letnik CXX • februar 2018 2 • Prvo praznovanje svetovnega dne čebel • Bičkarji rodu Crithidia, manj znani zajedavci čebel • Vetrolom – hud udarec tudi za čebele in čebelarje Je l itije v kl orid prin aša lec upa nja za z dra vlje nje var oze ? Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA - Enostavno ločevanje medu iz voščenih pokrovčkov brez pregrevanja medu - Zelo priljubljen za topljenje medu iz melicitoznih satov DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA - Enostavno ločevanje medu iz voščenih pokrovčkov brez pregrevanja medu - Zelo priljubljen za topljenje medu iz melicitoznih satov DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA - Enostavno ločevanje edu iz voščenih pokrovčkov brez pregrevanja edu - Zelo priljubljen za topljenje edu iz elicitoznih satov DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA - Enostavno ločevanje medu iz voščenih pokrovčkov brez pregrevanja medu - Zelo priljubljen za topljenje medu iz melicitoznih satov DELOVNI ČAS TRGOVINE 33 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 2/2018 letnik CXX Tempora mutantur, nos et mutamur in illis (Časi se spre­ minjajo in mi z njimi). Ta latinski pregovor velja že zelo dolgo, vendar pa postaja vedno bolj aktualen. Ne samo časi, tudi narava in naš odnos do nje se nenehno spremi­ njata, in to, na žalost, vedno na slabše. To vedno bolj ob­ čutimo sami, še bolj pa naše čebele. Prelomno obdobje se je začelo z recimo ji »traktorsko dobo«, tam nekje sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ta je prinesla intenzivno živinorejo in obdelavo zemlje. To pa pomeni vedno zgodnejšo in pogostejšo košnjo travni­ kov. Prva košnja se je premaknila s sredine junija na zače­ tek maja. Travniške cvetlice, ki so cvetele v maju in juniju, so bile tako pokošene že pred cvetenjem. Posledično niso več semenile in v nekaj letih so z intenzivno košenih in gnojenih travnikov izginile skoraj vse cvetoče vrste. Nasta­ le so »zelene puščave«. Samo za boljšo predstavo, na enkrat pozno košenem travniku najdemo približno 1500 rastlin­ skih vrst, na intenzivnem travniku pa le približno 50 vrst, pa še to so v glavnem trave, ki za čebele niso zanimive. Tudi poljedelstvo se je začelo intenzivirati. Uvajati se je začela koruza v vseh oblikah, od silaže do storžev, in iz­ rinila z njiv ajdo. Poletna paša na ajdi, ki je nastopila po poletni suši, je čebeljim družinam zagotovila nemoten razvoj zimskih čebel, ob tem pa so si nabrale skoraj ce­ lotno zimsko zalogo prvovrstne hrane. V ekstenzivnem poljedelstvu je ajda vedno medila, v intenzivnem pa se to zgodi le redko. Zaradi uveljavljanja monokulturne pridelave poljščin so se pojavili tudi povsem novi rastlinski škodljivci, ki jih poljedelstvo s kolobarjenjem ni poznalo (npr. koruzni hrošč). Tak način pridelave je za seboj potegnil vedno po­ gostejšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) – po domače škropiv oz. strupov. Tehnologija proizvodnje FFS je napredovala veliko hitreje, kot so lahko neuki uporab­ niki temu sledili, zato je bila njihova nepravilna uporaba prej pravilo kot izjema, posledica pa pogoste, akutne za­ strupitve čebel. Posebno pogoste so bile zastrupitve na pomladanskih kulturah, kot je npr. oljna ogrščica. S po­ javom novih sistemskih FFS je akutnih zastrupitev manj, pojavljajo pa se kronične zastrupitve, ki povzročajo ne­ opazno izginjanje čebel. Čebelar se zave, da je nekaj naro­ be, šele ko so panji skoraj prazni, čebel pa nikjer. Po osamosvojitvi Slovenije se je pojavila množica malih občin, ki so v potrebi po večjem dotoku finanč­ nih sredstev v svoje prostorske načrte začele vključevati pozidavo kmetijskih površin pa tudi vaških gmajn, kjer je bilo običajno obilo cvetočega drevja in grmovja. Indu­ strijsko cono ima skoraj vsaka občina, ogromno je tudi stanovanjskih pozidav, običajno na najboljši zemlji. Vse UVODNIK Drage čebelarke in čebelarji! to siromaši rastlinsko pestrost v naravi, s tem pa tudi pašne vire za čebele. Poleg naštetih dejavnosti človeka, ki neposredno vplivajo na življenje čebel, pa so zelo pomembni tudi njegovi posredni vplivi na okolje, kar ima za posledico globalne podnebne spremembe. To sta predvsem indu­ strija in promet. Zaradi teh sprememb imamo v našem prostoru namesto štirih letnih časov le dva, toplega in mrzlega. To se kaže v suhih in milih zimah in vročih in sušnih poletjih. Najnevarnejše pa so spomladanske po­ zebe, ki nam vedno pogosteje uničujejo cvetlične paše, s tem pa, seveda, tudi pridelek sadja in zelenjave. Brez po­ moči čebelarja čebele v takih letih ne bi preživele in tudi ne preživijo. To se vidi pri čebelarjih, ki ne razumejo, v čem je težava, in jim čebele umirajo. Ni pa vsa krivda za vedno slabše razmere za čebelje preživetje samo na drugih. Tudi čebelarji nosimo zaje­ ten del krivde za to. Eden glavnih čebelarskih grehov je selitev čebel z enega konca sveta na drugega. Čebela je živalska vrsta, ki je vezana na eno mesto celo leto. Izje­ ma je le čas rojenja, ko se roj odseli v novo bivališče. To so razdalje, ki se merijo v nekaj sto ali nekaj tisoč metrih. Čebele so v svojem razvoju razvile različne eko tipe, ki so prilagojeni na specifične podnebne razmere v svojem okolju. Selitev pa je stres, ki ima dolgoročno negativne posledice na razvoj in zdravje čebeljih družin. Najško­ dljivejša posledica tovorjenja pa je širjenje nalezljivih in zajedavskih bolezni, posebno hude gnilobe čebelje zale­ ge in zajedavca varoje, v zadnjem času pa tudi panjske­ ga hrošča. Varoje bi lahko ostale nepomemben, lokalni pojav v svojem okolju, če ne bi človek v pohlepu, nepre­ mišljenosti in neznanju brezglavo tovoril čebele. Posle­ dično imamo globalno težavo z razširjenostjo varoj po celem svetu, panjski hrošč pa ji uspešno sledi, čebele in čebelarji pa nimamo zares učinkovitih mehanizmov in sredstev za njuno obvladovanje. Zaradi uporabe različ­ nih kemikalij pri zatiranju omenjenih zajedavcev še do­ datno obremenjujemo čebele in celotno vsebino panjev. Vse, kar čebelarji počnemo, da bi rešili čebele, je le ga­ šenje požara, ki si ga je naša civilizacija, v svoji nepremi­ šljenosti, sama zakurila. Časi spokojnega in romantič­ nega čebelarjenja so nepreklicno minili. Vse, kar nam je preostalo, je boj za preživetje čebel in posredno tudi člo­ veštva, kar pa dolgoročno nima ravno svetle prihodnosti. Borut Preinfalk 34 2/2018 letnik CXX KAZALO INDEX letnik CXX g Številka 2 g Februar 2018 g ISSN 0350-4697 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure. justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/ Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek, 5. 2. 2018, od 10.00 do 12.30. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek, 23. 2. 2018, od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Borut Preinfalk, DVM ...............................................................................................33 WORLD BEE DAY 36 BEES' HEALTH Lucija Žvokelj, DVM, Jerica Vreček Šulgaj, DVM, and Metka Pislak Ocepek, DSc, DVM.: Flagellates of genus Crithidia, a less known parasites of bees ........................39 Bettina Ziegelmann, Elisabeth Abele, Stefan Hannus, Michaela Beitzinger, Stefan Berg and Peter Rosenkranz: Lithium chloride – a new effective medicine for the treatment of varoosis? ............................................................... 40 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Aleš Bozovičar: Assembling and wiring comb frames and embedding comb foundations ...............................................................................................................41 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Report on the results of internal quality control and safety of Slovenian honey ....................................................................43 Franc Šivic: Honeydew flow of pine trees ............................................................... 45 Franc Šivic: World news .......................................................................................... 46 Brane Borštnik: Damage due to wind – a severe blow to bees and beekeepers as well ................................................................................................. 47 Janez Kebe: A new piece in the mosaic of the centuries-old tradition of beekeeping in our towns ........................................................................................ 48 Andrej Gogala, DSc: Gwynne's mining-bee (Andrena bicolor) ................................ 49 BEEKEEPER'S WORK Stanislav Kapun, DSc: Beekeeper's tasks in February ............................................ 49 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 51 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 54 ADS 59 IN MEMORIAM 62 UVODNIK Borut Preinfalk, dr. vet. med. ...................................................................................33 SVETOVNI DAN ČEBEL 36 ZDRAVJE ČEBEL Lucija Žvokelj, dr. vet. med., Jerica Vreček Šulgaj, dr. vet. med., in dr. Metka Pislak Ocepek, dr. vet. med.: Bičkarji rodu Crithidia, manj znani zajedavci čebel .................39 Bettina Ziegelmann, Elisabeth Abele, Stefan Hannus, Michaela Beitzinger, Stefan Berg in Peter Rosenkranz: Litijev klorid – novo učinkovito zdravilo za zdravljenje varoze? .................................................................................................. 40 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Aleš Bozovičar: Sestavljanje in žičenje satnikov ter vtiranje satnic ...........................41 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Poročilo o rezultatih interne kontrole kakovosti in varnosti slovenskega medu .................................................................43 Franc Šivic: Medenje bora ....................................................................................... 45 Franc Šivic: Novice iz sveta ...................................................................................... 46 Brane Borštnik: Vetrolom – hud udarec tudi za čebele in čebelarje ............................ 47 Janez Kebe: Nov košček v mozaiku večstoletne tradicije čebelarjenja v naših krajih ........................................................................................................... 48 Dr. Andrej Gogala: Dvobarvna peščinarka (Andrena bicolor) ................................. 49 DELO ČEBELARJA Dr. Stanislav Kapun: Čebelarjeva opravila v februarju .......................................... 49 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 51 OBVESTILA ČZS 54 OGLASI 59 V SPOMIN 62 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 8000, Tiskano: 25. 1. 2018. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Čebela na cvetu pomladanskega žafrana (Crocus ver- nus). Fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2015. Foto: Simon Senica, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2014 2015 2016 2017 2018 2/2018 letnik CXX 35 ApiSlovenija 41. Dneva čebelarstva v Celju Celje, Celjski sejem, 17.–18. marca 2018 Največje, že 41. srečanje čebelarjev in vseh ljubiteljev čebel v regiji! Na njem boste lahko: izmenjali izkušnje in znanja s čebelarskimi kolegi, predstavili najnovejše izdelke, pripomočke in opremo za čebelarjenje ter izrabili možnost ugodnih nakupov na mednarodni prodajni razstavi. V soboto, 17. marca 2018, bo osrednja strokovna tema Sheme kakovosti – Ekološko čebelarstvo, v nedeljo, 18. marca 2018, pa bo osrednja strokovna tema namenjena dobrim čebelarskim praksam. PROGRAM: SOBOTA, 17. MAREC 9.00–18.00: prodajna razstava (sejemski dvorani D in E), 10.00–10.30: ODPRTJE POSVETOVANJA IN POZDRAVNI NAGOVORI, 10.30–14.00: OSREDNJA TEMA: SHEME KAKOVOSTI – EKOLOŠKO ČEBELARSTVO: • Mitja Zupančič, svetovalec za področje ekološkega kmetovanja pri KGZS, zavod Celje – Pogoji in zahteve za vključitev v sistem ekološkega čebelarstva v Sloveniji, • Jože Rantaša, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor – Certificiranje ekološkega čebelarstva, • Aleksander Mikuš, čebelarski mojster – Prehod iz konvencionalnega v ekološko čebelarstvo, • Miro Cetina, ekološki čebelar – Ekološko čebelarjenje v praksi, • prof. dr. Vlasta Jenčič, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut – Zatiranje varoj v ekološkem čebelarstvu, • Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko čebelarjenja JSSČ – Sheme kakovosti – priložnost za dvig prepoznavnosti in izboljšanje ekonomičnosti čebelarstva. NEDELJA, 18. MAREC 9.00–18.00: prodajna razstava (sejemski dvorani D in E), 9.45–10.00: razglasitev zmagovalcev mednarodnega natečaja čebelarske fotografije ČZS 2018, 10.00–13.00: OSREDNJA TEMA: DOBRA ČEBELARSKA PRAKSA: • Anita Vraničar, dr. vet. med., Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut – Kako prepoznati hudo gnilobo in ukrepati ob njeni prisotnosti, • Vladimir Fajdiga, čebelarski mojster – Čebelarjenje z nakladnim panjem skozi čebelarsko leto, • Brane Borštnik – Čebelarjenje z AŽ-panjem skozi čebelarsko leto, • Miha Metelko – Pridobivanje matičnega mlečka, • Vlado Pušnik, čebelarski mojster – Moj način pridobivanja propolisa, • Janez Markič, čebelarski mojster – Oskrba čebel po končani paši in priprava čebel na zimo, • dr. Stanko Kapun, KGZS, zavod Murska Sobota – Moj način zamenjave matic, • Jure Justinek, vodja ONS – Moj način priprave čebel na prve paše in na prevoz ter kako prepoznam kazalnike medenja v svoji okolici. Obisk krožkarjev na ApiSloveniji 2018 Približuje se ApiSlovenija 2018. Letos bo prireditev v soboto, 17., in v nedeljo, 18. marca 2018, v prostorih Celjskega sejma v Celju. Letošnji strokovni posvet bo vsebinsko izjemno bogat, takšna pa bo tudi mednarodna prodajna razsta­ va čebelarske opreme in pripomočkov za čebelarjenje. Tudi letos želimo, da se strokovnega posveta v Celju udeležijo mladi člani čebelarskih krožkov. Skupaj s Celjskim sejmom smo se odločili, da mla­ dim čebelarjem omogočimo brezplačno udeležbo na enem dnevu posveta. Zaradi organizacije obiska vas prosimo, da nam do torka, 27. februarja 2018, na e­naslov info@czs.si pisno sporočite: ime svojega čebelarskega krožka, število mladih čebe­ larjev, ki obiskujejo krožek in ki se bodo udeležili čebelarskega strokovnega po­ sveta, dan udeležbe na posvetu (izberete lahko bodisi soboto bodisi nedeljo) ter ime in priimek mentorice oz. mentorja, ki bo krožkarje spremljal na čebelarski posvet in ki bo zanje prevzel brezplačne vstopnice. Na podlagi prejetih podatkov boste mentorice oz. mentorji mladih če­ belarjev, ki se bodo udeležili posveta, na blagajni ob vhodu v Celjski sejem prevze­ li sporočeno število brezplačnih vstopnic. Za krožkarje letos pripravljamo tudi po- seben izziv, imenovan »Razmišljaj kot čebela/čebelar«, kjer bodo morali krož­ karji uporabiti svoje znanje, pridobljeno v krožku, v kombinaciji s pametnimi telefoni. Kdor ga bo uspešno opravil, bo prejel nagrado! Navodila z opisom izziva bodo prejeli mentorji prijavljenih krož­ karjev po e­pošti pred sejmom. Tajništvo ČZS 2/2018 letnik CXX36 SVETOVNI DAN ČEBEL Oprema in materiali za čebelarje, med in izdelki iz medu 41. dneva čebelarstva v Celju WWW.CE-SEJEM.SI WWW.CZS.SI Celjski sejem, 17. in 18. marec 2018 Največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi FOTO: Kristijan Malačič Razstavni program sejma Oprema, pripomočki in materiali za čebelarjenje med in izdelki iz medu inovacije v čebelarstvu OBČINE, ČEBELARSKI TURIZEM, APITERAPIJA Aktualna strokovna razprava SHEME KAKOVOSTI - EKOLOŠKO ČEBELARSTVO SOBOTA, 17. 3. 2018 Dobre čebelarske prakse NEDELJA, 18. 3. 