprofitna najemna stanovanja, in posojila državljanom, ki prvič ali ponovno zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, pa tudi za izboljšanje stanovanjskih razmer. Razpisana vsota posojil Stano- vanjskega sklada Republike Slo- venije za neproritne stanovanjske organizacije je 700 milijonov to- larjev. Za posojilo lahko zaprosijo organizacije, vpisane v register pri Ministrstvu za okolje in prostor, ki bodo gradile ali kupile stano- vanja standardne kategorije na lo- kacijah, ki so znotraj ureditvenih območij, in bodo ta stanovanja od- dale v najem po prednosti listi na podlagi javnega razpisa. Neprofitne stanovanjske organi- zacije morajo imeti, če hočejo pri- dobiti posojilo za gradnjo, že izda- no lokacijsko dovoljenje oziroma sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup stano- vanj. Če hočejo konkurirati za po- sojilo stanovanjskega sklada, mo- rajo zagotoviti 20 odstotkov od proizvodne cene stanovanja la- stnih sredstev in 40 odstotkov po- sojila občine. Proizvodna cena sta- novanja (brez zemljišča in komu- nalne infrastrukture) ne sem biti višja od 1.200 nemških mark za kvadratni meter. Odplačilna doba posojila je največ 25 let, obrestna mera pa R-i-3 odstotke. 500 MILIJONOV TOLARJEV ZA POSOJILA DRŽAVLJANOM Tokrat bodo lahko zaprosili za posojilo za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše državljani, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem, torej predvsem mlade družine. Cena novega stanovanja ne sme biti višja od 1.600 nem- ških mark, .starega pa ne višja od 1.200 nemških mark za kvadratni meter. Državljani bodo lahko za- prosili tudi za posojilo za gradnjo stanovanjske hiše, vendar le v za- družni gradnji in na podlagi grad- benega dovoljenja, izdanega na stanovanjsko zadrugo v ali po letu 1990. pa tudi za preureditev pod- strešja v večstanovanjski hiši, ki ni družinska last. Možnost bodo imeli tudi tisti, ki ponovno rešujejo svoje stanovan- jske probleme zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali social- nih razmer ali pa želijo izboljšati svoje stanovanjske razmere ali ob- noviti lastno stanovanje na ob- močju, ki je z republiškim ali ob- činskim aktom razgla.šeno za kul- turni ali zgodovinski spomenik. Višina posojila, ki ga lahko do- bijo državljani, je največ 40 od- stotkov vrednosti primernega sta- novanja, upoštevana pa bo cena 1.200 nemških mark za kvadratni meter. Primerno stanovanje za šti- ričlansko družino je na primer sta- novanje od 65 do 85 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Odplačilna doba za tovrstna po- sojila je največ 15 let. realna obre- stna mera pa je 3 odstotke letno in .se obračunava na stanje glavnice, ki se mesečno povečuje z indek- som rasti maloprodajnih cen (R-l-3'70. Državljani, ki bodo želeli prido- biti posojilo stanovanjskega skla- da, bodo svoje vloge lahko oddali od 1. do 19. februarja 1994 na obrazcu Stanovanjskega sklada, ki bo na voljo na vseh enotah pošte. NaV Piše: FRANC FIDERŠEK — 30. Naša jubileja v soboto, 26. aprila 1969, je bilo slovesno odprtje vodne elektrarne SD I v Zlatoličju. Vrvico je pre- rezal sam pred- sednik Tito. Kot zanimi- vost naj po- vem, da se je tisto pomlad cesta Ptuj— Maribor močno "razcvetela" in so jo ljudje imenovali po ja- ponsko "sama-jama". To zani- krnost so takratni slovenski centralni in lokalni politiki poskušali pred svojim