2018 Oprema in materiali za čebelarje, med in izdelki iz medu 41. dneva čebelarstva v Celju WWW.CE-SEJEM.SI WWW.CZS.SI Celjski sejem, 17. in 18. marec 2018 Največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi FOTO: Kristijan Malačič Razstavni program sejma Oprema, pripomočki in materiali za čebelarjenje med in izdelki iz medu inovacije v čebelarstvu OBČINE, ČEBELARSKI TURIZEM, APITERAPIJA Aktualna strokovna razprava SHEME KAKOVOSTI - EKOLOŠKO ČEBELARSTVO SOBOTA, 17. 3. 2018 Dobre čebelarske prakse NEDELJA, 18. 3. 2018 Oprema in materiali za čebelarje, med in izdelki iz medu 41. dneva čebelarstva v Celju WWW.CE-SEJEM.SI WWW.CZS.SI Celjski sejem, 17. in 18. marec 2018 Največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi FOTO: Kristijan Malačič Razstavni program sejma Oprema, pripomočki in materiali za čebelarjenje med in izdelki iz medu inovacije v čebelarstvu OBČINE, ČEBELARSKI TURIZEM, APITERAPIJA Aktualna strokovna razprava SHEME KAKOVOSTI - EKOLOŠKO ČEBELARSTVO SOBOTA, 17. 3. 2018 Dobre čebelarske prakse NEDELJA, 18. 3. 2018 Oprema in materiali za čebelarje, med in izdelki iz medu 41. dneva čebelarstva v Celju WWW.CE-SEJEM.SI WWW.CZS.SI Celjski sejem, 17. in 18. marec 2018 Največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi FOTO: Kristijan Malačič Razstavni program sejma Oprema, pripomočki in materiali za čebelarjenje med in izdelki iz medu inovacije v čebelarstvu OBČINE, ČEBELARSKI TURIZEM, APITERAPIJA Aktualna strokovna razprava SHEME KAKOVOSTI - EKOLOŠKO ČEBELARSTVO SOBOTA, 17. 3. 2018 Dobre čebelarske prakse NEDELJA, 18. 3. 2018 Delegacijo, ki se je udeležila razglasitve svetovnega dne čebel (SDČ) na Generalni skupščini OZN v New Yorku, so 23. 12. 2017 slovenski čebelarji in podporniki čebelarstva v velikem številu pričakali na Letališču Jožeta Pučnika Lju­ bljana. Po pozdravnem nagovoru delegacije s strani Marka Alaufa, podpredsednika ČZS, smo delegaciji v znak zahvale podarili medene medalje s podobo logotipa SDČ. Temu je sledil razrez potice. Več kot sto zbranih sta nagovorila tudi Boštjan Noč, predsednik ČZS, in mag. Dejan Židan, minister za kme­ tijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ob tem je prvi dejal, da je bilo veliko delo opravljeno s pomočjo vseh, ki so verjeli v ta projekt, da pa je naslednja naloga priti do podpor na čebelji panj za slehernega čebelarja. Mag. Dejan Židan pa je med drugim v svojem nagovoru izpostavil, da je ponosen, ker je čebelar in Slovenec. Vzdušje ob sprejemu delegacije in ob dejstvu, da je Slo­ venija z razglasitvijo SDČ dosegla veliko, je bilo prijetno. To se je odražalo tudi med obiskovalci v čebelarskih oblekah in narodnih nošah ter praporščaki. Slišati je bilo pesem Če­ belar ob spremljavi diatonične harmonike Jana Verbiča in Komornega moškega zbora ČZS. Plapolale pa so tudi zasta­ ve SDČ. Verjamemo, da so tovrstne zastave zaplapolale v marsikateri občini po Sloveniji. Lidija Senič, vodja služb ČZS Prihod delegacije iz New Yorka Fo to : L id ija Se ni č Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na dan sa­ mostojnosti in enotnosti, 26. 12. 2017, v Predsedniški palači sprejel čebelarje. Dogodek, ki je sovpadal z dnem odprtih vrat Predsedniške palače, je bil namenjen počastitvi razgla­ sitve 20. maja za svetovni dan čebel (SDČ), ki ga je Generalna skupščina OZN v New Yorku razglasila 20. 12. 2017. Nago­ vore ob tem svečanem dogodku so imeli predsednik Pahor, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­ hrano, in g. Boštjan Noč, predsednik ČZS. Pahor je v uvodu dogodka predsedniku ČZS g. Boštjanu Noču izročil protokolarno darilo – zastavo Republike Slove­ nije – in ob tem dejal, da velike ideje uspejo, če vanje trdno verjamemo in si zanje vsi skupaj prizadevamo. Predsedniku Noču je v imenu vseh navzočih izrazil hvaležnost, da ni niko­ li okleval pri uresničevanju te velike zamisli. Slovenci bomo 20. maja prihodnje leto še posebej ponosni, za kar je zaslužen tudi predsednik Noč. Židan je orisal dogodke, ki so se zgodili od spočetja ideje do sprejetja SDČ. Povedal je, da je septembra 2014 v njego­ vo pisarno prišel g. Noč, ki je predstavil idejo. V nekaj dneh po sestanku je nastal načrt. Prvi državnik, ki je oktobra 2014 podprl našo idejo, je bil predsednik Pahor. Aprila 2015 je ide­ jo podprla še slovenska vlada in SDČ je postal državni pre­ dlog. Takrat se je začela težka pot. Strokovnjaki čebelarji so morali prepričati vso strokovno javnost, da naj bo SDČ na dan 20. maj, na strani vlade pa je bila naloga, da prepričajo Počastitev razglasitve svetovnega dne čebel v predsedniški palači Fo to : M B Fo to : M B 2/2018 letnik CXX 37 SVETOVNI DAN ČEBEL Oprema in materiali za čebelarje, med in izdelki iz medu 41. dneva čebelarstva v Celju WWW.CE-SEJEM.SI WWW.CZS.SI Celjski sejem, 17. in 18. marec 2018 Največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi FOTO: Kristijan Malačič Razstavni program sejma Oprema, pripomočki in materiali za čebelarjenje med in izdelki iz medu inovacije v čebelarstvu OBČINE, ČEBELARSKI TURIZEM, APITERAPIJA Aktualna strokovna razprava SHEME KAKOVOSTI - EKOLOŠKO ČEBELARSTVO SOBOTA, 17. 3. 2018 Dobre čebelarske prakse NEDELJA, 18. 3. 2018 Oprema in materiali za čebelarje, med in izdelki iz medu 41. dneva čebelarstva v Celju WWW.CE-SEJEM.SI WWW.CZS.SI Celjski sejem, 17. in 18. marec 2018 Največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi FOTO: Kristijan Malačič Razstavni program sejma Oprema, pripomočki in materiali za čebelarjenje med in izdelki iz medu inovacije v čebelarstvu OBČINE, ČEBELARSKI TURIZEM, APITERAPIJA Aktualna strokovna razprava SHEME KAKOVOSTI - EKOLOŠKO ČEBELARSTVO SOBOTA, 17. 3. 2018 Dobre čebelarske prakse NEDELJA, 18. 3. 2018 Po razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel, ki se je zgodila na Generalni skupščini Organizacije združenih narodov v New Yorku 20. 12. 2017, smo v Slovenijo prejeli številne čestitke iz različnih držav sveta, kot so Irska, Etio­ pija, Romunija, Vietnam, Belgija, Nova Zelandija, Nemčija, Uganda, Salvador … Philip McCabe, predsednik Apimon­ die, čestita vsem v Sloveniji za trud in dobro opravljeno delo. Skupni imenovalec čestitk je, da čestitajo slovenskim čebelarjem in Sloveniji za dosežek, ki bo pripomogel k oza­ veščanju svetovne javnosti, ter izpostavijo Slovenijo in ČZS kot navdih vsem drugim čebelarskim zvezam. Resnično moramo praznovati prvi praznik iz hvaležnosti do čebel in njihovega ogromnega prispevka človeku in zemlji ter vzpo­ stavljati trajnostno kmetijstvo. ČZS Odzivi na razglasitev svetovnega dne čebel Fo to : A rh iv Č ZS Fo to : A rh iv Č ZS Fo to : A rh iv Č ZS V aprilu 2018 bo razstava o čebelarstvu v Državnem zboru RS ČZS in MKGP smo skupaj zaprosili Državni zbor RS, da bi v aprilu 2018 imeli tam razstavo o čebelarstvu. Do­ bili smo pozitiven odgovor. Menim, da je to lepa priložnost za predstavitev naše dejavnosti.. Vodstvu DZ RS se že vnaprej zahvaljujem. Boštjan Noč, predsednik ČZS odločevalce. To, da smo Slovenci dobili svetovni dan, pomeni za nas obvezo in zavezo. Nesprejemljivo je, da na svetu živi 815 milijonov ljudi, ki so lačni, umirajo od lakote, in je realne pomoči zelo malo. Kaj narediti, da bo hrane več? Vsaka tretja žlica je odvisna od čebel in drugih opraševalcev, v prihodnje pa bo naraščala ravno proizvodnja hrane, ki je odvisna od opraševalcev. Tukaj se začne velika naloga Slovenije. Tudi zato v Sloveniji ustanavljamo slovensko čebelarsko akademi­ jo, da bomo lahko tiste, ki potrebujejo znanje, izobrazili. V nagovoru, ki ga je imel Noč, je vsem čestital za praznik samostojnosti in enotnosti. Dejal je, da če kdo kaže enotnost, je to ČZS. In ravno predsedniški sprejem je to tudi pokazal, saj je bila predsedniška palača skoraj premajhna za vse obi­ skovalce. Pohvalil je udeležbo praporščakov, saj so slovesno­ sti dali svojevrsten pečat. V nadaljevanju nagovora je pove­ dal, da so čebele lahko vzgled, kako je treba delati. Slovenski čebelarji verjamemo v to, da brez čebel ni življenja, žalostno pa je, da danes povsod po svetu čebele brez čebelarjev ne mo­ rejo preživeti. Ravno zato je naša skupna ideja – ideja vseh slovenskih čebelarjev – tako pomembna. Svet se mora za­ vedati, da mora ustvariti take pogoje, da bodo lahko čebele preživele. Besede naj vodijo k dejanjem, kako bomo ustavili podnebne spremembe, zmanjšali kemijo, pomagali čebelam, sadili medovite rastline. Predsednik Noč je prepričan, da bo Slovenija to naredila in da bo vzor celemu svetu. Ob koncu sta predsednik Noč in minister Židan izročila predsedniku Pahorju simbolično darilo – panjsko končnico, za katero sta predlagala, da jo namesti na čebelnjak ob dnevu Zemlje, ko jih bodo nameščali na čebelje panje čebelarji sku­ paj z otroki, ki v tem času rišejo panjske končnice. Lidija Senič, vodja služb ČZS 2/2018 letnik CXX38 Pripravlja se svečano 1. praznovanje svetovnega dne čebel, katerega častni pokrovitelj bo predsednik države g. Borut Pahor. Vlada Republike Slovenije je organizatorka praznovanja, v njenem imenu je glavni organizator Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – vodja pa državna sekretarka ministrstva ga. Tanja Strniša. Samo praznovanje bo edinstven in neponovljiv dogo- dek za slovensko čebelarstvo in za čebelarstvo po svetu. Bo tudi poseben dogodek za našo Slovenijo. Gre za velik organizacijski zalogaj, saj poleg slovenskih čebelarjev in številnih čebelarskih gostov iz tujine pričakujemo tudi več kot 30 kmetijskih ministrov iz vsega sveta, general- nega direktorja FAO Graziana Da Silvo, komisarja EU za okolje Karmenuja Vello in še koga. Moja želja je, da ste na tem veličastnem dogodku prisotni vsi slovenski čebelarji, ki to želite. Da vam lah- ko omogočimo in zagotovimo prostor na prireditvi, vas res lepo prosim, da čim prej, najkasneje pa do 1. marca, pošljete prijavnico, ki ste jo dobila vodstva društev ob gradivu za članarino s strani ČZS. Prijave potrebujemo predvsem zato, da zagotovimo ustrezne kapacitete šo- tora in samega prireditvenega prostora kot tudi zaradi vseh protokolov države. Že vnaprej hvala in izkoristimo to edinstveno priložnost in bodimo del praznovanja! Boštjan Noč, predsednik ČZS SVETOVNI DAN ČEBEL Čebelarska zveza Slovenije bo v petek, 18. 5. 2018, v sklo- pu prvega praznovanja svetovnega dne čebel organizirala Svetovno čebelarsko konferenco: Globalni izzivi v čebelarstvu. Nameni konference so: 1. predstavitev širokega pomena čebel in drugih opraševalcev za pridelavo hrane ter življenje ljudi na zemlji; 2. izpostavitev trenutnih izzivov, s kateri­ mi se srečujejo čebelarji in strokovnjaki, ki delujejo v čebe­ larstvu; in 3. nabor možnih rešitev in njihova predstavitev kmetijskim ministrom dne 19. 5. 2018. Glavne teme na konferenci: • opraševanje – ekosistemska storitev čebel –, gospo­ darski pomen čebel in drugih opraševalcev; • pesticidi – grožnja čebelam in drugim opraševalcem; • pomen uporabe čebeljih pridelkov v prehrani in api­ terapiji; • skrb za kakovost in varnost čebeljih pridelkov; • razvoj sonaravnih načinov za zatiranje varoj; • prenos znanja v čebelarstvu; • upravljanje pašnih virov čebel – sajenje medovitih ra­ stlin kot odgovor na intenzivno kmetijstvo; • promocija čebel in čebeljih pridelkov. Cilji konference: • Določitev optimalnih in možnih rešitev za odpravo ugotovljenih problematik v čebelarstvu. • Določitev kratkoročnih in dolgoročnih ciljev za zmanjšanje problematik. Uradna jezika konference bosta angleški in slovenski jezik, zagotovljeno bo simultano prevajanje. Trenutno se o sodelovanju na konferenci dogovarjamo z največjimi stro­ kovnjaki s posameznega področja s celega sveta. Boštjan Noč, predsednik ČZS Svetovna čebelarska konferenca: Globalni izzivi v čebelarstvu Prvo praznovanje svetovnega dne čebel bo svečan dogodek! Obveščamo vas, da je na spletni strani ČZS vzpostavljen nov koledar, v katerega se bodo zaradi boljše preglednosti vpisovale vse spremljajoče prireditve ob prvem praznovanju svetovnega dne čebel. Koledar je dostopen na dnu spletne strani, s klikom na ikono. Za vpis svojega društvenega, občin­ skega ipd. dogodka ob svetovnem dnevu čebel v skupen kole­ dar pišite tajniku ČZS na e­naslov: matej.mandelj@czs.si. Matej Mandelj, tajnik ČZS Koledar prireditev ob prvem praznovanju svetovnega dne čebel 2/2018 letnik CXX 39 ZDRAVJE ČEBEL Z determinacijo posameznih vrst smo pri enem od vzor­ cev ugotovili vrsto Crithidia bombi, medtem ko vrste Crithi- dia mellificae nismo potrdili, so pa bili vsi vzorci pozitivni na vrsto Lotmaria passim. Ti rezultati se ujemajo tudi z naved­ bami v znanstveni literaturi, da med tripanosomami pri čebelah vse bolj prevladuje Lotmaria passim in da ponekod zajedavca Crithidia mellificae ne ugotavljajo več, podobno kot se to dogaja pri nosemi, ko prevladuje Nosema ceranae. Ker so navedbe o omenjenih zajedavcih v domači in tuji čebelarski literaturi skromnejše, smo se odločili, da tokrat strnemo nekaj podatkov o zajedavcih iz rodu Crithidia. Zajedavca Crithidia spp. uvrščamo med črevesne zajedav­ ce, ki parazitirajo pri členonožcih, predvsem pri žuželkah. Spadajo med praživali, v razred bičkarjev. Med gostitelji se prenašajo v obliki cist z okuženimi iztrebki. V prebavilih žuželke se zajedavci razvijejo skozi več razvojnih stopenj in se z bičkom povežejo s črevesnim epitelijem. Najbolj po­ znana predstavnika rodu sta Crithidia bombi, ki parazitira pri čmrljih, in Crithidia mellificae pri medonosnih čebelah. Rod Crithidia nadalje uvrščamo v družino Trypanosomati­ dae, katere predstavniki povzročajo bolezenska stanja pri različnih organizmih, žuželkah, rastlinah in vretenčarjih. Kot zanimivost lahko omenimo, da sodi v to družino tudi povzročitelj spalne bolezni pri živalih in ljudeh v podsahar­ ski Afriki, ki jo prenaša muha cece. Bičkarje v črevesju čebel so pri medonosnih čebelah opi­ sali že leta 1912. Zajedavca Crithidia mellificae so prvič opisali leta 1967 v Avstraliji (Langridge in McGhee, 1967). S prvimi biološkimi poskusi so ugotovili, da naj ta povzročitelj ne bi povzročal bolezni pri čebelah, in to je bil tudi razlog, da se o zajedavcu Crithidia mellificae skoraj 40 let ni govorilo. Stro- kovnjaki so postali na zajedavca Crithidia mellificae pozorni v zadnjih letih, saj so ugotovili, da je pogosto prisoten kot eden od patogenov pri večjih izgubah čebeljih družin, kar so lahko ugotavljali šele s sodobnimi diagnostičnimi metoda­ mi. Njegovo pogosto pojavljanje v celotnem časovnem obdo­ bju 10­mesečne raziskave spremljanja vseh do tedaj znanih potencialnih povzročiteljev bolezni v profesionalnih čebelar­ stvih v vseh geografskih regijah ZDA je presenetilo razisko­ valce (Runckel in sod., 2011). Značilno se je pojavljal skupaj z glivo Nosema ceranae. Kar nekaj študij je v zadnjih petih letih izpostavilo, da bi lahko Crithidia mellificae predvsem skupaj s povzročiteljem nosemavosti precej pripomogla k izgubam čebeljih družin. V Belgiji so skušali povezati izgube čebel v zimskem času s prisotnostjo povzročiteljev bolezni poleti. Ugotovili so, da je v poletnem času poleg pršice Varroa de- structor ravno prisotnost zajedavca Crithidia mellificae, še posebej v kombinaciji z zajedavcem Nosema ceranae, po- memben kazalnik kasnejših zimskih izgub čebel. Ugotovitev, da vrsta Crithidia bombi povzroča resne te­ žave družinam čmrljev, saj ima negativen vpliv na razvoj jajčnikov pri matici, je dodatno okrepila dvom o neškodlji­ vosti predstavnikov rodu Crithidia za medonosne čebele. V zadnjih letih se bičkarjem pri čebelah posveča vedno več pozornosti, kar so omogočile tudi sodobne diagnostič­ ne metode. Predvsem vrsta Lotmaria passim je pomemben predstavnik družine Trypanosomatidae pri čebelah, o če­ mer bomo pisali v eni od naslednjih številk. Za oceno stopnje škodljivosti opisanih bičkarjev za me­ donosno čebelo še ni na voljo dovolj podatkov. Vemo pa, da kadar je čebelja družina oslabljena zaradi nekega povzroči­ telja bolezni, lahko prisotnost dodatnega mikroba, tudi če sam zase ni posebej škodljiv, povzroči dodatne bolezenske spremembe pri družini. Dejstvo je tudi, da se pod različ­ nimi vplivi narava ves čas spreminja, in z njo vsi organiz­ Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani smo preverjali, ali so tudi pri čebelah v Sloveniji priso- tni zajedavci iz razreda bičkarjev. Že ob mikro- skopski preiskavi prvih vzorcev čebel delavk smo opazili mikroorganizme, ki se gibljejo z vrtinče- njem, kar je značilno za tako imenovane vrteljce, praživali iz razreda bičkarjev. Z molekularnimi preiskavami smo v nadaljevanju potrdili, da so bili pri vseh preiskovanih skupinah vzorcev čebel prisotni zajedavci iz rodov Crithidia in Lotmaria. Bičkarji rodu Crithidia, manj znani zajedavci čebel Lucija Žvokelj, dr. vet. med., Jerica Vreček Šulgaj, dr. vet. med., in dr. Metka Pislak Ocepek, dr. vet. med. Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si Slika 1: Crithidia mellificae, posneto z elektronskim mikroskopom Vi r: w w w. re se ar ch ga te .n et 2/2018 letnik CXX40 ZDRAVJE ČEBEL mi, tudi tisti, ki povzročajo bolezni. Zaradi globalizacije že imamo tujerodne povzročitelje bolezni pri čebelah, nekate­ ri novi nam še grozijo in vprašanje je, kako se v vse to vklju­ čujejo opisani zajedavci rodu Crithidia. Na našem inštitutu zato že načrtujemo nadaljnje raziskave na tem področju. Viri: Higes, M., Rodríguez-García, C., Gómez-Moracho, T., Meana, A., Barto- lomé, C., Maside, X., et al. (2016): Short communication: survival of honey bees (Apis mellifera) infected with Crithidia mellificae (Lan- gridge and McGhee: ATCC® 30254™) in the presence of Nosema cera- nae. Spanish Journal of Agricultural Research, 14, e05SC02. Langridge, D. F., McGhee, R. B. (1967): Crithidia mellificae an acidophilic trypanosomatid of the honey bee Apis mellifera. Journal of Protozoo- logy, 14: 485–487. Ravoet, J., Maharramov, J., Meeus, I., De Smet, L., Wenseleers, T., Sma- gghe, G., and de Graaf, D. C. (2013): Comprehensive bee pathogen screening in Belgium reveals Crithidia mellificae as a new contributory factor to winter mortality. PLoS ONE 8: e72443. Ravoet, J., Schwarz, R. S., Descamps, T., Yañez, O., Tozkar, O. O., Martin- -Hernande, R., de Graaf, D. C. (2015): Differential diagnosis of the ho- ney bee trypanosomatids Crithidia mellificae and Lotmaria passim. Journal of Invertebrate Pathology, 130, str. 21–27. Runckel, C., Flenniken, M. L., Engel, J. C., Ruby, J. G., Ganem, D., et al. (2011): Temporal analysis of the honey bee microbiome reveals four novel viruses and seasonal prevalence of known viruses, Nosema and Crithidia. PLoS One 6: e20656. Stevanovic, J., Schwarz, R. S., Vejnovic, B., Evans, J. D., Irwin, R. E., Gla- vinic, U., et al. (2016): Species-specific diagnostics of Apis mellifera trypanosomatids: a nine-year survey (2007–2015) for trypanosoma- tids and microsporidians in Serbian honey bees. Journal of Invertebra- te Pathology, 139, str. 6–11. Pot do dostopnosti zdravila na tržišču bo, zaradi postopkov testiranja in registracije, še dolga Rezultati opravljenih raziskav projekta obljubljajo: ce­ novno ugodno, za uporabo enostavno zdravilo za zdra­ vljenje varoze, ki ga je v obilici moč najti tudi v naravi in je brez stranskih učinkov za čebele, čebelarja in uporabnika čebeljih pridelkov. Litijev klorid je učinkovina oz. zdravilo z zgoraj opisanimi lastnostmi, ki ga je v ta namen razvila skupina raziskovalcev. Zdravilo je enostavno za proizvo­ dnjo in uporabo. V poskusih omenjenega projekta ostan­ kov v medu doslej ni bilo zaznati. dr. Peter Rosenkranz, vodja deželnega čebelarskega inštituta, pojasnjuje pred­ nosti učinkovine: »Litijev klorid, raztopljen v sladkorni raz- topini, krmimo čebelam. V poskusih, ki smo jih izvedli v času trajanja projekta, so uspešno učinkovale že zelo majhne količine raztopine litijeve soli in v nekaj dneh uničile varoje na čebelah, brez stranskih posledic za čebele same.« V prid učinkovini govori tudi razpoložljivost le­te. Svetovne rezerve lahke kovine litija ocenjujejo na več kot 40 milijonov ton; kot li­ tijev klorid – sol pa ga je v naravi moč najti tudi v solnih lugih, sla­ nih jezerih, v zdravilnih vrelcih, ponekod v presenetljivo visokih koncentracijah. V vodi lahko to­ pna sol se med drugim uporablja tudi kot sušilno sredstvo ter kot raztopina proti zmrzovanju oz. za odstranjevanje ledu. V huma­ ni medicini pa se uporablja od sredine 20. stoletja kot antide- Na univerzi Hohenheim v Stuttgartu je razisko- valcem uspelo razviti zdravilo, s katerim bi lahko z bistveno manj dela in časa učinkovito zdravili varozo. Učinkovina, ki mnogo obeta v čebelar- skih krogih, je lahko dostopen litijev klorid. Po dolgih letih zatiranja varoj imamo končno na razpolago novo učinkovino, ki deluje po povsem drugačnem principu, kot so delovala dosedanja zdravila. S potencialnim proizvajalcem zdravila že potekajo pogovori, hkrati pa tudi postopki za registracijo ter dovoljenje za uporabo. Litijev klorid – novo učinkovito zdravilo za zdravljenje varoze? Bettina Ziegelmann, Elisabeth Abele, Stefan Hannus, Mi- chaela Beitzinger, Stefan Berg in Peter Rosenkranz (pre- vod in lektura Vladimir Fajdiga) Univerza Hohenheim Litijev klorid, LiCl Sol litijevega klorida Fo to : In te rn et Fo to : In te rn et Litijev klorid nosi oznako GHS piktogram za nevarnost zdravju človeka 2/2018 letnik CXX 41 ZDRAVJE ČEBEL presiv. Počakati bo treba sicer še nekaj časa, da se bo zdravilo po- javilo na tržišču, treba je namreč opraviti še dodatna testiranja, s katerimi bi določili način upora- be in doziranje, izključili vse mo- rebitne stranske učinke za čebe- le in uporabnika ter tveganje za ostanke v čebeljih proizvodih. Nenačrtovano odkritje Raziskovalna skupina dr. Ro­ senkranza je pravzaprav spre­ mljala mnogo kompleksnejši poskus: »Skupaj z Biotechnologie-Startup SiTOOLs Biotech smo poskušali z RNA-interferenčnim postopkom – krajše RNAi- -postopek, ciljano izključiti posamezne gene. Za razvoj omenjene- ga postopka je skupina v letu 2006 prejela Nobelovo nagrado za medicino; postopek se od tedaj v svetu uporablja pri zdravljenju najrazličnejših bolezni. Ideja je bila, da s kratkimi RNA molekula- mi nakrmimo čebele, le-te bo s sesanjem čebelje hemolimfe varoja prejela v svoje telo. V varoji pa kratke RNA molekule ciljano izklju- čijo življenjsko pomembne gene zajedavca. Za čebele so te kratke RNA molekule nenevarne, ker interagirajo (vzajemno izmenju- jejo) izključno z geni, specifičnimi za varoje. Pri zajedavcu varoji namreč povzročijo motnje v centralnih procesih presnove, kar ima za posledico smrt parazita,« tako dr. Rosenkranz. Naloga je bila dobro zastavljena in je imela uspeh, vendar so razisko­ valci opazili nekaj nenavadnega: »Pri kontrolnih poskusih smo lahko pokončali varoje tudi z RNA- nespecifičnimi kratkimi mole- kulami, ki naj ne bi škodovale niti čebelam niti varojam« poroča dr. Rosenkranz. »Nekaj v tej kontrolni „genski mešanici“ je ško- dovalo zajedavcem, čebelam pa ne. Skoraj dve leti je trajalo, da smo odkrili vlogo litijevega klorida – skrivnega orožja zoper varoje.« Raziskovalci so namreč uporabljali litijev klorid kot po­ možno sredstvo pri izolaciji RNA­fragmentov, s pomočjo katerih so bili izključeni geni v telesu čebele. Posledično odkritje je bilo, da bi bila RNAi­metoda sicer uspešna pri zatiranju varoj, vendar zelo draga in zahtevna. Litijev klo­ rid pa je v nasprotju s tem enostavno proizvesti, je relativno cenovno ugoden ter nekompliciran za skladiščenje. Projekt BeePax Rezultati so nastali v okviru projekta BeePax podjetja SiTOOLs in univerze Hohenheim ter na pobudo dr. Stefa­ na Hannusa iz podjetja SiTOOLs. Odkritje vloge litijevega klorida kot učinkovine za zatiranje varoj je bilo posledica mnogih skupaj izvedenih eksperimentov ter hkrati uspe­ šne povezave strokovnih proučevanj s področja molekular­ ne biologije ter čebelarstva. Projekt je imel v dveh letih na razpolago sredstva v višini 303.800 EUR, ki mu jih je oskrbel bavarski sklad za raziskova­ nje – Bayerische Forschungsstiftung. Fundacija podpira obe­ tavne ključne tehnologije prihodnosti. V središču pa so, po navedbah sklada, predvsem tesno sodelovanje gospodarstva in znanosti in posledično s tem povezana izmenjava znanj. Mlada, pravkar izležena čebela z več zajedavci na telesu Tržno pakiranje litijevega klorida Fo to : U ni ve rs itä t H oh en he im / B et tin a Z ie ge lm an n Vir: www.nature.com/articles/s41598-017-19137-5 Sestavljanje satnikov Satnik je sestavljen iz štirih letvic, lahko iz lipovega ali smrekovega lesa, ki so med seboj povezane pod pravim ko­ tom. Pomembno je, da je satnik izdelan iz kakovostnega lesa, da se nam v kasnejših fazah sestavljanja ne bo lomil. Satnike lahko kupimo v večini čebelarskih trgovin, če pa imamo doma primerno orodje, jih lahko izdelamo sami. Deli satnika morajo biti izdelani zelo natančno in dobro spojeni, saj le tako lahko preprečimo, da nam ob uporabi kateri od Izdelava in žičenje satnikov ter vtiranje satnic so eno od glavnih opravil, ki jih postorimo če- belarji med zimo. Čeprav je delo nekoliko eno- lično, je še kako pomembno, saj satnik skupaj s satnico predstavlja najpomembnejši del panja. Sestavljanje in žičenje satnikov ter vtiranje satnic Aleš Bozovičar Svetovalec JSSČ za tehnologijo ales.bozovicar@czs.si Fo to : In te rn et 2/2018 letnik CXX42 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE delov ne ostane v roki. Za spajanje se upo­ rablja veliko metod. Največkrat so posa­ mezni deli med seboj zbiti z žeblji, lahko z ročnim, električnim ali pnevmatskim kla­ divom. Pri zbijanju satnikov si lahko po­ magamo s stojalom, ki nam omogoča, da so vsi deli med seboj v pravokotni postavitvi. Priporočljivo je posa­ mezne dele med seboj dobro zlepiti z vodo­ odpornim lepilom. Za združevanje posame­ znih delov satnika se uporabljajo tudi ro­ gljičeni spoji, ki daje­ jo satniku izredno tr­ dnost ter preprečujejo krivljenje po vstavitvi v panj. Tudi takšne ro­ gljičene spoje je treba zbijati ali zlepiti z vo­ doodpornim lepilom, ki zagotavlja satniku dobro vezavo in tr­ dnost. Takšen način spajanja je zamudnejši, vendar imajo takšni sati daljšo življenjsko dobo. Žičenje satnikov Da satnico dobro namestimo med vse dele satnika, mora­ mo satnik zažičiti. Za zažičevanje satnikov imamo različne mo­ žnosti žičenja. Razli­ ke so v poteku žice v samem satniku. Žica je lahko napeljana vo­ doravno, navpično ali navpično v obliki črke W. Glede na vrsto ži­ čenja zavrtamo luknji­ ce v dva vzporedna dela satnika. To lahko storimo predhodno, ko satnik še ni sesta­ vljen, ali kasneje po sestavljanju. V letvice, skozi katere bo potekala žica, enakomerno razporejeno zvrtamo luknjice. Število luknjic prilagajamo dolžini satnika. Za standardni AŽ­satnik potrebuje­ mo 6 luknjic na vsaki od daljših dveh letvic. Če poteka žica ravno, morajo biti luknjice vzporedne, pri obliki W pa morajo biti luknji­ ce temu primerno zamaknjene. Tudi pri vodoravnem poteku žice število luknjic prilagajamo višini sata. Za standardni LR­panj so dovolj tri luknjice vzporedno na vsaki strani satnika. Najboljšo trdnost in nosilnost žice doseže- mo z napeljavo žice v obliki W, saj žica prenaša sile v vodoravni in navpični smeri. Poleg tega pri tem načinu žičenja porabimo najmanj žice. Da se nam žica pri napenjanju ne zajeda v les, lahko uporabimo kovinske obročke, ki jih vstavimo v luknjice satnika. To je v večini primerov nepotreb­ no in predstavlja zgolj dodatno delo in strošek. Najlažje in naj- hitreje žičenje poteka, če si pred- hodno žico narežemo na potreb- no dolžino ter začnemo žičenje na sredini satnika do konca in nato satnik obrnemo. Pri takem načinu žičenja ne vlečemo celo­ tne žice čez vse luknjice satnika. Za žičenje uporabljamo pocinka­ no žico ali kakovostnejšo žico iz nerjavečega materiala. Satnik z rogljičenim in lepljenim spojem Spoj satnika, zbit z sponko Spoj ssatnika, zbit z žebljem Žičenje v obliki črke W Navpično žičenje Za pritrditev žice jo navijemo okoli žeblja in žebelj zabijemo. Fo to : A le š B oz ov iča r Fo to : A le š B oz ov iča r Okoli dveh žebljev, v medsebojni razdalji, ki določa primerno dolžino žice za satnik, razvijemo kolut žice. Na obeh koncih žico odrežemo s kotno brusilko. 2/2018 letnik CXX 43 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Napenjanje žice in vtiranje satnic Glede trdnosti in higienskega vidika je žica iz nerjaveče­ ga materiala primernejša. Slaba stran nerjaveče žice je se­ grevanje pri vtiranju satnice, saj zaradi povečane upornosti tega materiala poteka segrevanje žice nekoliko počasneje. Z napenjanjem žice počakamo do vtiranja satnic. Če je žica napeta, se lahko satnik v sredini prej ukrivi. Na eni strani satnika, kjer je začetek oz. konec žice, zabijemo žebljiček do polovice, nato okoli njega navijemo žico ter žebljiček za­ bijemo do konca v les. V nadaljevanju zabijemo žebljiček še na drugi strani žice, ponovno samo do sredine. Nato začne­ mo napenjati žico. Paziti moramo, da je žica dobro napeta čez vsako luknjico. Ko imamo žico napeto, jo ovijemo preko žebljička. Na koncu žebljiček zabijemo do konca in odre­ žemo višek žice. Žico lahko po potrebi še dodatno napne­ mo in nazobčamo z napenjalcem. Nato satnico položimo v sredino satnika na žico. Priporočljivo je satnice ob vtiranju segreti na sobno temperaturo, saj so hladne satnice zelo krhke in se nam kaj hitro lahko poškodujejo. Tudi čas segrevanja žice je pri toplej­ ših satnicah krajši. Za vti­ ranje uporabimo električni zažičevalnik, lahko tudi na­ vaden akumulator, in žico previdno segrevamo, da se utopi v satnico. Pri segreva­ nju moramo paziti, da nam satnica ne pade skozi žico, zato je bolje žico segrevati po posameznih odsekih. Ocena potrebnega števila novih satov Satje je večnamenski prostor, ki ga čebele uporabljajo za vzrejo zalege in za skladiščenje medu, medičine in cve­ tnega prahu. Zato je še kako pomembno, da pri čebelar­ jenju menjamo staro satje z novim. Priporočljivo je, če je le mogoče, da se letno zamenja vsaj tretjina starega satja, kar upoštevamo pri pripravi zaloge mladega satja. Pri za­ logi upoštevamo tudi sate, ki jih potrebujemo za izdelavo narejencev, ometencev, morebitnih rojev in ob zamenjavi poškodovanih satov. Ko seštejemo vse te dejavnike, lahko upoštevamo, da letno potrebujemo kar polovico rezervnih satov. Nič hudega ni, če nam ob koncu sezone kakšen sat ostane, večja težava je, če ga nimamo, ko ga potrebujemo. Nazobčana in nenazobčana žica Fo to : A le š B oz ov iča r Fo to : A le š B oz ov iča r Napenjalec žice Kumafos vsebujeta sredstvi CheckMite za poletno zati­ ranje varoj in Perizin za zimsko zatiranje, timol sredstvi Apiguard in Thymovar, amitraz pa Apivar ter Varidol. Ki­ logram medu lahko vsebuje največ 100 µg (ali 0,1 mg/kg) kumafosa oz. največ 200 µg (ali 0,2 mg/kg) amitraza ali njegovih razpadnih metabolitov. Kljub temu da za timol ni predpisane vrednosti, pa te snovi pri senzorični analizi medu ne smemo začutiti. Vsebnost vode in HMF-a Vrednosti vode so bile v območju od 14,3 % do 17,8 %, vsi vzorci so ustrezali zahtevam Pravilnika o medu pa tudi zah­ tevam za med višje kakovosti (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo). Vrednosti HMF­a so bile pri devetih vzorcih medu v območju od LOQ (1 mg/kg) do 8,4 mg/kg, Čebelarji imajo že nekaj let v okviru Uredbe o izva- janju programa ukrepov na področju čebelarstva možnost brezplačnih analiz kakovosti in varnosti medu. V zadnjih letih je analize izvajal Kmetijski inštitut Slovenije. V letu 2017 je bilo zaradi slabe pašne sezone analiziranih manj vzorcev. Meritve vsebnosti vode, električne prevodnosti, vsebnosti HMF-a ter senzorično in mikroskopsko analizo so opravili pri desetih vzorcih, pri 84 vzorcih pa so merili vsebnost kumafosa, timola in razpadnih produktov amitraza. Poročilo o rezultatih interne kontrole kakovosti in varnosti slovenskega medu Mag. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane andreja.kandolf@czs.si 2/2018 letnik CXX44 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2015), morajo vnovično notranjo presojo opraviti letos. Vzorce medu iz sistema SMGO, ki so starejši od enega leta, lahko oddate v brezplačno analizo na vsebnost HMF­a. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO decembra 2017 Število članov, ki so izstopili decembra 2017 Število vseh članov SMGO decembra 2017 12 1 364 Za vključitev v kakovostno shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo navežite stik z go. Natašo Lilek po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. preko e­pošte: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si, in sicer v rubriki SMGO. eden vzorec je imel HMF­a 537 mg/kg, kar je krepko nad dovoljeno mejo. Botanično poreklo Botanično poreklo medu so določali s pelodno in senzo­ rično analizo ter merjenjem električne prevodnosti. Štirje vzorci od desetih so bili napačno določeni. Vzorec, ki je imel zelo visoko vrednost HMF­a, je imel tudi zelo nezna­ čilno nizko električno prevodnost (0,097 mS/cm) ter za med neznačilne senzorične lastnosti, peloda pa skoraj ni imel. V vzorcih leta 2017 je bila vsebnost peloda zelo pestra, tudi manovi elementi so bili po večini dobro zastopani. Vsebnost ostankov kemičnih sredstev Pri 50 od 84 (60 %) vzorcev ostankov timola, kumafo­ sa in amitraza niso zaznali oziroma so bile vrednosti pod mejo kvantitativnega določanja LOQ (amitraz: LOQ = 0,01 mg/kg, kumafos: LOQ = 0,009 mg/kg, timol: LOQ = 0,07 mg/kg). V 9 od 84 vzorcev (10,7 %) je bila vsebnost kuma­ fosa nad mejo kvantitativnega določanja (> 0,009 mg/kg). Razpon vrednosti je bil v območju od 0,01 do 0,032 mg/kg. Najvišja dopustna vrednost (MRL) za kumafos v medu je 0,1 mg/kg. Prisotnost amitraza so določili v 25 od 84 vzor­ cev (29,7 %). Pri 18 vzorcih so določili amitraz v koncentra­ cijskem območju od 0,01 do 0,02 mg/kg, pri treh vzorcih so določili vrednost v območju od 0,03 do 0,04 mg/kg, trije vzorci so vsebovali med 0,06 do 0,08 mg/kg amitraza, en pa 0,12 mg/kg. Noben vzorec ni presegel vrednosti MRL, ki je za amitraz 0,2 mg/kg. Najvišja izmerjena vrednost je bila 0,12 mg/kg (polovica dovoljene). Timol so našli v enem vzorcu, in sicer 0,022 mg/kg. Timol ne povzroča tveganja za zdravje ljudi, zato slovenska in EU zakonodaja ne pred­ pisujeta najvišje dovoljene vsebnosti za timol. Kljub temu pa lahko timol vpliva na okus medu. Zakonodaja v Švici predpisuje MRL za timol 0,8 mg/kg. Po raziskavah je ta vrednost še sprejemljiva in ne vpliva na senzorične lastno­ sti medu. Sklep Analize kakovosti medu je brez dvoma treba nadaljeva­ ti. Čebelarje pozivamo, naj izkoristijo to pomoč države, saj s tem spremljajo in nadzorujejo svojo proizvodno prakso. Tudi zakonodaja nam nalaga, da moramo svoj proizvodni proces vsake toliko časa preveriti z analizami. V letu 2016 so v okviru istega ukrepa zaradi zanimanja čebe­ larjev število razpoložlji­ vih vzorcev povišali, v letu 2017 pa bi lahko naredili še 16 vzorcev za analizo ostankov več, pa jim jih ni uspelo zbrati. Čebelarjem, ki posumijo, da zaradi njihove prakse ob­ staja možnost neskladnosti vzorca medu z zakonodajo, svetujemo, da opravijo kontrolni pregled svojega medu. Za nasvet lahko prosijo Javno svetovalno službo v čebelarstvu (JSSČ) in veterinarje, ki delujejo v okviru Nacionalnega ve­ terinarskega inštituta. V primerjavi z letom 2016 so v letu 2017 ugotovili večji delež vzorcev, pri katerih so določili amitraz nad mejo kvantitativne določitve metode (2016: 24 %, 2017: 30 %). Tudi onesnaženost s kumafosom je bila 2017 večja (11 %) v primerjavi z letom 2016, ko je bila 5 %. Tudi najvišja izmer­ jena vrednost je bila 2017 višja. V raziskavah iz obeh let pa so ugotovili, da je s timolom onesnažen majhen delež vzor­ cev medu (2016: 2,5 %, 2017: 1 %). Določitev vrste medu ni vedno preprosta, posebej v le­ tini, kot je bila v letu 2017, ko smo v spomladanskem času namesto cvetličnega natočili gozdni med. Čebelar, ki se je zanašal na pretekle izkušnje in medu ni pokusil ali celo iz­ meril električne prevodnosti, je zelo verjetno med označil Zakonodaja nam nalaga občasno preverjanje medu z analizami. 2/2018 letnik CXX 45 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Viri: Kmecl, V. in sod. (2017): Zaključno poročilo analize medu v letu 2017, Sklop 1: Kontrola kakovosti medu, Kmetijski inštitut Slovenije. Kmecl, V. (2017): Zaključno poročilo analize medu v letu 2017, Sklop 2: Kon- trola ostankov kemičnih sredstev za zatiranje varoj, Kmetijski inštitut Slovenije. napačno. Pri določitvi vrste medu vam lahko pomagajo te­ renski svetovalci. Omeniti moramo tudi, da mora med, ki se daje v pro­ met, ustrezati Pravilniku o medu. Med z visoko vsebnostjo HMF­a, zelo nizko prevodnostjo in malo peloda si ne zaslu­ ži imena med in ga ne smemo dati v promet. Glede na rezultate čebelarjem svetujemo, da uporabijo pomoč laboratorijev pri zagotavljanju varnosti in kakovo­ sti medu. Analize kakovosti opravljamo tudi na ČZS, kjer lahko oddate med v kontrolni pregled. Analiza je do pora­ be razpoložljivih sredstev za čebelarje brezplačna. Več na: www.czs.si/content/G1. Rezultati so nastali v okviru Pro­ grama ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Slo­ veniji 2017–2019, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije. Popolnoma drugačno vlogo kakor v srednji Evropi pa igra čebelja paša na boru na nekaterih grških otokih, na vzhodnem delu Peloponeza in v priobalnem pasu jugoza­ hodne Turčije. V okolici turških mest Mugla, Marmaris in Kudasi so vasi, kjer se vsi prebivalci ukvarjajo s čebelar­ stvom in živijo izključno od prodaje borovega medu. Če ima družina s petimi ali več člani med 200 in 300 panjev, čebele vsem zagotavljajo človeku dostojno življenje. Bor medi redno in obilno vsako leto in donosi na panj se giblje­ jo od 50 do 100 kg. Glavna paša se začne prve dni avgusta in traja do septembra. Mano izloča kapar z latinskim ime­ nom Marchalina hellenica, ki živi na alepskem boru (Pinus halepensis), na piniji (Pinus pinea) in na brucijskem boru (Pinus brutia). Zanimivo je, da se ta proizvajalec mane pojavlja samo v manjšem delu Turčije in Grčije, drugod v Evropi pa ga ne najdemo, z izjemo italijanskega otoka Ischia, ki leži v Ti­ renskem morju, torej daleč proč od egejskih otokov. Tu so ga prvič opazili leta 1984 in kmalu se je s prvotnega žarišča razširil po vsem otoku. Obstaja sum, da so ga iz Grčije na otok prinesli čebelarji. Dobil je celo ime – grški kapar. Turi­ stične delavce je obšel nemir, saj živi pretežni del prebival­ stva od turizma, turistom pa nikakor ni bilo všeč, da na njih kaplja sladka mana, ko se zadržujejo v senci borov. Strah se je polotil tudi varuhov narave, ko so opazili, da se bori zaradi množičnega napada novega parazita sušijo. Italijan­ ska država je nedavno celo izdala odlok, da je treba novega rastlinskega sovražnika z vsemi sredstvi uničiti, preden bo ta uničil borove sestoje na otoku. Sredi julija 2017 sem s skupino prijateljev obiskal grška otoka Rodos in Patmos v Egejskem morju. V živo sem videl, kako je videti ta sporni proizvajalec mane, o katerem sem že veliko slišal in ki predstavlja za čebelarje na egejskih otokih in v majhnem delu Turčije pravi blagoslov. Prve kolonije tega kaparja sem našel v borovem gozdu na Patmosu v neposre­ dni bližini votline, v kateri je pred skoraj 2000 leti evangelist Janez pisal znamenito knjigo Razodetje (Apokalipsa). Debla, veje in celo deli korenin alepskega bora so bili prekriti z beli­ mi kosmi, podobnimi vati. Nitke v kosmih so iz voska, ki ga proizvajajo kaparji, da se zaščitijo pred vročino in sovražni­ ki. Ličinke so skrite v razpokah lubja, kjer sesajo drevesni sok in ga predelanega v obliki sladkih kapljic izločajo iz svojih zadkov, da potem kapljajo z vej ali polzijo po deblu. Mede­ nja žal nisem mogel opazovati niti fotografirati, ker se začne pojavljati šele v avgustu. Toda videl sem kar precej mladih dreves, ki so bila tako napadena, da so se sušila, na starejših borih pa so odmirale nižje rastoče veje. Eden od domačinov mi je povedal, da so borove sušice najnevarnejše v primeru gozdnih požarov, ker gorijo kakor bakle. Zanimivo je, da o medenju bora v Sloveniji ne vemo kaj dosti. V Slovenskem čebelarju je bilo v preteklosti sicer objavljenih nekaj poročil o medenju rdečega bora pri nas, vendar so se vsi pisci strinjali, da medi le redkokdaj in da za če- belarstvo ni pomemben. Medenje bora Franc Šivic franci.sivic@gmail.com Del borove veje s kosmi bele vate, pod katerimi se skrivajo rumene ličinke borovega kaparja. Fo to : F ra nc Ši vi c 2/2018 letnik CXX46 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Nekaj dni kasneje sem v osrednjem delu Rodosa obiskal vas Sianna, ki leži na vznožju druge najviš­ je otoške gore Akramitis (825 m n. m.). Vas je sicer zelo majhna, slovi pa po odličnem medu in po tem, da je v vasi kar sedem poklicnih čebelarjev. Pobočja ome­ njene gore so porasla z nizkim mediteranskim rastjem, med katerim prevladujeta divji timijan in žajbelj, v niž­ jih legah pa so obširni borovi gozdovi. Ko sem si ogledo­ val bogato založene trgovine spominkov, mi je padla v oči prodajalna medu in stopil sem vanjo. Sprejel me je mladi prodajalec po imenu Aris Karanzias in mi povedal, da ima­ ta skupaj z očetom približno 300 čebeljih družin, da pride­ lujeta različne vrste medu, in sicer med pomladanske rese, mešan cvetlični med, timijanov in predvsem borov med. Večino pridelkov čebel prodajo v domači trgovini, saj se po edini ulici v vasi vsak dan valijo množice turistov in skoraj vsak obiskovalec kupi kakšen kozarec medu. Z očetom pa imata še nasad oljk, zato v prodajalni ne manjka oljčnega olja. Čebelarstvo in oljkarstvo sta panogi, ki se lepo dopol­ njujeta. Spomladi in poleti je delo predvsem s čebelami, je­ seni in pozimi, ko ni več paše in čebele počivajo, pa nastopi sezona obiranja oljk in pridelave olja. Med razgovorom sva se lotila tudi borovega kaparja, ker me je zanimalo, kako kot čebelar gleda na težavo, da je ta žuželka pravzaprav do­ kaj nevaren gozdni škodljivec. Odgovoril mi je takole: »Res se marsikateri bor na slabših rastiščih posuši zaradi parazitira- nja borovega kaparja, toda na Rodosu pridelamo kar 65 % medu z bora, in če izračunamo, kolikšna je vrednost tega medu v primer- javi s skoraj nič vrednim borovim lesom, bomo hitro ugotovili, da je z gospodarskega vidika ta žuželka bolj koristna kot škodljiva. Nekaj deset kilometrov od Rodosa je že obala Turčije, in tam je ve- liko več borovih gozdov in tudi veliko več čebelarjev kakor pri nas. Tudi tam povzroča ta kapar škodo na borih, toda turška država ga je uradno zaščitila in nihče ga ne sme zatirati.« Kako različna so lahko stališča ljudi in celo držav do neke težave: italijanska vlada je izdala odlok za uničenje borove­ ga kaparja na otoku Ischia, turška pa ga je na svojem oze­ mlju zaščitila. ZDA Leta 2001 so uvedle ameriške oblasti več ka­ kor 200­% protidumpinško carino na uvoženi kitajski med, da bi tako zavarovale domače če­ belarje. Toda iznajdljivi trgovci so kmalu našli način, da so se visoki carini izognili. Med so uvozili v ZDA kot malezijski, korejski ali ruski med. Carinska uprava je odkrila prevaro šele potem, ko jih je na to opozorila neka oseba, ki je dobro pozna­ la razmere na ameriškem trgu medu. Prevara, poimenovali so jo »Honeygate«, je bila do tedaj največje goljufanje ameri­ ške carine. Toda omenjeno odkritje ni ustavilo brezvestnih tr­ govcev z medom in prevare so se nadaljevale. Leta 2013 je ca­ rina s pomočjo nekega drugega žvižgača, ki je pred tem delal v podjetju Honey Holding, začela tajno raziskovati delovanje firme Groeb Farms Inc., ene največjih uvoznic medu v ZDA. Odkrila je, da je ta firma med letoma 2008 in 2012 uvozila kar 1578 zabojnikov kitajskega medu. Del tega medu je bil deklari­ ran kot melasa ali kot sirup, firma pa je po končanem sodnem postopku plačala dva milijona dolarjev kazni. Tudi Stefanie Giesslbach iz nemškega podjetja Alfred L. Wolf, specializiranega za trgovino z medom, je v hčerin­ skem podjetju v Čikagu sčasoma ugotovila, da se ameriška podružnica ukvarja z nedovoljenim deklariranjem kitajske­ ga medu. Po enem letu in pol se je zato odločila vrniti se do­ mov. Toda na letališču jo je aretirala policija, ker je medtem ameriška carina že odkrila goljufije. Sodišče jo je po štirih letih pripora obsodilo na 10 mesecev prestajanja kazni. Po prestani kazni se je vrnila domov, si poiskala novo službo in napisala knjigo z naslovom Meine abgeschminkten Jahre (Moja leta brez ličil). V njej je zelo kritična do ameriškega sodstva in odnosa Američanov do medu: ta je tam poceni in na voljo je v velikih količinah, pri čemer za razliko od Evro­ pejcev kakovost ni v ospredju. Novice iz sveta Skladišče medu na Kitajskem Fo to : A rh iv M ar ja na Sk ok a Prevedel in priredil Franc Šivic Vir: Beckendorf, S. (2017): Straftat Honig. Deutsches Bienen Journal, št. 10, ok- tober, str. 18. Kapar Marchalina hellenica Fo to : In te rn et 2/2018 letnik CXX 47 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vsaka naravna katastrofa prizadene tudi čebelarje in čebele. V zadnjih letih se v Sloveniji kar vrstijo pozeba, suša, žled, lubadar, vihar. Čebelarja boli srce, ko pred nje­ govimi očmi pod težo ledu omaga akacija. Mladi, krhki ja­ vorji, ki so dajali sladek nektar, ušice pa so s svojimi izloč­ ki vabile čebele, tudi niso prenesli ledenega oklepa. Ko je lansko pomlad sadno drevje z bujnim, dišečim cvetenjem najbolj vabilo čebele, je zmrzal uničila to spomladansko veselje tako za čebele kot za čebelarja. Nektar in cvetni prah sta ostala kar nekaj dni okovana v ledeni oklep. Če­ bele so ostale brez paše, mi pa brez dobrega kmečkega sadja. Smreka, to vitko drevo, ki omogoči našim čebelam, da ob manovi paši pridelajo tako cenjen jantarno rdeč med, je marsikje v maju zaradi izrednega razvoja luba­ darja v nekaj tednih najprej izgubila svojo zeleno barvo, nato prenehala izločati smole in sokove, izgubila iglice in mrtvo zrla v nebo kot opomin človeštvu, da končno spo­ zna svoje zmote. In še en opomin narave nas je doletel konec lanskega leta. Izredno močan vihar je na posameznih področjih do­ besedno oklestil gozdni sestav. Mogočne smreke, jelke, bu­ kve je kot za šalo izruval iz zemlje. Korenine nemo pričajo o njegovi moči. Če pa se je katero drevo s svojimi koreninami trdno oklepalo zemlje, je veter zmagal tako, da ga je prelo­ mil kot malo vžigalico. Ko smo gledali posnetke neviht in vetra iz Amerike ali Azije, ki je odnašal vse pred seboj, ni­ smo pomislili, da nas to lahko doleti. Pa se je zgodilo. Veter je odkrival strehe, nekatere strehe celo odnesel z objekta. Nakladne panje je veter prevračal kot škatlice za vžigalice. Kaj je ostalo od čebeljega gnezda, ni treba razlagati. Sloven­ ski čebelnjak pa se v takih primerih izkaže kot prava zgrad­ ba. Nekaj opek in slemenjakov, ki jih veter pomeče s strehe, se lahko hitro nadomesti. Tudi čebele, ki so ostale v čebel­ njakih, bomo razmnožili in naselili nazaj v nakladne panje. Seveda bo treba bolje poskrbeti tudi za zaščito pred vetrom. Bolj pa me skrbi dejstvo, da bodo čebele nekaj časa zaman iskale akacijevo, javorjevo, smrekovo, jelkovo, kostanjevo ali drugo gozdno