marša- lom prikriti, zato so Tita pri- peljali v Zlatoličje po obvoz- nici skozi Pragersko in Kidri- čevo. Po slovesnosti v Zlato- ličju pa naj bi bilo za visoke goste kosilo v grajski resta- vraciji na Ptuju. Ta Titov obisk na ptujskem gradu je želel upravnik Plohi in z njim ves kolektiv kar naj- bolj izkoristiti za to, da bi se javno uveljavil. Že zjutraj je Plohi stopil v stik z vodjo pro- tokola, ki je nadziral restavra- cijo in priprave na kosilo. Pre- dlagal mu je, da naj bi si Tito ogledal tudi lokalno radijsko postajo, ki je bila praktično v podaljšku restavracije. Vodja protokola nad tem sicer ni bil .posebno navdušen, vseeno pa je poslal svojo namestnico, da si je lokalno radijsko postajo ogledala in pripravila seznam ljudi, ki naj bi bil med obi- skom v studiu. Bila je zelo stroga, njeno ostro oko je opazilo vsako malenkost, če ni bilo vse na svojem mestu, poravnan vsak papirček. Končno je bila bolj ali manj zadovoljna. Pomisle- ke je imela le, kako se bo "to- variš maršal" lahko povzpel po tistih ozkih in strmih lese- nih stopnicah v grajski stolp, kjer je bil radijski studio. Upoštevati namreč moramo, daje že precej prileten. Plohi si je zadovoljno mel roke, bil je prepričan, da bo do obiska prav gotovo prišlo. Razporedil je tudi delo. Naj- pomembnejšo vlogo je dobil Ivo Ciani, ki naj bi vsak maršalov korak v studiu ujel s fotoaparatom. Franci Golob pa naj bi od maršala poskušal izvleči oceno in mnenje o lo- kalni radijski postaji. S tem bi namreč lahko onim na RTV Ljubljana pošteno podkadili. Titov obisk z Jovanko in spremstvom na ptujskem gra- du je potekal po programu. O tem je podrobneje poročal tu- di Tednik št. 17 z dne 30. 4. 1969. Edino Franciju Golobu izmed vseh novinarjev (osred- njih in lokalnih) seje z mikro- fonom posrečilo preriniti se do Tita in dobiti od njega krat- ko oceno vtisov, ki si jih je v Zlatoličju in na Ptuju nabral tisti dan. To izjavo so potem uporabile tudi osrednje radij- ske postaje. Po sprejemu z izročanjem da- ril, kulturnem programu in sku- pinskem fotografiranju (bilo je namreč več skupin, ki so želele imeti zgodovinski posnetek z Josipom in Jovanko v sredini) je bilo kosilo v grajski restavra- ciji. Kaže, da so Tita o načrto- vanem obisku lokalne radijske postaje pred kosilom obvesti- li. Toda na kosilu in v klepetu z lokalnimi in republiškimi funkcionarji se je zadržal pre- cej daljši čas, kot je bilo pred- videno. Najbrž je bilo to tudi namerno. Po nestrpnem čakanju je Ti- to s spremstvom prišel iz re- stavracije in takoj so se usme- rili proti avtomobilom. Plohi se je tedaj brž prerinil med gardisti, večinoma so bili čast- niki s činom kapetana, do Ti- ta. Videl sem, kako je vodja protokola divje pogledal in priskočil, da bi Plohla odrinil, vendar je bil prepozen. Plohi je že pocukal Tita za rokav. Ta se je prijazno obrnil in Plohi ga je povabil, da si vseeno ogleda radijsko postajo, saj je bilo to dogovorjeno. Tito je bil takoj pripravljen prošnji ugoditi, obrnil se je k Jovanki in ji dejal, da gresta še pogledati radijsko postajo. Tedaj je spet posegal vmes vodja protokola, pokazal Titu uro in dejal, da imajo že pre- cej zamude, zato ni časa za ogled radijske postaje. Tito se je ubogljivo uklonil, nekako opravičujoče dejal Plohlu, da s časom sam ne razpolaga, da pa si bo ogledal postajo, ko pride na 1900-let- nico Ptuja, kamor so ga pova- bili predstavniki občine in mesta. Dodal je še, da se bo morda ustavil v Ptuju že prej, ko bo šel na prireditev v Gor- njo Radgono. Ob teh besedah je vodja protokola že spet pri- ganjal, da se jim mudi naprej. Vsi, ki smo delali pri radiu, smo bili zaradi takega razpleta "obiska" razočarani, posebno pa Plohi. Že takrat smo dvo- mili, da bo do obiska res prišlo. Če niso mogli žrtvovati nekaj minut in par deset kora- kov sedaj, kako bo šele kdaj drugič. O tem primeru sem pozneje večkrat razinišljal in ocenje- val, daje bil glavni razlog, da protokol Titu ni dovolil ogle- da lokalne radijske postaje, ker vloga lokalnih radijskih postaj takrat še ni bila poli- tično opredeljena. Te postaje so tedaj nastajale le v Sloveni- ji in delno na Hrvaškem, oba republiška RTV centra pa sta se do njih vedla mačehovsko. Bilo bi nerodno, če bi maršal po osebnem vtistu dal kako iz- javo, ki ne bi bila v naprej do- govorjena. Obstaja pa tudi možnost, da je kdo iz občin- skega vodstva ali območne varnostne službe predstavni- kom protokola odsvetoval obisk. Tedaj so namreč bili odnosi med ptujskimi novinar- ji in politiki, zlati radijskimi, skrajno zaostreni; vendar o tem v nadaljevanju. Nad osebnostjo maršala Tita sem bil tedaj nekoliko razo- čaran. Zdelo se mi je, da se po obnašanju ne razlikuje dosti od drugih naših starejših, bolj inteligentnih in uglajenih občanov, s katerimi sem se priložnostno srečeval ob no- voletnih srečanjih starejših občanov ali pa ob visokih ju- bilejih posameznikov. Videl sem tudi, da vsak njegov ko- rak usmerjajo drugi. 1. 9. 1966 v Ormožu. Predsednik Mirko Novak izreka dobrodošlico Titu. V sredini, v vlogi "stojala za mikrofon", naš radijski tehnik Ciril Jurlmvič. 8 — NAŠI KRAJI IN LJLDJE 16. DECEMBER 1993 TEDNIK NOVO V PSIHIATRIČNI AMBULANTI DR. TUGOMIRE MUDNIČ Psihiatrinja pride tudi na dom Stari dobri družinski zdrav- niki so svoje bolnike obisko- vali doma. Temu idealu se želi približati tudi dr. Tugomira Mudnič, specialistka psihia- trije, ki ima zasebno speciali- stično psihiatrično ambulanto v Štukih l/a v Ptuju. Avtohi.ša Auer iz Maribora ji je omo- gočila brezplačno uporabo av- tomobila Suzuki Vitara, s ka- terim bosta z medicinsko se- stro Ireno Topolovec obisko- vali nekatere svoje bolnike tu- di na domu. Gre predvsem za kronične bolnike in ostarele, ki ne morejo v ambulanto. Bolnike, ki imajo kartoteko v tej zasebni psihiatrični ambu- lanti, bosta obiskovali zunaj delovnega časa. Dr. Tugomira Mudnič pou- darja, da pomeni približevanje bolnikom novo kakovost pri delu psihiatrične ambulante. "Pri psihiatriji gre za speci- fično delo, na nas se pacienti navežejo, pri njih doma sem kot psihiatrinja dobrodošla ............._......._.„Me_ Dr. Tugomira Mudnič in medicinska sestra Irena Topolovec ob avtomo- bilu, s katerim že obiskujeta bolnike na domu. Foto: JOS PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO Kadrovska politika v liiačali - drugič Novinarka Nataša Vodušek je v 48. številki Tednika objavila prispevek v poudarjenem ti- sku in z izzivalnim naslovom KADROVSKA POLITIKA V HLAČAH. Imenovanje direktorja v Knjižnici Ivana Potrča in Pokrajinskem muzeju Ptuj je prilju- bljena tema gospe. Vodušek. V zadnjih dveh le- tih je na to temo objavila že vrsto prispevkov. In v vseh je iskala razloge za neimenovanje pri nekaterih političnih strankah, posebej pa še pri članici IS, ki