pašo. Pa ne samo prihajajočo sezono. Kar precej desetletij bo potrebnih, da se bo gozd obnovil in po­ novno dal zavetje živalim, človeku nudil varnost, našim če­ belam pa gozdno pašo. Tista drevesa, ki so ujmo preživela, običajno s svojimi semeni zasejejo neporasle površine. Res je, da traja nekaj let, da drevo zraste, bo pa ta čas na jasah zacvetelo na tisoče majhnih cvetic, ki do sedaj niso imele pogojev. S svojimi omamnimi vonji in pestro barvno pale­ to bodo medse zvabile naše čebele in druge opraševalce ter tako poskrbele, da se naravni tokokrog ne prekine. K zapisu spodnjih vrstic me je spodbudilo raz- mišljanje klenega 80-letnika, kmeta in čebelar- ja, gospoda Staneta Godca iz Dobrepoljske do- line, ki je ob decembrskem viharju takoj odhitel v svoj gozd in začel pospravljati polomljeno drevje. V njegovem gozdu je za več kot tisoč ku- bičnih metrov podrtega lesa. »To ni škoda samo za kmeta ali gozdarja, to je katastrofa tudi za če- belarja,« je z žalostnim glasom potožil drugače optimistični Stane. Vetrolom – hud udarec tudi za čebele in čebelarje Brane Borštnik brane.borstnik@gmail.com Fo to : B ra ne B or št ni k Fo to : B ra ne B or št ni k 2/2018 letnik CXX48 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Med zbiranjem gradiva sem zasledil, da so leta 1447 be­ neficiju sv. Petra v Ložu pripadale v Dolenji vasi pri Cerkni­ ci tri kmetije in pol in da so poleg prosa in prediva dajale tudi desetino (medu in voska) od čebelnih rojev oz. panjev. Pred nedavnim pa sem v Arhivu Slovenije odkril zanimiv register ali urbar desetine od prirastka živali in čebel gra­ ščine Boštanj od leta 1747 do 1761. Za ta leta sem statistič­ no pregledal število rojev oz. novih panjev (Painstökh), od katerih so posestniki iz Velike in Male Račne, Predol in s Spodnje Slivnice dajali graščini desetino. Desetino so dajali samo od rojev, ne od starih panjev. Verjetno so dajali med in vosek. Kaj so dajali in koliko, ni zapisano. Od 56 kmetij je imelo čebele kar 44 kmetij, kar je 78,6 %. Kaj že tu niso vštete, ker niso omenjene. Povprečno so imeli na hišo 3,55 roja. S tem podatkom se ujema, kar sem slišal od sta­ rih ljudi: da so namreč imeli nekdaj čebele skoraj v vsaki hiši. Objavljamo tudi stran, na kateri so iz Velike Račne zapi­ sani trije kmetje podložniki: Hanže Košak (sedaj Škodkov France), Pavel Zrnec (Pavletov) in Jakob Poličar oz. Palčar (Kapinov). Vsi so imeli polovične kmetije. V prvi vrsti je pod imenom število prašičkov, v drugi število kozličkov in ja­ gnjet in v tretji število panjev. Preglednica: Podatek o številu kmetij iz registra oz. ur­ barja desetine graščine Boštanj od leta 1747 do 1761 Ime kraja Število kmetij Število kmetij s čebelami Bičje 12 6 Predole 4 3 Mala Račna 12 10 Velika Račna 18 11 Spodnja Slivnica 21 19 Spodnje Brezovo 12 9 Gajniče 4 4 Gatina 14 10 Glinek (Škofljica) 5 3 Gorenje Blato (Škofljica) 11 4 Gumnišče 5 4 Huda Polica 6 4 Mala Žalna 2 1 Mala Loka pri Višnji Gori 5 5 Malo Mlačevo 15 11 Nova vas 8 7 Perovo 9 7 Podgorica pri Šmarju 8 1 Plešivica 12 12 Rogatec 3 2 Spodnje Blato 9 5 Tlake 6 4 Udje 11 8 Velika Loka 24 14 Velika Žalna 2 1 Veliki in Mali Vrh 14 9 Veliki Lipoglav 13 4 Veliko Mlačevo 6 2 Vrbičje 10 2 Zagradec (Žalna) 22 13 Zalog pri Škofljici 17 10 Sem Janez Kebe, župnik na Kopanju. Doma sem z Dolenjega Jezera ob Cerkniškem jezeru. Moj oče je imel veliko let od 20 do 25 panjev čebel. Čebele je imel rad in tudi mene je začel uvajati, tako da sem komaj 15-leten prijel sat, poln čebel. Kadar je medila hoja, smo bili v družini zelenega hojevega medu še posebno veseli. Zanimanje za zgodovino me je gnalo, da sem napisal dve knjigi o Loški doli- ni z Babnim Poljem in eno o Cerkniškem jezeru in ljudeh ob njem. Sedaj pa pripravljam novo knjigo, kjer sem poleg krajevne zgodovine zbral tudi veli- ko podatkov o nekdanjem čebelarstvu v teh krajih. Nov košček v mozaiku večstoletne tradicije čebelarjenja v naših krajih Janez Kebe janez.kebe@rkc.si Izvirni zapis iz urbarja za tri kmete iz leta 1747 Vira: Arhiv SLO, Vicedomski urad za Kranjsko, fasc. I/17, L-XVI, str. 873–881. AS, 1074/9, register desetine od prirastka živali graščine Boštanj (1747– 1761), 9 u. Fo to : J an ez K eb e 2/2018 letnik CXX 49 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dvobarvne peščinarke so med prvimi čebelami samo­ tarkami, ki se v zgodnji pomladi pojavijo na prvem cvetju. Imajo rdečerjavo odlakano oprsje in črno glavo, rdečerjave so tudi dlake za prenašanje peloda na zadnjih golenih. So ena najbolj razširjenih vrst divjih čebel pri nas. Ima dve ge­ neraciji v enem letu. Pomladanska se pojavi marca in leta do maja, poletna pa je dejavna od junija do avgusta. Od po­ mladanskih se poletni osebki pogosto ločijo po delno sve­ tlejše odlakani glavi in spodnjem delu oprsja ter po tem, da najpogosteje obiskujejo zvončice (Campanula), medtem ko pomladanski osebki niso izbirčni. Tako samice kot samci merijo od 9 do 11 mm. Samice rov za svoje gnezdo skopljejo v tla. Na sliki je samica pri nabiranju peloda na pasji čebu­ lici (Gagea). Dvobarvna peščinarka (Andrena bicolor) Dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com Nadaljevanje družinske tradicije Moram priznati, da moji starši in brata niso bili preveč navdušeni, da nadaljujem tradicijo v čebelarstvu. Bil sem vztrajen, zato je oče le ugotovil, da ne bom popustil, in mi je začel pomagati predvsem pri posodabljanju panjev in če­ belnjaka. Od strica na žalost nisem imel nobene koristi, kar se tiče nasvetov iz čebelarstva. Moram pa se zahvaliti žal že dolgo pokojnemu sosedu Horvatemu Lujzeku, ki je bil sam odličen čebelar in je najverjetneje v meni sprevidel če­ belarsko prihodnost. Ob piskru dobrega klintona mi je Lujzek neštete večere pripovedoval o čebelah in mi nudil nasvete glede opravil pri čebelah. Nikoli ne bom pozabil nasveta, ki še danes velja: »Ne pozabi v začetku oktobra dva- do trikrat vliti raztopine v pitalnik.« In še je dodal: »To je bistveno, da ti družine ne bodo pomrle od gladu.« Razvijal je namreč misel v smeri, da čebele napolnijo izlegle celice v satju s sladkorno razto­ pino. 5 kg raztopine je dovolj za dobro prezimitev čebelje družine, je zaključil svojo misel. V svoji karieri samo enkrat nisem upošteval njegovega nasveta, pa mi je na začetku devetdesetih let od lakote odmrlo kar 60 % čebeljih družin. Dejal sem si, to pa je sramota. Od takrat tovrstnih težav v našem čebelarstvu ni. Navdušenje za vzrejo matic V času študija v Mariboru in Ljubljani sem čebelaril samo s štirimi čebeljimi družinami. Med študijem v Ljubljani sem spoznal ženo, ki pa sem jo tako navdušil za čebelarstvo, da je vpisala izbirni predmet čebelarstvo pri prof. dr. Rihar­ ju. Sam tega izbirnega predmeta nisem vpisal, ker so me Prav bi bilo, da tokrat v uvodu predstavim Čebelar- stvo Kapun. Zgodovina našega čebelarstva sega v leto 1978, ko sem kot srednješolec začel čebelariti z eno čebeljo družino. Družina je priletela v zapuščen panj na naši domačiji Kapun. Moram povedati, da se je s čebelarstvom ukvarjal že moj stric, ki pa je opustil čebelarstvo v 70. letih. Torej je na naši do- mačiji ostal prazen čebelnjak (po prleško vijok), ki pa sva ga z očetom po letu 1978 začela prenavljati. V čebelnjaku so prevladovali dunajčani (trietažni panj s trikrat po desetimi visečimi satniki notranje mere 235 mm × 200 mm na toplo stavbo in s pre- grado z ozko veho med dvotretjinskim plodiščem in enotretjinskim mediščem, op. ur.). Panji so bili precej dotrajani, nekaj sva jih popravila in usposo- bila za naselitev, preostale pa sva zažgala. Zanimi- vo: Čebelja družina se je naselila v najslabši panj. Čebelarjeva opravila v februarju Dr. Stanislav Kapun - Vaneča kapunstanislav@gmail.com Fo to : A nd re j G og al a 2/2018 letnik CXX50 DELO ČEBELARJA MB zanimale tudi druge izbirne vsebine s področja kmetijstva, iz katerih sem tudi diplomiral. Vpisal bi tudi čebelarstvo, vendar je bila na biotehniški fakulteti omejitev pri številu izbirnih predmetov. Kljub temu pa sem se, kakor tudi žena, udeleževal vseh predavanj in terenskih vaj. V spominu so mi ostale vaje iz vzreje čebeljih matic, ki smo se jih udeležili v soboto pri g. Janezu, vzrejevalcu iz Litije. Te vaje so mi pu­ stile pozitivne posledice, navdušile so me za vzrejo matic. Po študiju sem se leta 1988 zaposlil v Murski Soboti na KGZS Zavod Murska Sobota, kjer sem zaposlen še danes. V tem času sva z ženo razvijala čebelarstvo in prvo, kar sva naredila po poroki, je bilo, da sva kupila na Goričkem parce­ lo, na katero sem iz Berkovcev v Prlekiji preselil štiri čebelje družine. Na tej parceli je zrasel tudi čebelnjak, ki smo ga povečali že trikrat, in v zadnjih desetih letih smo na tej par­ celi postavili tudi svoj dom. Poleg redne službe sem opra­ vil tudi habilitacije na Univerzi v Mariboru, kjer predavam na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede predmete Medonosna čebela in osnove čebelarjenja, Trženje čebeljih pridelkov in Pridelovanje krme in pašništvo. Brez pridne in razumevajoče žene ter pridnih rok obeh sinov sam ni­ kakor ne bi zmogel uresničiti svojih sanj. V letu 2017 sva celotno čebelarstvu predala prvemu sinu, ki je vedno kazal velik interes za čebelarstvo in mu bova z ženo vedno stala ob strani. Trenutno čebelarimo na obronkih Krajinskega parka Goričko, nekaj stojišč pa imamo tudi v osrčju parka. Dela­ mo s približno 200 čebeljimi družinami. Trenutno v našem čebelarstvu še prevladuje AŽ­sistem, vendar ga vedno bolj izpodriva nakladni panj Dadant­Blatt, ki ima svoje pred­ nosti in tudi pomanjkljivosti, kot vsi drugi panjski sistemi. Do danes v našem čebelarstvu pridelava medu ni bila pri­ marna dejavnost, ampak vzreja matic, v zadnjih treh letih pa tudi vzreja čebeljih družin za tuji trg. Na tem mestu se zahvaljujem za vso pomoč Mirku Jurincu iz Ključarovcev, ki mi je vedno stal ob strani z nasveti pri mojih začetkih vzreje matic. Tudi danes, ob dobri kavi in še boljših medenjakih njegove žene, še vedno kakšno rečeva glede tehnologij. To­ vrstnih praktičnih izkušenj pa ni mogoče zaslediti nikjer v literaturi. Praksa dela mojstra in s to mislijo zaključujem predstavitev Čebelarstva Kapun. Dejavnosti v februarju V tem delu želim opozoriti na, zame, nerazumljivo po­ četje nekaterih čebelarjev. Čebelarji smo neverjetni! Nekje sem slišal, da so nekateri čebelarji vstavili sladkorne poga­ če v panje že konec decembra. Po moji oceni so to čebelar­ ji, ki jih peče vest. Najverjetneje v jesenskih mesecih niso naredili tistega, kar tehnologije v čebelarstvu zahtevajo. V zimskih mesecih, vključno z mesecem februarjem, mora­ mo čebelarji dati čebelam mir. S tem jim naredimo največjo uslugo. Vsako vznemirjanje čebel je za čebele pogubno, še zlasti če odpiramo panje in jih po nepotrebnem zračimo. V mesecu februarju v Čebelarstvu Kapun opravljamo na­ slednje dejavnosti: • Udeležujemo se različnih izobraževanj s področja če­ belarstva. • Žičimo satnike in vstavljamo satnice. Na leto zame­ njamo oziroma vstavimo v čebelje družine pribl. 1500 novih satov v izgradnjo. • Prekuhavamo voščine, ki jih zamenjujemo za nove sa­ tnice. Na žalost mi v lanskem letu noben trgovec ni mogel zagotoviti certifikata, da satnice ne vsebujejo aktivne snovi kumafos. Zato bomo čebelarji dejansko morali v prihodnje delati satnice iz lastnega voska, za katerega vemo, da ne vsebuje ostankov kumafosa. Mislim, da bi morali biti proizvajalci pod budnejšim očesom inšpekcijskih služb glede nedovoljenih snovi v satnicah. • Razkužujemo čebelarski pribor. • Pripravljamo panje za naselitev čebeljih družin (panje razkužimo z ognjem). • Zbiramo ponudbe za nakup sladkornih pogač, čebe­ larskega pribora in panjev priznanih proizvajalcev. • Pažimo panje. V našem čebelarstvu vedno zapažimo panje v mesecu februarju, in sicer tako, da najprej vstavimo do tri pole časopisnega papirja in nato peno ali dva sloja lepenke. Na vratcih odpremo obe loputi. S tem dosežemo enakomerno kroženje zraka v panju in preprečujemo kondenz vlage, ki se naredi zaradi različnih temperaturnih razlik v panju in okolju. Na­ mreč konec meseca februarja se pri nas že pojavi prva zalega, in kot nam je znano, morajo čebele v gnezdu dvigniti temperaturo zraka na 34,5 °C. V januarju in februarju čebelarji nimamo neposredne- ga stika s čebelami. V tem obdobju poskrbimo za tista opra­ vila, za katera ne bomo imeli časa takrat, ko bomo morali delati s čebelami. Pa vendar mati narava vse pogosteje po­ skrbi za izlete čebel v teh spremenjenih podnebnih razme­ rah. In kako smo veseli čebel na žrelu panja! Mar ne? Čebelar mora zagotoviti čebelam mir. Fo to : S ta ni sla v K ap un 2/2018 letnik CXX 51 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Prvega julija lani je ČD Gornji Grad praznovalo 110 let organiziranega de­ lovanja. Ob 18. uri sta bila sveta maša in blagoslov no­ vega prapora, ob 19. uri pa slavnostna proslava, katere začetek sta predstavljala prihod praporščakov in če­ belarska himna. Za kulturni program so poskrbeli pevci čebelarske zveze, ženski pevski zbor Lipa in domače kulturno društvo. Čebelarstvo na Gornje­ grajskem je omenjeno že leta 1823, ko je takratni pa­ ter v benediktinskem samo­ stanu Matija Balon poučeval uka željne čebelarje. Zanimiv je zapis iz leta 1881 v Slovenskem gospodarju, časniku, ki je izhajal v Mariboru: »Popotniki iz Evrope in Amerike zahajajo v slovito Švicarsko občudovat tamošnjih lepih krajev. Štajerska Švica pa je slobodno imenovan Gornjegrajski okraj. Odlikuje se, kakor močna gorata Švica po krasnih, vsega občudovanja in obi- skovanja vrednih krajih. Slovan pa najde še nekaj, česar bi v Švici iskal zastonj. Tu so krepki, lepi ljudje, ki čisto slovensko govorijo in svoj slovenski dom ljubijo in častijo.« Omenja se tudi, da je bil v Šmarju junija 1881 velik čebelarski shod, kjer povedo, da je glede na čebelarstvo Gornji Grad najbogatejši okraj. V Slovenskem čebelarju (9. maj 1907, št. 3, str. 46) je zapisnik o ustanovitvi čebelarske podružnice za gornjegrajski okraj, kjer je zapisano: »Okrajni odbor Gornjigrad je dovolil 50K podpo- re za ustanovitev čebelarske podružnice.« Njen prvi predsednik je bil Josip Terčak (1870–1939) in do danes jih je bilo le deset. Članstvo pa se je po drugi plati močno spreminjalo. Leta 1920 je bilo včlanjenih v podružnico 86 članov in več kot 90 nečla­ nov, ki so »tavali v temi«, piše takratni poročevalec. Najmanj­ še število članov je bilo 35. Danes nas je v Čebelarski družini Gornji Grad 52 članov. Dodati pa moram, da je bilo v obdobju zadnjih osemdesetih let opuščenih kar 110 čebelnjakov. Dejavnosti v naši družini ne manjka. Na začetku leta se udeležimo shoda štajerskih in kranjskih čebelarjev na Črnivcu. Kmalu za tem se čebelarji predstavimo na dnevu Menine. Sledijo tradicionalno srečanje čebelarjev (tokrat že šestintrideseto) in čebelarski praznik s povorko, dan od­ prtih vrat, tradicionalni slovenski zajtrk. Za konec leta pa Ambroževa maša (tokrat že trinajsta). Vzporedno skozi vse leto na osnovni šoli zelo uspešno deluje čebelarski krožek, kjer se poskrbi za podmladek. Kot zanimivost: na območju Lepenatke v starem mace­ snu čebele domujejo že osmo leto zapored, in to brez člove­ ške pomoči, k čemur pripomoreta čisto okolje kraja in veli­ ka zaraščenost z iglastimi gozdovi, ki so pravi raj za čebele in posledično za nas čebelarje. Ivan Fale, predsednik ČD Gornji Grad Čebelarska družina Gornji Grad praznovala 110-letnico Predstavitev knjige Čebeloreja na Gor- njegrajskem skozi čas je bila dne 30. 6. 