je odgovorna za področje kulture, pri gospe Šamperl Purg. V zadnjem prispevku je razloge za neimenovanje pripisala neznanim interesentom, ki si po njenem ti dve funkciji hranijo za bodoče kadrovske potrebe. Nas bral- ce bi zanimalo, kdo so ti potencialni kandidati, ki si hranijo ti dve funkciji. Strinjam pa se z začudenjem gospe Voduško- ve, kako to, da po mnenju nekaterih g. Mioči- novič in ga. Lidija Majnik nista primerna di- rektorja institucij, dobita pa podporo za voden- je kot vršilca dolžnosti. Kot predsednik skupščinske komisije za vo- litve in imenovanje in poslanec njune kandida- ture nisem podpiral, prav tako pa tudi ne pre- dloga, da sta lahko vršilca dolžnosti. Razlogi za nepodporo so v obeh primerih enaki in tudi sedaj sem prepričan, da se niso spremenili. Na razpis za direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je prišlo več prijav, pa se o drugih kandidatih razen o Lidiji Majnik, ga. Vodušek, ni dalo prebrati ničesar. Zanimivi bi bili razlo- gi, zakaj podpore ni dobil g. Jakob Emeršič. Njemu verjetno ne manjka strokovnih referenc za vodenje naše knjižnice. Na razpise za direktorja Pokrajinskega Mu- zeja Ptuj se je prijavil samo g. Miočinovič. V samem muzeju in izven njega je gotovo veliko primernih osebnosti, ki bi lahko uspešno vodili ta javni zavod. Prepričan sem, da je za tako slab odziv razlog v dosedanjem vodenju pokra- jinskega muzeja in odnosov v muzeju, da se nihče novi ne upa prijaviti. Nastopili so novi zapleti zaradi nepravočas- nega ponovnega razpisa v obeh kulturnih insti- tucijah. V knjižnici bi morali sprejeti nov sta- tut, v muzeju pa ustanovitveni akt. Oba doku- menta se neverjetno dolgo pripravljata in sta trenutno nekje založena, tako da ju skupščina ni mogla sprejeti. Oba akta pa naj bi bila spre- jeta pred ponovnim javnim razpisom. Vse to in še marsikaj drugega zavira normal- no kadrovsko politiko v teh dveh javnih insti- tucijah na Ptuju. ^ , , Ivan Jurkovic IŠČEMO NAJBOLJ UREJEN TURISTIČNI KRAJ V SLOVENIJI V Novi Gorici podeiiii ppiznaiiia V igraini.ško-zal)avi.ščneni centru Perla v Novi (iorici je l)ila 8. decembra sklepna prire- ditev s podelitvijo nagrad najboljšim v okviru leto.šnje akcije Iščemo najbolj urejen turi- stični kraj v Sloveniji. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je o tek-< movanju povedal, da vse bolj prerašča v svojevrstno gibanje prebivalcev Slovenije za i lepo, urejeno in čisto Slovenijo. j Foto: L. Petrovič Krepijo se spoznanja, da akcija ni enkratno de- janje in da si z njo prizadevamo za večjo kako- vost življenja. Človek naj bi živel v urejenem okolju, ki naj bi ga predvsem sam urejal. V zadnjih dveh leti je tekmovanje pridobilo pri na razsežnosti, saj se poleg krajev — letos jih je tekmovalo čez tristo — vključujejo tudi bencinski servisi, železniške postaje, pošte in drugi. S tek- movanjem prispevamo k promociji Slovenije. Promovira pa se lahko samo tisto, kar je urejeno. Letošnji zmagovalci akcije Iščemo najbolj ure- jen kraj v Sloveniji v okviru posameznih skupin so: Terme Čatež med zdravilišči, Mojstrana med izletniško-tranzitnimi kraji. Nova Gorica med večjimi mesti, Ptuj med turističnimi kraji, Portorož med izrazito turističnimi kraji in Kotlje med drugimi kraji. Priznanje za Ptuj je toliko večje, saj je letošnja zmaga druga zapovrstjo, kar nalaga dodatno odgo- vornost. Komisija Turistične