2017 v sklopu praznovanja 110-letnice čebelarske družine. Avtor knjige je naš član g. Franc Bezovšek, ki jo je tudi po- drobno predstavil. V knjigi se je posvetil tudi slovenskemu čebelarstvu na splošno. Avtorju gre zahvala za veliko delo. Fo to : A rh iv Č D Go rn ji Gr ad Fo to : A rh iv Č D Go rn ji Gr ad Fo to : A rh iv Č D Go rn ji Gr ad Praporščak g. Ivan Ugovšek in novi prapor Fo to : A rh iv Č D Go rn ji Gr ad Člani ČD ob tradicionalnem srečanju na Počrevinovem griču 2016 Srečanje čebelarjev 2/2018 letnik CXX52 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Na območju Slovenije in hrvaške vzhodne Istre se od konca lanskega leta uspešno izvaja mednarodni projekt Med­o­Vita, ki je projekt sodelovanja treh slovenskih in ene hrvaške lokalne akcijske skupine (LAS). Dvoletni projekt smo začeli izvajati na začetku decembra 2017, zaključili pa ga bomo konec oktobra 2019. Izvedba projekta je podprta s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj pode­ želja (EKSRP), s sredstvi lokalnih skupnosti na vključenih območjih in s sredstvi posameznih udeležencev projekta. Pobudnici projekta sta bili LAS Istočna Istra iz Labina in LAS s CILjem iz Idrije. V projektu so združili svoje interese po sodelovanju LAS Istočna Istra s partnerjem ČD Labin, LAS s CILjem s partnerjem ČD Idrija, LAS Mežiške doline s partnerji ČD Črna, ČD Mežica, ČD Prevalje, ČD Kotlje in ČD Ravne na Koroškem ter LAS Loško pogorje s partnerji ČD Škofja Loka, Muzej Škofja Loka in društvo Sožitje Škofja Loka. V skupnem projektu smo pripravili programe dejav­ nosti, ki jih bodo partnerji izvajali na svojem območju, velik del projekta pa predstavljajo skupne dejavnosti sodelovanja in povezovanja čebelarskih društev z obeh strani meje. Namen projekta je vzpostaviti oz. ponovno vzpostaviti nekdaj že uspešno sodelovanje med čebelarji na vključenih območjih, z namenom povezovanja, izmenjave izkušenj, dobrih praks in znanj. Del projekta vključuje tudi investi­ cije v infrastrukturo za opravljanje čebelarske dejavno­ sti s po udarkom na izobraževalnih dejavnostih za mlade in promociji čebelarstva. Skozi aktivnosti projekta bomo spodbujali in promovirali čebelarsko dejavnost, saj bodo vzpostavljene čebelarske učne poti, obnavljali in na novo se bodo gradili učni čebelnjaki, z medovitimi rastlinami bomo zasadili nova območja, izvedene pa bodo tudi dejavnosti za razvoj in promocijo čebelarskega turizma ter za prepoznav­ nost in konkurenčnost čebelarjev na sodelujočih območjih. Na prvem skupnem sestanku predstavnikov vseh sode­ lujočih, ki je bil 17. oktobra 2017 v Idriji, smo se dogovorili glede izvedbe dejavnosti na posameznih območjih in načr­ tovali skupne dejavnosti partnerjev. Ob tej priložnosti smo si ogledali meščanski čebelnjak v Idriji, se tudi osebno spo­ znali, izmenjali nekaj izkušenj ter se zavezali k skupnemu uspehu tega projekta. Pomemben del projekta sta povezovanje in sodelovanje vključenih čebelarskih društev. Prva skupna dejavnost v okviru projekta, sodelovanje na prireditvi »Dani meda La­ binštine«, se je odvijala v Labinu 2. in 3. decembra 2017. Prireditve z bogatim programom in strokovnimi predava­ nji smo se udeležili čebelarji iz vseh sodelujočih čebelar­ skih društev. Ob tej priložnosti smo se predstavile tri LAS iz Slovenije, tako s področja čebelarstva kot tudi turistič­ nih znamenitosti sodelujočih območij. Hrvaškim gosti­ teljem pa smo ponudili tudi svoje kulinarične dobrote in medene izdelke. Čebelarska zadruga »Labin« je organizirala 2. ocenjeva­ nje medu vzhodne Istre »Ripenda 2017« in k sodelovanju povabila tudi slovenske čebelarje. Skupaj 80 vzorcev medu iz Hrvaške, od tega 27 iz Slovenije, je bilo ocenjenih s ke­ mično analizo in s senzoričnim ocenjevanjem. Rezultati ocenjevanja so bili razglašeni v zaključnem delu prireditve v Labinu. Ponosno lahko poročamo, da so se slovenski če­ belarji s svojim medom odlično odrezali, saj so prejeli šte­ vilna zlata in srebrna priznanja. Viktorija Babič, LAS Mežica in Martin Kolenc, ČD Idrija Mednarodni projekt Med-o-Vita Strokovno ocenjevanje vzorcev medu in pokušina nagrajenih vzorcev Predstavitev LAS in čebelarskih društev iz Slovenije Udeleženci in nagrajenci srečanja iz Slovenije Fo to : M ar tin K ol en c Fo to : M ar tin K ol en c Fo to : M ar tin K ol en c 2/2018 letnik CXX 53 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV V Trgovskem centru BTC v Murski Soboti je 9. 12. 2017 že osmič zaporedoma potekala prireditev »DAN MEDU« v organizaciji ČZD Pomurja, Društva Medena kraljica Slo­ venije in Trgovskega centra BTC Murska Sobota. Minister mag. Dejan Židan je v svojem nagovoru dal poudarek raz­ glasitvi svetovnega dne čebel. Predstavil je postopek in po­ men razglasitve. Janez Vencelj je predstavil dejavnosti ČZS in se vsem čebelarjem in tudi ministru in njegovi ekipi za­ hvalil za njihov prispevek v korist slovenskega čebelarstva. Prisotne sta nagovorila tudi predsednik ČZD Pomurja g. Janko Rožman in medena kraljica ga. Mateja Šoštarič. Za dobro organizacijo dneva, na katerem so bile tudi stojnice s čebeljimi pridelki pomurskih čebelarjev in stojnica z unika­ tnimi okraski na temo čebelarstva, je poskrbel predsednik ČD Ljutomer g. Branko Bratinščak. Prireditev je zelo uspe­ šno povezovala mentorica čebelarskega krožka OŠ Ivan Cankar Ljutomer ga. Irena Tibaut. Na prireditvi so bili razglašeni tudi rezultati 17. ocenje­ vanja medov v organizaciji ČZD Pomurja. Na ocenjevanje je prispelo 50 vzorcev iz Slovenije in Hrvaške. Šampion oce­ njevanja je bil akacijev med čebelarstva Đuran iz Hrvaške, drugi najvišje ocenjeni med je bil prav tako iz sosednje Hr­ vaške – akacijev med čebelarstva Trupkovič. Najboljši po­ murski med na ocenjevanju je bil kostanjev med čebelarja Hermana Bogdana iz Pristave. Najboljši slovenski med pa je bil gozdni med čebelarja Lojzeta Lipnika iz Orehove vasi. Štirje vzorci so bili poslani na državno ocenjevanje. Na prav poseben način so prireditev počastili tudi pra­ porščaki s prapori ČD, vključenih v ČZD Pomurja. Hvala vsem in vsakemu posebej. Janez Vencelj, podpredsednik ČZS Dan medu v Murski Soboti Fo to : B ra nk o B ra tin šč ak Palačinke, palačinke, palačinke! AJDOVE PALAČINKE (za 8 palačink) SESTAVINE: 300 ml mineralne vode, 100 g ajdove moke, 40 g pšenične moke, 1 zvrhana čajna žlička pecilnega praška ali vinskega kamna, 1 zvr­ hana čajna žlička koruznega škroba, olje za peko. PRIPRAVA: Vse sestavine zmešamo v gladko maso (po potrebi dodamo malo moke ali vode). Testo naj počiva v hladilniku vsaj nekaj ur. Pred peko maso pustimo 10 minut na sobni temperaturi. Na segretem olju spečemo tanke palačinke in jih še tople nadevamo z Medolado z okusom kakava. OVSENE PALAČINKE (za 8 palačink) SESTAVINE: 140 g ovsene moke (zmeljemo ovsene kosmiče), 2 jajci, ščep soli, 150 ml lešnikovega mleka (ali mineralne vode), malo vode, olje za peko. PRIPRAVA: Ovseno moko dodamo k jajcu, mleku, vodi in soli ter vse skupaj zmešamo z mešalnikom, da dobimo homo­ geno maso. Testo je nekoliko gostejše kot pri standardnih palačinkah, da se te pri obračanju ne trgajo. Maso zlivamo na segreto ponev, na katero kapnemo nekaj olja. Še tople namažemo z Medolado z okusom kakava in lešnikov. RŽENE PALAČINKE (za 8 palačink) SESTAVINE: 1 skodelica ovsenih kosmičev, 1 skodelica ržene moke, 2 jajci, 1 pecilni prašek ali vinski kamen, 300 ml mine­ ralne vode, olje za peko. PRIPRAVA: Ločimo beljaka od rumenjakov in naredimo sneg. Tega vmešamo v gladko zmes pomešanih ovsenih kosmi­ čev, ržene moke, rumenjakov, pecilnega praška in vode. Pečemo na olju do zlato rumene barve na obeh straneh. Še tople namažemo z Medolado z okusom bele čokolade. Avtorica recepta: mag. Urška Intihar Fo to : U rš ka In tih ar Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si 2/2018 letnik CXX54 OBVESTILA ČZS ČZS je v lanskem letu ob Tradicio­ nalnem slovenskem zajtrku objavila natečaj poslikave panjskih končnic z naslovom »Polepšajmo čebelam do­ movanje in spoznajmo čebelarje«. Namen natečaja je, da bodo poslikane panjske končnice izpod otroških rok dobile svoje mesto na pravih čebeljih panjih pri bližnjem čebelarju. Tako bo vsak otrok posvojil čebeljo družino in navezal stik s čebelarjem. Vse osnovne šole, ki bodo aktivno pristopile k nate­ čaju, naj najkasneje do 15. marca 2018 posredujejo svoje podatke za stik s številom ustvarjenih panjskih končnic na naslov ČZS, z namenom, da jih po­ vežemo s čebelarji iz lokalnega okolja. Učenci iz OŠ bodo čebelarjem pre­ dali poslikane panjske končnice v petek, 20. aprila 2018, ko se letos or- ganizira Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev. Vabimo vas, da tudi čebelarji iz vašega ČD pristopite k tej akciji in svoje čebelje panje po­ lepšate s poslikanimi panjskimi konč­ nicami učencev iz OŠ in čebelarskih krožkov. Predajo panjskih končnic bomo čebelarji izkoristili kot prilo­ žnost za predstavitev dejavnosti na področju čebelarstva, kot so: • Ogled čebelnjaka: obiskovalcem pokažete naše čebelnjake, pred­ stavite delo v čebelnjaku in ži­ vljenje čebel. • Predstavitev čebelarstva: obi­ skovalcem predstavite našo av­ tohtono kranjsko čebelo, njene prednosti, člane čebelje družine in njihove naloge, bivališče če­ bel, satje za skladiščenje medu in najpogostejše pripomočke, ki jih uporabljate pri delu s čebela­ mi. Predstavite najpomembnejše paše na svojem območju, jim po­ veste, kje čebelarji postavljamo čebelnjake, ne pozabite pa tudi na pomembnost naših čebel ter njihovo vlogo v našem življenju in naravi. • Predstavitev čebeljih pridelkov in izdelkov: za obiskovalce pri­ pravite pokušino medu. Ob tem lahko vsak medeni pridelek tudi predstavite in poveste, koliko različnih vrst medu pridobivamo v Sloveniji. Ne pozabite tudi na cvetni prah, propolis in vosek ter predstavitev vsestranske uporabe čebeljih pridelkov v kuhinji, koz­ metiki in ljudskem zdravilstvu. • Predstavitev shem višje kakovo- sti: predstavitev SMGO, Kraške­ ga, Kočevskega gozdnega medu in ekološkega medu. Obiskoval­ cem povemo, da bo potrošnik z nakupom tako pridelanega medu pridobil višjo kakovost izdelka, zagotovljeno sledljivost medu tako rekoč od cveta do kozar­ ca, prav tako pa je poznan izvor medu, kar daje samemu izdelku tudi nepogrešljiv pečat pristnosti. Navedli smo le nekatere od dejav­ nosti, ki jih boste izvajali v okviru svojih zmožnosti in jih boste med seboj poljubno kombinirali. Pridružite se najbolj množični predstavitvi čebelarstva v Sloveniji – Dnevu odprtih vrat slovenskih če- belarjev. Spomnite se odzivov iz prej­ šnjih let, ko je sodelovalo več kot 150 čebelarskih društev. Letošnja poveza­ va, ko bodo otroci predali poslikane panjske končnice slovenskim čebelar­ jem, je še ena od priložnosti, da opo­ zorimo splošno javnost o nepogrešlji­ vem pomenu naših čebel. Društva vabimo, da pošljete izpol­ njeno prijavnico o sodelovanju najka­ sneje do 20. 3. 2018 na e-naslov: natasa. strukelj@czs.si (prijavnico v elektron­ ski obliki dobite na spletni strani ČZS v rubriki Za čebelarje > Obrazci in programi > Ekonomika > Prijavni­ ca). Prosimo, da izpolnite rubrike v prijavnici, zaradi lažje nadaljnje ko­ ordinacije in promocije dogodka. Označite, če boste potrebovali pro­ mocijski material, in navedite lokacijo prevzema materiala. Material boste lahko prevzeli po 15. marcu na sedežu ČZS ali na občnem zboru 7. 4. 2018. Vse dodatne informacije dobite na ČZS, JSSČ, na telefonski številki: 01/729 61 04. Nataša Klemenčič Štrukelj in Nataša Lilek, svetovalki JSSČ Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev in zaključek natečaja »Polepšajmo čebelam domovanje in spoznajmo čebelarje« Sklad – učni čebelnjak za invalide ČZS želi v sodelovanju z Zvezo para­ plegikov Slovenije v mesecu aprilu po­ staviti prvi učni čebelnjak za izobraže­ vanje invalidov v Sloveniji. Želimo jim omogočiti lažje vključevanje v družbo in v samo delo s čebelami, saj bosta učni čebelnjak in njegova okolica v ce­ loti prilagojena delu invalidne osebe na invalidskem vozičku. Projekt lahko izpeljemo samo preko pokroviteljev in donatorjev, zato se obračamo na vas, da nam po svojih močeh pomagate. V ta namen smo omogočili tudi donacije preko SMS­sporočil. Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo CEBELNJAK5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za postavitev učnega čebelnja­ ka, prilagojenega za izobraževanje in­ validov. Prispevate lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, Telemacha in T­2. Pravila in pogo­ ji za sodelovanje pri SMS­donaciji so objavljeni na spletni strani ČZS. Vsak korak šteje in vsak evro bo prispeval k našemu cilju – postavitvi prvega uč- nega čebelnjaka za čebelarje invalide na invalidskih vozičkih na svetu. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ 2/2018 letnik CXX 55 OBVESTILA ČZS Povabilo vsem čebelarskim društvom k sodelovanju pri nastajanju monografije o zgodovini organiziranosti slovenskih čebelarjev Ponovno naprošamo vsa ČD, ki še niso posredovala vsebin za monografi­ jo, da to storijo najkasneje do 10. 2. 2018 – to je tudi zadnji rok za oddajo. Verodostojne podatke o organi­ ziranosti čebelarjev svojega čebelar­ skega društva pošljete članu delovne skupine za svoje društvo. Navodila za zbiranje podatkov so vsa društva pre­ jela na e­naslove predsednikov dru­ štev, vključno z vsemi podatki za stik članov delovne skupine za posamezno društvo. Društev, ki ne bodo pravoča- sno posredovala podatkov, v mono- grafijo ne bo možno vključiti. Obveščamo vas tudi, da bo fotogra- firanje vseh praporov za čebelarska društva, ki prapora niso fotografirala na čebelarskem prazniku v Laškem 2017, potekalo na Občnem zboru ČZS, v soboto 7. aprila. Prosimo vsa dotična društva, da naj bo prapor ob tem ter­ minu dostavljen na sedež ČZS. Doda­ tne informacije prejmete pri tajniku ČZS, na elektronskem naslovu matej. mandelj@czs.si. Čebelarska zveza Slovenije Certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma ČZS si prizadeva za razvoj in uve­ ljavitev čebelarske turistične ponud­ be, ki postaja redna ponudba sloven­ skega turizma. V ta program se lahko vključijo vsi zainteresirani čebelarji, ki se že ukvarjajo s čebelarsko turistično ponudbo, in tudi tisti, ki to načrtujejo. Vse zainteresirane čebelarje – ponu­ dnike čebelarskega turizma – vabimo, da do najpozneje 1. maja 2018 na na­ slov ČZS posredujejo predpisano pi­ sno izjavo o sodelovanju v programu certificiranja ponudnikov čebelarske­ ga turizma v letu 2018, ki je dostopna na spletni strani ČZS. Za več informa­ cij smo vam na voljo na e­naslovu: ma­ tej.mandelj@czs.si. Matej Mandelj, tajnik ČZS Tehtnica za v vsak čebelnjak V septembrski številki Slovenskega čebelarja smo objavili obvestilo, da ČZS sodeluje pri razvijanju preproste, ka­ kovostne in cenovno ugodne čebelar­ ske tehtnice s ciljem, da bi bila na voljo v pomladnih mesecih tega leta. Ker se je razvojna faza žal nekoliko zavlekla, vas obveščamo, da tehtnice v mesecu marcu ne bodo dobavljive. Takoj ko bodo tehtnice pripravljene za dobavo, vas bomo o tem obvestili. Hvala za ra­ zumevanje. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ E-katalog spominkov Na spletni strani www.czs.si/spo­ minki je zaživel e­katalog spominkov. Trenutno e­katalog sestavljajo spo­ minki, ki so bili izbrani na natečaju za naj spominek v preteklem letu. Cilj natečaja je bil zbrati ponudbo najizvir­ nejših spominkov in daril, povezanih s čebelarstvom, čebelarsko tradicijo in čebeljimi pridelki in izdelki. Želimo si, da bi se katalog dopol- njeval z novimi izdelki, zato vabimo vse ponudnike, da na naslov ČZS pošljejo svoje izdelke, povezane s če- belarstvom, s kratkim opisom, in če bo komisija ocenila, da so primerni, jih bomo dodali v ta spletni katalog. Kar bomo prejeli do konca februar- ja 2018, bomo vključili v katalog še pred praznovanjem prvega svetov- nega dne čebel. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Predavanje o strategijah trženja in praktični uporabi za čebelarje Proizvajate kakovosten med in druge čebelje pridelke? Želite za svoje izdelke iztržiti več, pa ne veste, kako? Ste v večni dilemi, kakšno ceno posta- viti? Izkoristite priložnost in se udele­ žite predavanja s praktično delavnico priznanega predavatelja na področju trženja v kmetijski panogi dr. Bur- kharda Schaerja iz Francije z naslo­ vom »Trženje: strategije trženja in praktična uporaba za čebelarje«, ki ga organiziramo v četrtek, 1. 2. 2018, ob 16.00 na Čebelarski zvezi Slovenije. Udeleženci bodo skozi praktično delo spoznali, kako svoje izdelke približati kupcu in kaj je tisto, kar kupcu v dana­ šnjem času največ pomeni. Predavanje in praktični del sta na­ menjena vsem čebelarjem, ki želijo svoje izdelke uspešno predstaviti na trgu ter izdelati svojo strategijo pro­ daje in tako povečati ekonomičnost svojega čebelarstva. Predavanje je or­ ganizirano v sklopu projekta promoci­ je shem kakovosti medu in namenjeno tako čebelarjem, ki ste vključeni v eno od shem, kot tistim, ki o vključitvi še razmišljate. Več o predavatelju si lah­ ko preberete na spletni strani www. czs.si. Za prevajanje bo poskrbljeno. Vstop prost. Zaželene so prijave na e­ ­naslov zlatica.kovacevic@czs.si. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ 2/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 56 Seminar o računovodstvu za čebelarska društva ČZS bo tudi letos organizirala se­ minar o računovodstvu za čebelarska društva, ki bo zajemal informacije o novostih oz. spremembah s področja predpisov, pripravi letnih poročil in poročanju na AJPES/DURS. Na semi­ nar so vabljena vodstva čebelarskih društev. Seminar, ki ga bo vodila Majda Gominšek iz Svetovalne hiše Gominšek, bo potekal v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici v ponedeljek, 5. 2. 2018, ob 17. uri. Pro­ simo vas, da se na seminar prijavite do 2. 2. 2018, in sicer pri ge. Barbari Dimc (barbara.dimc@czs.si, 041/370 409). Vljudno vabljeni! ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 1. feb. 18.00 Čebelarjenje v AŽ-panju skozi leto s poudarkom na prekinitvi zalaganja – boljše izkoriščanje čebelje paše in enostavnejši obračun z varojo Boštjan Noč Osnovna šola Idrija, Lapajnetova 50, Idrija g. Kolenc 041/468 121 5. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Društveni center Rakek, Trg padlih borcev 2, Rakek g. Meden 031/344 147 5. feb. 17.00 Vzreja čebeljih matic** Brane Borštnik Knjižnica Cirila Kosmača, Tumov drevored 6, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 5. feb. 17.00 Gozdne paše** Franc Šivic Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka g. Novak 041/590 166 6. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Bar Veseljak, Šolska ulica 10a, Slovenj Gradec g. Jelen 041/522 230 6. feb. 16.00 3. sklop* Alenka Jurić Attemsov trg 21, gostilna Pri Jošku, Gornji Grad ga. Jurić 041/900 005 6. feb. 16.00 4. sklop* mag. Vida Lešnik OŠ Cirkulane, Cirkulane 57, Cirkulane ga. Lešnik 041/645 792 6. feb. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič OŠ Mihajla Rostoharja (jedilnica), Na cesti 4. julija 33, Krško g. Vogrinc 041/471 202 6. feb. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto** Franc Podrižnik Kulturni center Semič, Prosvetna ulica 4, Semič g. Pavlin 031/636 205 6. feb. 17.00 2. sklop* mag. Mira Jenko Rogelj Osnovna šola, Selca 95, Selca ga. Jenko Rogelj 041/645 769 7. feb. 16.00 1. sklop* Mateja Ratiznojnik KGZ MS, Ulica Štefana Kovača 40, Murska Sobota ga. Ratiznojnik 031/622 730 7. feb. 17.00 5. sklop* Anita Vraničar Novak Krajevna skupnost Raka, Raka 40, Raka ga. Vraničar Novak 041/649 495 9. feb. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Nataša Klemenčič Štrukelj Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka g. Novak 041/590 166 9. feb. 19.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Nataša Klemenčič Štrukelj Kmetijska zadruga Medvode g. Ločniškar 051/636 504 12. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Dvorana nad knjižnico, Nova vas 4a, Nova vas g. Meden 031/344 147 12. feb. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Nataša Klemenčič Štrukelj Kulturni dom Rogaška Slatina, Celjska c. 3a, Rogaška Slatina g. Janžek 031/608 879 Urnik usposabljanj v februarju Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektiv­ nih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spre­ membe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na usposabljanja o apitehničnih ukrepih, Smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj obvezno prine- site veterinarski dnevnik. VF NVI iz- vaja znotraj Programa izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel izobraževanja v naslednjih vsebinskih sklopih: 1. sklop: Prepoznavanje bo­ lezenskih znakov bolezni pri čebeljih družinah; 2. sklop: Ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah; 3. sklop: Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja ob­ vladovanja varoze; 4. sklop: Poznava­ nje zdravil za zdravljenje bolezni pri čebeljih družinah, sledljivost nabave in uporabe zdravil, ustrezno shranje­ vanje zdravil in neškodljivo odstranje­ vanje neporabljenih zdravil; 5. sklop: Pravilna uporaba zdravil za zdravlje­ nje bolezni pri čebeljih družinah, vo­ denje in hranjenje evidenc; 6. sklop: Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel. 2/2018 letnik CXX 57 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 12. feb. 17.00 Oskrba čebeljih družin za uspešno prezimovanje** Brane Borštnik Šmartno ob Paki, Kulturni dom g. Lesnjak 031/340 875 14. feb. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič Kulturno in upravno središče, Ulica Bratka Krefta 14, Sveti Jurij ob Ščavnici g. Žinkovič 031 524 792 14. feb. 16.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar II. Osnovna šola, Šolska ulica 5, Slovenska Bistrica g. Prah 041/768 351 14. feb. 16.00 2. sklop* Suzana Skerbiš Osnovna šola Dekani, Dekani 32, Dekani ga. Skerbiš 041/645 763 14. feb. 17.00 5. sklop* Suzana Skerbiš Osnovna šola Dekani, Dekani 32, Dekani ga. Skerbiš 041/645 763 14. feb. 18.00 Oskrba čebeljih družin za uspešno prezimovanje** Franc Podrižnik OŠ Šentjernej, Prvomajska cesta 9, Šentjernej g. Kragolnik 041/418 160 15. feb. 16.00 1. sklop* mag. Vida Lešnik Gostišče Rifel, Trg 2, Prevalje ga. Lešnik 041/645 792 15. feb. 17.00 5. sklop* Anita Vraničar Novak Center biotehnike in turizma, Sevno 13, Novo mesto ga. Vraničar Novak 041/649 495 16. feb. 16.00 Čebelje paše v Sloveniji Jure Justinek Društveni čebelnjak ČD Markovci, Nova vas pri Markovcih ga. Petrovič 040/375 408 16. feb. 16.00 2. sklop* Suzana Skerbiš pri Atelšku, Povir 52a, Sežana ga. Skerbiš 041/645 763 16. feb. 17.00 5. sklop* Suzana Skerbiš pri Atelšku, Povir 52a, Sežana ga. Skerbiš 041/645 763 16. feb. 17.00 5. sklop* Alenka Jurić Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, Celje ga. Jurić 041/900 005 16. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka g. Novak 041/590 166 19. feb. 19.00 Apiterapija** Franc Šivic ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce g. Perčič 041/523 781 20. feb. 16.00 3. sklop* Alenka Jurić Otročji-center Kino Laško, Trubarjeva ulica 13, Laško ga. Jurić 041/900 005 21. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Gasilski dom Ravenska vas g. Veteršek 041/545 677 21. feb. 16.00 2. sklop* Suzana Skerbiš Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Skerbiš 041/645 763 21. feb. 17.00 Oskrba čebeljih družin za uspešno prezimovanje** Franc Podrižnik Občina Šentjur (sejna soba v pritličju), Šentjur ga. Kotnik 041/481 833 21. feb. 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Aleš Bozovičar Kulturni dom Vojnik, Celjska cesta 23, Vojnik g. Babnik 041/211 295 21. feb. 17.00 5. sklop* Suzana Skerbiš Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Skerbiš 041/645 763 21. feb. 17.00 5. sklop* Anita Vraničar Novak Mahovnik 90, Kočevje ga. Vraničar Novak 041/649 495 21. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin pri Atelšku, Povir 52a, Sežana g. Gombač 031/307 940 21. feb. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Nataša Lilek Osnovna šola Šentjernej, Prvomajska cesta 9, Šentjernej g. Kragolnik 041/418 160 22. feb. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto** Franc Podrižnik Felicijanova dvorana, Sevniški grad, Sevnica g. Metelko 040/570 933 22. feb. 18.00 Čebelarjenje v AŽ-panju skozi leto s poudarkom na prekinitvi zalaganja – boljše izkoriščanje čebelje paše in enostavnejši obračun z varojo Boštjan Noč Čebelarski dom ČD Šmarje pri Jelšah g. Pušnik 031/518 411 23. feb. 16.00 2. sklop* mag. Ivo Planinc Večnamenski center Cerkno, Bevkova 22, Cerkno g. Planinc 041/740 805 23. feb. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto** Brane Borštnik Čebelarski dom Grosuplje, Spodnje Blato 20a, Grosuplje g. Trontelj 040/649 399 2/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 58 Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 23. feb. 17.00 1. sklop* Izvajalec bo sporočen naknadno Gasilski dom Velike Lašče, Na postajo 10, Velike Lašče ga. Jurić 041/900 005 23. feb. 18.00 5. sklop* Izvajalec bo sporočen naknadno Gasilski dom Velike Lašče, Na postajo 10, Velike Lašče ga. Jurić, 041/900 005 26. feb. 16.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Nataša Klemenčič Štrukelj Javni Zavod ŠKTM, kletni prostori hostla, Mariborska cesta 8, Radlje ob Dravi g. Planinšič 041/328 437 26. feb. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Nataša Lilek OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Šentrupert 57, Šentrupert g. Tratar 041/824 920 26. feb. 17.00 Apiterapija** Franc Šivic OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani g. Babič 041/778 223 26. feb. 17.00 1. sklop* mag. Ivo Planinc KS Solkan, Trg Jožeta Srebrniča 7, Solkan g. Planinc 041/740 805 27. feb. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič pri Atelšku, Povir 52a, Sežana g. Gombač 031/307 940 27. feb. 18.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto** Marija Sivec OŠ Dobravlje 1, Dobravlje g. Turk 041/724 831 28. feb. 16.00 4. sklop* Suzana Skerbiš Pliskovica 77b, Dutovlje ga. Skerbiš 041/645 763 28. feb. 16.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Tanja Magdič Knjižnica Cirila Kosmača, Tumov drevored 6, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 28. feb. 17.00 5. sklop* Suzana Skerbiš Pliskovica 77b, Dutovlje ga. Skerbiš 041/645 763 28. feb. 17.00 3. sklop* Anita Vraničar Novak Galaksija Trebnje, Podjetniška ul. 13, Trebnje ga. Vraničar Novak 041/649 495 28. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Turistična kmetija Hari, Spodnja Ščavnica 42, Gornja Radgona g. Litrop 040/299 353 1. mar. 16.30 Čebelje paše v Sloveniji Jure Justinek OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani g. Babič 041/778 223 3. mar. 9.30 Medena kulinarika – delavnica** Marija Arh Ivanšek Kulturni dom Sestrže ga. Vedlin 051/610 705 * Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.). ** Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva. Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 2/2018 letnik CXX 59 OGLASI Mali oglasi PRODAM Svež zamrznjen cvetni prah, tel.: 040/619 679. Posušen čist cvetni prah, pridelan v Beli krajini, tel.: 040/845 113. Cvetni prah in hojev med, tel.: 02/887 37 33. Svež zamrznjen cvetni prah, pa­ kiran po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Cvetlični med, možna dostava, tel.: 06/963 13 28. Cvetlični med, dostavimo po Slo­ veniji, možna menjava za čebelji vosek, tel.: 041/385 620. Cvetlični in akacijev med v sodih, tel.: 031/810 337. Cvetlični in akacijev med (Dolenj­ ska), tel.: 031/269 475. Cvetlični, akacijev, lipov in ajdov med, tel.: 041/784 775. Cvetlični in mešani gozdno­cve­ tlični med v sodih po 80 kg, pri­ delan v sistemu SMGO (Cerkno), tel.: 031/892 952. Cvetlični in gozdni med, tel.: 031/882 295. Cvetlični in gozdni med (okolica Domžal), tel.: 041/839 820. Cvetlični, akacijev, lipov, kosta­ njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Cvetlični, akacijev, kostanjev, gozdni, smrekov, hojev in ajdov med ter cvetni prah in propolis lastne pridelave, možna dostava, tel.: 031/787 235. Cvetlični, kostanjev in gozdni med ter tovornjak za prevoz čebel Mercedes 709D s 56 desetsatnimi AŽ­panji, od tega 26 naseljenih, tel.: 051/430 900. Kakovosten kostanjev, smrekov in cvetlični med ter med oljne ogrščice v sodih ali kozarcih, sprejemam rezervacije za čebelje družine na 7 AŽ­satih, tel.: 041/645 433. Gozdni med, SMGO, pridelan v deviških satih (Dolenjska), tel.: 031/879 833. Gozdni in smrekov med, v sodih ali kozarcih, SMGO, tel.: 070/869 248. Doma izdelane satnice, v enem kg je 10 satnic, možna menjava za čebelji vosek, tel.: 041/231 633. Rezervne čebelje družine na 7 AŽ­satih in 12­satno točilo Köni­ gen, skoraj novo (Novo mesto, Brežice), tel.: 040/437 057. Čebelje družine na 5 AŽ­satih (okolica Tolmina), tel.: 041/876 838. Čebelje družine na AŽ­satih sku­ paj s panji in vso panjsko opremo, točilom itd. (Zgornja Savinjska dolina), tel.: 031/650 544. Deset čebeljih družin z lanskimi maticami na AŽ­ in LR­satih, konec marca ali na začetku aprila, tel.: 031/556 244. Več čebeljih družin na 7 ali 9 AŽ­ ­satih, tel.: 031/796 931. Več čebeljih družin na 7, 9 in 10 AŽ­satih tel.: 031/426 702. Rabljene AŽ-panje, 9­ in 10­satne, tel.: 041/868 633. Nove AŽ 7­ in 10­satarje – tudi 3­etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Mobilni čebelnjak za 10 panjev, cena po dogovoru (Cerknica), tel.: 031/510 603. Prevozni čebelnjak za 12 + 5 AŽ­ ­panjev, kovinska izvedba zaradi zmanjšanja čebelarstva, premik je možen spomladi (okolica Roga­ ške Slatine), tel.: 040/575 924. TAM 6500, obnovljen in teh­ nično brezhiben, s 84 čebeljimi družinami v 9­satnih AŽ­panjih (Brežice), cena po dogovoru, tel.: 040/437 057. Agregat BOSCH moči 2 kW, odlično ohranjen, brezhibno delujoč, tel.: 041/562 302. KUPIM LR-satnike, nažičene, po možno­ sti z vstavljenimi satnicami, tel.: 040/438 774. 20 prašilčkov, 6­ ali 7­satnih, AŽ­mere iz stirodura, lahko so rabljeni, tel.: 041/957 627. Sončni talilnik voska, tel.: 051/225 916. Čebelarska oprema Seražin Nudimo: - Čebelnjake - Panje - Točila - Pripomočki za odkrivanje satov - Opremo za rokovanje s sodi - Predelavo kamionov Obiščite nas na spletni strani: www.cebelarska-oprema.si e-mail: boris@serazin.si tel: 041-728-119 Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. 2/2018 letnik CXX60 OGLASI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,25 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90%) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu v zaprtih plastičnih vrečah. Sati morajo biti prešteti, sicer menjava ne bo mogoča. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,20 EUR/KG NAD 150 KG CENA 1,15 EUR/KG PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,25 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ GRELNIKI ZA MED VIŠINA 80 CM 187 EUR VIŠINA 100 CM 197EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 15.00–17.00 v februarju ob sobotah zaprto ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.med93@gmail.com Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 NAKLADNI AŽ-PANJ IZOLACIJSKA PENA E 100-KG RSF-POSODA 10-% ZNIŽANJE – AKCIJSKA CENA 87,3 EUR 2/2018 letnik CXX 61 OGLASI X. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEJEM 3.