zveze Slovenije je v svoji oceni Ptuja zapisala: "Ocena prvouvrščenega Ptuja v skupini turističnih krajev je 8,36. Turizem je v zgodovinskem Ptuju že dolgo pomembna vsebina življenja in razvoja kraja ter skrb njegovih prebival- cev. Zaradi v zadnjih letih načrtovane in uspešne predstavitve se število obiskovalcev povečuje tudi v turizmu nenaklonjenih časih. Bogata dediščina iz rimskih časov, pestra srednjeveška in fevdalna zgodovina, izjemna zbirka portretov otomanskega cesrstva, njihovo ohranjanje in predstavitev v vzorno urejenem muzeju so značilnosti in odlika Ptuja. V gmotno skromnih časih je ptujskim Ter- mam uspelo zgraditi počitniško naselje in s tem bistveno povečan prenočitvene zmogljivosti Ptu- ja. Obisk tega kraja si težko zamišljamo brez ogleda znamenite stare ptujske vinske kleti in de- gustacije številnih sort žlahtne kapljice. Ptuj je v našem tekmovanju že drugič zapored osvojil prvo mesto. Zato upamo, da mu bo uspelo urediti še spominski park, rešiu prometne težave in iz- boljšati kakovost pitne vode." \ ukviru sklepne prireditve v letošnji akciji za najbolj urejen kraj v Sloveniji so organizirali tudi pogovor za okroglo mizo, na katerem so govorili o širšem pomenu tekmovanja za kakovost življen- ja ter o letošnjih rezultatih in zasnovah nadaljnje- ga tekmovanja in urejanja okolja kot sestavnega dela turistične ponudbe. Z DR. URBANOM TOPLAKOM, SPECIALISTOM INTERNISTOM, O DELU ZDRAVNIKA Dražba zdravnikovo delo premalo ceni Dr. Urban Toplak, specialist internist, dela na internem oddelku ptujske bolnišnice. V pogovoru z njim smo poskušali nekaj več izvedeti o tem, v kakšnih razmerah danes delajo zdravniki in o dilemah, ki spremljajo zdravnikovo delo. RAZOČARANJE ŽE M ZAČETKU Tednik: Kaj vas je vodilo, da ste se odločili za delo v bol- nišnici? Prej ste nekaj let de- lali v splošnih ambulantah. Dr. Toplak: "Že kot osnovnošo- lec sem želel postati splošni (družinski) zdravnik in tej želji sem kasneje sledil vse do diplome ne medicinski fakulteti. Ko sem se pred dobrim desetletjem zaposlil v Zdravstvenem domu v Ptuju, me je čakalo veliko razočaranje. Ob pre- natipanih čakalnicah, ulrujajočem in preobsežnem administrativnem delu, pisanju napotnic in bolniških listov skorajda ni bilo časa, da bi se dovolj posvetil bolniku, ki je vsto- pil v ordinacijo. Počutil sem se ne- ke vrste uradnika, ki mu je obsto- ječa družba poleg naziva vzela še možno.st, da se ukvarja s človekom. ki je bolan in išče pomoč. To je bilo daleč od predstav o delu v splošni ambulanti in od ideala splošnega zdravnika. Po petih le- tih dela v splošnih ambulantah se mi je ponudila možnost zaposlitve na internem oddelku ptujske bol- nišnice, s tem pa tudi priložnost za nadaljnje izobraževanje in delo z bolnikom ob postelji." Tednik: V kakšnih razme- rah dela danes zdravnik? Dr. Toplak: "Razmere, v kate- rih dela danes zdravnik, so še slabše kot pred leti. Ob prepolnih čakalnicah, obilnem administrativ- nem delu, delu z vse več medicin- ske tehnike, ob finančni destimu- laciji postaja delovna morala zdravnika vse slabša. Zdravstveni delavci postajamo preutrujeni in naveličani ob poslušanju starih komunističnih parol o humanosti našega poklica, zdravstveni morali in etiki. Zdravnikov položaj je še težji, ker mora presojati in obvla- dovati bolnikove mnogokrat nepo- trebne in drage želje, ki se poraja- jo ob dodatnem zavarovanju." Tednik: Kakšne pa so raz- mere v bolnišnici? Dr. Toplak: "Vodstvo naše bol- nišnice se zelo trudi z zidavo no- vih objektov (porodnišnica) in adaptacijo starih, vendar kot kaže, to za pridobivanje ugleda na zunaj ni dovolj. Potrebno bo urediti še marsikaj drugega, na primer zadr- žati domače strokovnjake, ki od- hajajo v druge ustanove in zaseb- no prakso, ter z delovnimi uspehi privabljati bolnike v našo hišo. Potrebno bo tržno obnašanje, ven- dar na medicinskem področju. To pa pomeni ureditev kadrovskih razmer. V tujini se točno ve, koli- ko zaposlenih lahko pride na zdravnika, da je to še ekonomsko. V naši hiši še naprej menijo, daje nujno zmanjševati število zdravni- kov in sester, kar pa zadeva neme- dicinski kader, pa ga ni nikoli do- volj. Posledice tega so tudi naši osebni dohodki, ki so najnižji v .Sloveniji, ter odlivi predvsem me- dicinskih sester v tujino in zdrav- nikov drugam. Glede na trenutno vzdušje v naši ustanovi se nam kaj lahko zgodi, da bo v naslednjem letu prišlo do množičnega odha- janja specialistov v zasebno prak- so, kar bo za bolnišnico pomenilo polom. To pa najbrž ni v interesu Ptujčanov in celotne občine. Zato je moja osebna želja, da se tudi na tem področju nekaj premakne." LE OKROG 65 TISOČ TOLARJEV OSNOVIVE PLAČE Tednik: Kako družba ceni zdravnikovo delo? Dr, Toplak: "Menim, da prema- lo. Če na primer komu omenim, da je neto osnovna plača zdravnika specialista z desedmi leti delovne dobe približno 65 tisoč tolarjev, se prizanesljivo nasmehne in izjavi, da to najbrž ne bo res. Podobno je pred kratkim izjavil sam premier dr. Drnovšek, ko so ga obiskali predstavniki zdravniškega sindikata FIDES. Ob vseh letih študija, spe- cializaciji, stalnem strokovnem izo- braževanju in odgovornem delu je takšno plačilo sramota za družbo, v kateri živimo. Tednik; Zdravnik in bolnik naj bi si zaupala. Kakšne so vaše izkušnje v odnosu do bol- nika? Dr. Toplak: "Sodoben način življenja je do osnov pretresel od- no.se med ljudmi in načel tudi mo- ralno-etične osnove v odnosu med zdravnikom in bolnikom. Zdi se mi, daje brez pristnega in zaupne- ga kontakta med pacientom in zdravnikom težko uspešno izpelja- ti proces zdravljenja. Ljudje smo zelo različni in včasih vseeno pri- haja do "kratkega' stika in nezau- panja v odnosu zdravnik — bol- nik. V tem primeru je najboljše, da se nezadovoljni bolnik preu- smeri k drugemu zdravniku." Tednik: Zdravnik naj ne bi delal napak, ampak do njih prihaja. Kakšno je vaše raz- mišljanje o tem? Dr. Toplak: "Zdravnik ima med vsemi zdravstvenimi delavci največjo odgovornost pred svojo vestjo, bolnikom, svojci in druž- bo. Ravnal naj bi se po pravilih znanosti, stroke, moralnih in etičnih načelih. Žal pa smo tudi zdravniki samo ljudje in kot taki smo zmotljivi." GOVORICE ZIVIANJŠUJEJO UGLED IN POVZROČAJO ^^^^^^^^^ Tednik: Kakšna bi bila vaša reakcija, če bi napako poz- vročili vi? Dr. Toplak: "V tem primeru bi se me polotil strašen občutek kriv- de, preganjala bi me slaba vest" Tednik: O bolnišnici Ptuj in njenem delu se marsikaj govo- ri. Kako vi reagirate na te go- vorice, vas prizadenejo? Dr. Toplak: "V vseh okoljih se pojavljajo različne govorice, re- snične in neresnične. Ptuj je ma- jhno mesto, ljudje se med seboj poznajo in različne informacije se bliskovito širijo. Če mi je dogo- dek poznan, poskušam realno, ob- jektivno pojasniti zadevo. Kot uslužbenca bolnišnice pa me te govorice vsekakor prizadenejo, saj nam jemljejo ugled in povzročajo odliv bolnikov drugam." Tednik: Kako kot zdravnik doživljate smrt bolnika? Dr. Toplak: "Zdravnik je v vseh obdobjih človeškega življenja po- stavljen v posebno vlogo. Ugotovi zanositev, spremlja nosečnost, pri- soten je ob rojstvu, skrbi za zdravje in normalen razvoj v otroštvu, zdra- vi odraslega človeka, ko le-ta zboli. V fazi umiranja odloča o smiselno- sti oživljanja in na koncu mu je na- ložena še pravna odgovornost, da ugotovi smrt. Zavedamo se, da se vsako življenje konča s smrtjo, da je tudi smrt nekaj naravnega. Kljub vsemu pa sem kot zdravnik ob smrti bolnika vedno znova pretre- sen in prizadet. Seveda ti občutki niso vedno identični." Tednik: In kakšni so vaši načrti in želje? Dr. Toplak: "Načrti: dokončati podiplomski študij, dodatno stro- kovno izpopolnjevanje na po- dročju ehokardiografije in inten- zivne medicine. Želje: uspešno de- lo z bolniki, zdravi in korektni od- nosi na delovnem mestu." Majda Goznik ■ s.rban Toplak ob novem ultrazvočnem aparatu Toshiba. Foto: JB Televizorji za ptujsiio liolnišnico Tri ptujska podjetja — Emona Merkur. Mercator Mip in Stik — so se odločila, da bodo namesto novoletnih voščilnic kupila tri barvne televizorje in jih podarila ptujski bolnišnici. S svojo humanostjo bodo prispevala k boljšemu počutju bol- nikov za belimi zidovi. Donatorji upajo, da bodo njihovim zgledom sledili tudi drugi. V celi Sloveniji potekajo akcije za zbiranje denarja za nakup mamo- grafa. Rak na dojki je eden najbolj pogostih pri ženskah. V ptujski bolnišnici ga že imajo kot vrsto drugih sodobnih aparatov, ki so jih v tem letu kupili na kredit. Ker je potreb več kot možnosti, pričakujejo, da Jim bodo podjetja, ustanove in posamezniki iz ptuj.ske in ormoške bolnišnice razumeli ter jim pomagali pri naku- pu nujno potrebnih medicinskih aparatov. TEDNIK ~ DECEMBER 1993 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9 • • • BRALCI SPRAŠUJETE • • • Pred našimi vrati - smetišč« Poklicali so nas i/ Volkmerjeve ulice. Ne vedo namreč, kaj bi drugega sploh lahko ukrenili, da pred vrati njiho- vega bloka ne bi bilo take umazanije. Nekateri stanovalci ali njihovi otroci namreč mečejo odpadke ali včasih kar cele vrečke smeti mimo smetnjaka. Stanovalci seveda ve- do, kdo to dela, saj so našli tudi pošto na ime A.K.. Več- krat so sami očistili okolico ograjenega prostora za smeti, sedaj pa jim je očitno zavrela kri. Kaj lahko še storijo? Čisto mesto neposredno ni- ma nič z umazano okolico blokov, vendar smo kljub te- mu poklicali direktorja An- dreja Koterja, saj so smeti znotraj ograjenih prostorov, v katerih so smetnjaki. Pove- dal je, da imajo njihovi za- posleni nalogo pobrati vreč- ke s smetmi poleg smetnja- kov v primeru, ko so smet- njaki polni in občani odlaga- jo zato vrečke poleg njih. Si- cer pa seveda Čisto mesto nima naloge in ne čisti ne okolice blokov in ne okolice smetnjakov. Tako stanovalcem ne preo- stane res nič drugega, kot da sami za seboj — očitno pa tudi drug za drugim — po- čistijo umazanijo. Če pa na- tančno vedo, kdo onesnažuje okolico, lahko to sporočijo tudi občinski in.špektorici za komunalne zadeve. Zagro- žene kazni za tovrstne pre- stopke so glede na pov- prečne plače kar visoke. Pripravila: Milena Zupanič • • • TEDNIK ISCE ODGOVOR • • Pred Voll