-4. februar 2018 HALA 2 BEOGRAJSKEGA SEJMAZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SRBIJE www.spos.info V orgаnizаciji SPOS bo 3. in 4. februarja 2018 v Beogrаdu potekal Deseti držаvni čebelаrski sejem z mednarodno udeležbo, s pestro prodajno, razstavno, izobraževalno, promocijsko, gospodarsko in turistično vsebino. Lani je sejem obiskalo skoraj 10.000 čebelarjev. Dodatne informacije poiščite na spletni strani: www.spos.info/kompletan-program-jubilarnog-x-drzavnog-pcelarskog-sajma Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Med čebelarstva PISLAK BALI Obveščamo Vas, da pri nas lahko kupite v Sloveniji pridelan matični mleček odlične kakovosti, prav tako pa tudi cvetlični in gozdni med v želeni količini ali pakiran v kozarce. PONUJAMO PREDELAVO ČEBELJEGA VOSKA V SATNICE. Popust za člane ČZS s člansko izkaznico 4 % pri gotovinskem nakupu nad 50 EUR 2/2018 letnik CXX62 V SPOMIN V spomin Cirilu Vidrihu (18. 9. 1931–31. 10. 2017) S čebelami se je srečal že v mlado­ sti, ko mu je mama leta 1948 kupila dve čebelji družini. Na Rakeku, kjer se je rodil, je obiskoval OŠ in si kasneje pridobil poklic me­ talurškega tehnika. Po končani sre­ dnji šoli ga je pot vodila na Koroško, kjer se je zaposlil. Tam je začel čebela­ riti leta 1968 in od tedaj aktivno sode­ loval v tamkajšnjem ČD Žerjav do leta 1986, ko se je upokojil in preselil nazaj v rojstni kraj. V ČD Žerjav je bil po več let tajnik društva, predsednik NO in predsednik častnega razsodišča. Če­ belnjak si je postavil v dolini Jazbine nad Korizljem in je povprečno čebe­ laril s petimi čebeljimi družinami. Za svoje napore je leta 1984 prejel odličje A. J. III. stopnje, leta 1987 pa društve­ no priznanje in postal častni član. Od tega leta dalje je čebelaril na rojstnem Rakeku. Tu se je takoj aktivno vklju­ čil v delo ČD Rakek in ZČD Cerknica. Tako je bil od 1993 do 2006 predse­ dnik ČD Rakek, nazadnje je opravljal funkcijo predsednika častnega razso­ dišča. Opravljal je vrsto pomembnih funkcij v organih ZČD Cerknica, kjer je bil predsednik zveze in predsednik nadzornega odbora. Sodeloval je tudi v organih ČZS. Tako je bil do izteka prejšnjega mandata član nadzorne­ ga odbora naše krovne organizacije. Konec devetdesetih let in v obdobju graditve čebelarskega centra je bil dva mandata član UO ČZS. Med dru­ gim je bil tudi predsednik komisije za odlikovanja. Za svoje delo je prejel še odličji A. J. II. in I. stopnje. Prav tako tudi listini čebelarski veteran in častni član ČD Rakek. Po prihodu na Rakek je začel intenzivneje čebelariti, najve­ čje število družin je bilo 50. Prevažal jih je tudi na pašo, najprej s tovornja­ kom, kasneje z zabojnikom za 32 pa­ njev. Bil je čebelar, ki se je vključeval v delo naše organizacije z vsem srcem. Neprecenljive so njegove zasluge pri povezovanju društev v okviru ZČD Cerknica, velik poudarek je dajal po­ membnosti izobraževanja čebelarjev, bil je pripravljen pomagati čebelar­ jem v domačem čebelarskem društvu kot tudi širše. Njegovo delo je za vzor vsem čebelarjem. V zadnjem letu mu je bil v veliko pomoč pri njegovih čebe­ licah sin Janez, ki bo nadaljeval tradi­ cijo čebelarstva. Čebelarji ČD Rakek in ČD Žerjav ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. ČD Rakek in ČD Žerjav Fo to : A rh iv Č D Že rja v POLNJENJE MEDU V VREČKE Za vas napolnimo med v priročno pakiranje, v 8 gramske vrečke. Naj bo vaš med, v praktični embalaži, prisoten povsod, tako v gostinskih lokalih, kot v vsakem pohodniškem nahrbtniku. INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, API- AEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. KONCENTRATI ZA MEŠANJE V MED Pri nas dobite kakovostne koncentrate za mešanje v med • koncentrat ameriškega slamnika (125 g), • koncentrat soka rdeče pese (125 g), • koncentrat smrekovih vršičkov (500 g). Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com OglasCebelar5.indd 1 08/12/2017 16:04 PRŠILNIK Ustvarja zelo fino meglo – aerosol –, primerno za pršenje pripravkov za zatiranje škodljivcev na različnih področjih (čebelarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo ...). Preprosta uporaba in priprava želenih koncentracij. Na voljo je tudi izpopolnjena, poenostavljena izvedba pršilnika. Zaradi boljše predstave o uporabnosti pršilnika v praksi je po dogovoru mogoč tudi prikaz delovanja v posameznih čebelarskih društvih. Informacije o pršilniku po tel. št.: 041/718 743 in 041/740 857 ali na e-naslovu: brane.avsec@siol.net. 2/2018 letnik CXX 63 V SPOMIN Zapustili so nas IVAN TOPOLE 1922−2016 V novembru 2016 nas je zapustil najstarejši član društva in ČZS g. Ivan To­ pole, rojen 21. 11. 1922 v Ja­ gočah pri Laškem in živeč v Domžalah. Burna mlado­ stna leta je preživel v šte­ vilčni družini na kmetiji in se šolal tudi v Beogradu. Med vojno vihro je prepe­ šačil velik del Evrope in se vrnil iz ujetništva, opravil vozniški izpit in postal po­ klicni voznik. Sledil je čas za rože in čebele. Tako je leta 1987 postal član Čebelarske družine Krtina in ČZS. Do­ kler je zmogel, je čebelaril z manjšim številom čebeljih družin. Pokojnega Ivana bomo ohranili v trajnem spominu. ČD Krtina Dob ANTON SVETLIN 1926−2017 V avgustu 2017 smo se poslovili od člana ČD Krti­ na Dob g. Antona Svetlina. Ljubiteljski čebelar se je ro­ dil 16. 1. 1926 na Studencu v številčni čebelarski družini. Po vojni se je vključil v de­ lovanje Čebelarske družine Krtina in pridobljeno zna­ nje vključil v svoje čebelar­ stvo, dokler mu je dopu­ ščalo zdravje. Imel je pravi pristop in je čebelam ravno tako postregel kot sebi in družini. Pokojnega Antona bomo ohranili v trajnem spominu. ČD Krtina Dob METOD ZIDANŠEK 1943−2017 V oktobru 2017 smo se nenadoma poslovili od g. Metoda Zidanška iz Depa­ le vasi. Pokojni se je rodil 21. 7. 1943. V naše društvo in ČZS se je včlanil 2017 in že leto poprej opravil tečaj za začetnika čebelarja. Človek dobre volje in spoštovan, vsestranski ustvarjalec je za vnuka Martina stilno, lično izdelal čebelnjak in ga posta­ vil ob svojem domu. Nase­ ljene čebelje družine pa žal Metod ne bo opazoval, kot se je veselil, z vnukom, v pri­ čakovanju naslednje pomla­ di. Pokojnega Metoda bomo ohranili v trajnem spominu. ČD Krtina Dob RUDI DUJMOVIČ 1932−2017 Novembra nas je zapu­ stil priljubljeni čebelar Rudi Dujmovič. Rudijeva življenj­ ska pot se je začela 17. 9. 1932 na Velikem Brdu in je bila prežeta z delom s čebela­ mi, za katere ga je navdušil njegov oče. V Ilirski Bistrici, kamor se je preselil po vojni, si je naredil prvi čebelnjak, kasneje pa še enega v rojstni vasi. Služba, ki jo je opra­ vljal, ga je peljala v Koper in je bil zato prikrajšan za za­ dovoljstvo ob delu s čebela­ mi v domačem kraju. Kljub vsemu pa čebelarstva ni ni­ koli opustil. Svojo ne omajno zvestobo čebelarskemu dru­ štvu je pokazal, ko je z vsem srcem podprl projekt ure­ ditve čebelarskega doma. Bil je prejemnik najvišjih čebelarskih priznanj in spominjali se ga bomo kot edinstvenega, ustvarjalnega človeka in čebelarja. ČD A. Ž. Ilirska Bistrica ROK DRUG 1926–2017 Rok je otroštvo preži­ vljal na Jamnici pri Korošu nad Prevaljami. Ljubezen ga je prepeljala čez mejo v Žvabek na kmetijo Rnaut, kjer je gospodaril in delal vse do zadnjih dni. Doka­ zal je, da se da preživljati z delom na kmetiji, k vsemu pa je dodal svojo veliko lju­ bezen – čebele. Čebelaril je z AŽ­ in Kirarjevimi panji in bil ves čas aktivno povezan s krajevno skupnostjo, ČD Žvabek, Pliberk in Prevalje, katerega član je bil. Redno se je udeleževal strokovnih predavanj o čebelarstvu ter pridobljeno znanje in izku­ šnje delil mlajšim rodovom. Vedno je bil nasmejan, do­ bre volje, pripravljen po­ magati, rad je kramljal o če­ belah, spoštovan je bil med krajani in čebelarji. Naj mu bo lahka koroška gruda. ČD Prevalje ZVONKO HUMAR 1954−2017 26. 7. 2017 smo se čebe­ larji ČD Nova Gorica na po­ kopališču Bate poslovili od svojega člana Zvonka. Slovo od prijatelja je vedno težko, še posebej, ko se poslavlja­ mo od prijatelja, s katerim smo delili lepe in nepozabne trenutke. Spominjali se ga bomo kot aktivnega člana društva in člana upravnega odbora, saj je bil vedno pri­ pravljen pomagati, še zlasti pri delu z mladimi. Prav v čebelarstvu se je izkazal kot prefinjen, saj si je ure­ dil zelo lep čebelnjak, redno se je udeleževal strokovnih predavanj in ekskurzij, ki jih organizira ČD, opravil je tečaj za čebelarje začetnike. Žal mu je zahrbtna bolezen prekrižala vse nadaljnje na­ črte. Prejel je tudi priznanja. Za vse, kar je storil za dob­ robit društva, smo mu člani zelo hvaležni. ČD Nova Gorica 7-8/2017 letnik CXIX214 OGLASI Vse za čebelarje. Tudi v spletni trgovini: www.cebelarski-center.eu LASTNA PROIZVODNJA – VISOKA KAKOVOST Izdelujemo panje iz tehnično sušenega smrekovega lesa. ČEBELARSKI CENTER LENART 05 917 89 27, 041 474 897 info@cebelarski-center.eu MIHA KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 — 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 — 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 娀渀攀戀椀琀攀 猀攀 稀愀樀攀搀愀瘀猀欀攀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀 稀 渀漀瘀漀 爀攀瘀漀氀甀挀椀漀渀愀爀渀漀 洀攀琀漀搀漀℀ 嘀愀爀爀漀愀 䐀攀猀琀爀甀欀琀漀爀 䴀攀㈀㤀　　 樀攀 渀愀瀀爀愀瘀愀Ⰰ 欀椀 稀 漀搀搀愀樀愀渀樀攀洀 稀瘀漀ഁ渀攀 爀攀猀漀渀愀渀挀攀 瀀漀瘀稀爀漀ഁ椀 爀愀稀欀爀漀樀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀⸀ 䬀漀渀ഁ渀漀 戀漀猀琀攀 氀愀栀欀漀 稀愀愁ഁ椀椀氀椀 猀瘀漀樀漀 ഁ攀戀攀氀樀漀 搀爀甀縁椀渀漀 瀀爀攀搀 琀攀洀 渀攀瘀愀爀渀椀洀 稀愀樀攀搀愀瘀挀攀洀 戀爀攀稀 甀瀀漀爀愀戀攀 欀攀洀椀欀愀氀椀樀℀ 娀愀 瘀愀猀 渀愀瀀漀氀渀椀洀漀 洀攀搀 瘀 瀀爀椀爀漀ഁ渀漀 瀀愀欀椀爀愀渀樀攀Ⰰ 瘀 㠀 最爀愀洀猀欀攀 瘀爀攀ഁ欀攀⸀ 一愀樀 戀漀 瘀愀愁 洀攀搀Ⰰ 瘀 瀀爀愀欀ⴀ 椀ഁ渀椀 攀洀戀愀氀愀縁椀Ⰰ 瀀爀椀猀漀琀攀渀 瀀漀瘀猀漀搀Ⰰ 琀愀欀漀 瘀 最漀猀椀渀猀欀椀栀 氀漀欀愀氀椀栀Ⰰ 欀漀琀 瘀 瘀猀愀欀攀洀 瀀漀栀漀搀渀椀愁欀攀洀 渀愀栀爀戀琀渀椀欀甀⸀ 娀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀椀洀椀 猀攀椀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 䤀Ⰰ 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀ⴀ 匀伀䰀 䤀䤀 椀渀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 倀氀甀猀 氀愀栀欀漀 椀稀瘀愀樀愀琀攀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀漀 愀攀爀漀猀漀氀渀漀 愀瀀椀琀攀爀愀瀀椀樀漀 椀稀 瀀愀渀樀愀⸀ 䤀稀戀椀爀愀琀攀 氀愀栀欀漀 洀攀搀 猀攀椀 稀 渀愀爀愀瘀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀 椀渀 猀攀椀 猀 瀀爀椀猀椀氀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀⸀ www.ceb l r.net Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem AKCIJSKE CENE TRAJAJO OD 10. 2. DO 10. 3. 2017 BARVE Čebel r.net Čebe ar.net Čebelar. t Satniki AŽ iz lipovega lesa, že sestavljeni s folci ter vrtani (6 lukenj). Cena: 0.65 eur/kos PANJ AŽ, 7 satni MATERIAL: STIRODUR Panj dobite v paketu z navodili za sestavljanje Cena: 22 eur/kosNOVO oglas cebelar MAREC 2017.indd 1 16. 03. 2017 23:36:39 Dr.Gosar Eko koncencentrati Ameriški slamnik, rdeča pesa ... Koncentrati za mešanje z medom z odlično prodajno zgodbo. Polnjenje medu Polnjenje medu v priroč- no embalažo (pomoč pri deklaraciji in dizajnu). Inhalacija iz panja Različni inhalacijski seti, s katerimi lahko izvajate inhalacijo aerosola iz panja. info@dr-gosar.si; www.dr-gosar.si; 041674724 Kakovostno izdelane 10-satne AŽ-panje – kompletne, možna dostava, tel.: 070/307 030. Šest trietažnih AŽ-panjev, 10-sa- tnih, malo rabljenih, tel.: 051/339 096. 12 kompletnih RV-panjev, starih tri leta, ugodno (Dolenjska), tel.: 031/884 673 Več kompletnih LR-panjev 1/1, ugodno, tel.: 031/301 622. 20 naseljenih srednjih kirarjev, z lanskimi maticami, cena po dogovoru, tel.: 031/464 979. Tovornjak MB 1213, letnik 78, z zabojnikom za prevoz 70 panjev, v brezhibnem stanju, komplet, tel.: 041/278 425. Mobilni čeb lnjak za 10 AŽ-pa- nj v (Ce kn ca), tel.: 041/733 335. Točilo za med, 3-satno, novo, tel.: 041/929 562. Prikolico čebelnjak za 12 AŽ-pa- njev (neprevozno), šest nenase- ljenih 10-satnih AŽ-panjev, točilo 4S ročno, cena po dogovoru, tel.: 031/819 607. Točilo Kipgo, štirisatno, samo- obračalno, motorno s progra- mom (nerjavno jeklo), ter točilo Kunstelj, štirisatno, plastično, elektromotor, nerabljeno, tel.: 041/287 272. Točilo šestsatno, samoobračalno, inoks pločevina, z ustreznim motorjem in avtomatiko, dobro ohranjeno (okolica Tolmina), tel.: 051/588 690. 7-8/2017 letnik CXIX214 L SI se za čebelarje. udi v spletni trgovini: . l r i- t r. L ST PR IZV J – VIS K K K V ST Izdeluje o panje iz tehnično sušenega s rekovega lesa. ČEBELARSKI CENTER LENART 05 917 89 27, 041 474 897 info cebelarski-center.eu MIHA KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. .cebelnjaki.si info cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 1:32 娀渀攀戀椀琀攀 猀攀 稀愀樀攀搀愀瘀猀欀攀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀 稀 渀漀瘀漀 爀攀瘀漀氀甀挀椀漀渀愀爀渀漀 洀攀琀漀搀漀℀ 嘀愀爀爀漀愀 䐀攀猀琀爀甀欀琀漀爀 䴀攀㈀㤀 　 樀攀 渀愀瀀爀愀瘀愀Ⰰ 欀椀 稀 漀 搀愀樀愀渀樀攀洀 稀瘀漀ഁ渀攀 爀攀猀漀渀愀渀挀攀 瀀漀瘀稀爀漀ഁ椀 爀愀稀欀爀漀樀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀⸀ 䬀漀渀ഁ渀漀 戀漀猀琀攀 氀愀栀欀漀 稀愀愁ഁ椀椀氀椀 猀瘀漀樀漀 ഁ攀戀攀氀樀漀 搀爀甀縁椀渀漀 瀀爀攀搀 琀攀洀 渀攀瘀愀爀渀椀洀 稀愀樀攀搀愀瘀挀攀洀 戀爀攀稀 甀瀀漀爀愀戀攀 欀攀洀椀欀愀氀椀樀℀ 娀愀 瘀愀猀 渀愀瀀漀氀渀椀洀漀 洀攀搀 瘀 瀀爀椀爀漀ഁ渀漀 瀀愀欀椀爀愀渀樀攀Ⰰ 瘀 㠀 最爀愀洀猀欀攀 瘀爀攀ഁ欀攀⸀ 一愀樀 戀漀 瘀愀愁 洀攀搀Ⰰ 瘀 瀀爀愀欀ⴀ 椀ഁ渀椀 攀洀戀愀氀愀縁椀Ⰰ 瀀爀椀猀漀琀攀渀 瀀漀瘀猀漀搀Ⰰ 琀愀欀漀 瘀 最漀猀椀渀猀欀椀栀 氀漀欀愀氀椀栀Ⰰ 欀漀琀 瘀 瘀猀愀欀攀洀 瀀漀栀漀搀渀椀愁欀攀洀 渀愀栀爀戀琀渀椀欀甀⸀ 娀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀椀洀椀 猀攀椀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 䤀Ⰰ 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀ⴀ 匀伀䰀 䤀䤀 椀渀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 倀氀甀猀 氀愀栀欀漀 椀稀瘀愀樀愀琀攀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀漀 愀攀爀漀猀漀氀渀漀 愀瀀椀琀攀爀愀瀀椀樀漀 椀稀 瀀愀渀樀愀⸀ 䤀稀戀椀爀愀琀攀 氀愀栀欀漀 洀攀搀 猀攀椀 稀 渀愀爀愀瘀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀 椀渀 猀攀椀 猀 瀀爀椀猀椀氀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀⸀ . l t Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 , 6255 Prem AKCIJSKE CENE TRAJAJO OD 10. 2. DO 10. 3. 2017 l . t l . t l .net Satniki Ž iz lipovega lesa, že sestavljeni s folci ter vrtani (6 lukenj). Cena: 0.65 eur/kos P J Ž, 7 satni MATERIAL: STI Panj dobite v paketu z navodili za sestavljanje Cena: 22 eur/kos oglas cebelar MAREC 2017.in d 1 16. 03. 2017 23:36:39 r. osar Eko koncencentrati Ameriški slamnik, rdeča pesa ... Koncentrati za mešanje z medom z odlično prodajno zgodbo. Polnjenje medu Polnjenje medu v priroč- no embalažo (pomoč pri deklaraciji in dizajnu). Inhalacija iz panja Različni inhalacijski seti, s k terimi lahk izvajate inhalacijo aerosola iz panja. info@dr-gosar.si; www.dr-gosar.si; 041674724 Kakovostno izdelane 10-satne AŽ-panje – kompletne, možna dostava, tel.: 070/307 030. Šest trietažnih AŽ-panjev, 10-sa- tnih, malo rabljenih, tel.: 051/ 39 096. 12 kompletnih RV-panjev, starih tri leta, ugodno (Dolenjska), tel.: 031/ 84 673 Ve kompletnih LR-panjev 1/1, ugodno, tel.: 031/301 6 2. 20 naseljenih srednjih kirarjev, z lanskimi maticami, cena po dogovoru, tel.: 031/464 979. Tovornjak MB 1213, letnik 78, z zabojnikom za prevoz 70 panjev, v brezhibnem stanju, komplet, tel.: 041/278 425. Mobilni čebelnjak za 10 AŽ-pa- njev (Cerknica), tel.: 041/7 3 35. Točilo za med, 3-satno, novo, tel.: 041/929 562. Prikolico čebelnjak za 12 AŽ-pa- njev (neprevozno), šest nenase- ljenih 10-satnih AŽ-panjev, točilo 4S ročno, cena po dogovoru, tel.: 031/819 607. Točilo Kipgo, štirisatno, samo- obračalno, motorno s progra- mom (nerjavno jeklo), ter točilo Kunstelj, štirisatno, plastično, elektromotor, nerabljeno, tel.: 041/287 272. Točilo šestsatno, sam obračalno, inoks pločevina, z ustreznim motorjem in avtomatiko, dobro ohranjeno (okolica Tolmina), tel.: 051/5 8 690. 2/2018 letnik CXX64 V SPOMIN MARTIN KUKOVEC 1927–2016 Decembra 2016 smo se poslovili od svojega čebelar­ ja in dobrega prijatelja Mar­ tina Kukovca. Prvo družino čebel je dobil leta 1950 od ta­ kratnega župnika. Čebelaril je z 10 do 25 družinami. Svo­ jo ljubezen do čebel je prene­ sel na vnuka. Za nesebično delo je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. Članom čebe­ larskega društva bo ostal v lepem in trajnem spominu. ČD Gorišnica EUGEN TURK 1926–2017 Konec marca, ko so čebeli­ ce že nabirale prvo medičino, smo se v Papežih pri Osilnici poslovili od svojega najstarej­ šega čebelarja Eugena Turka. Eugen je bil kmet, gozdar in čebelar vse od leta 1981, ko je prevzel očetove čebele. Ro­ dil se je 17. 5. 1926 na kmetiji v Papežih očetu čebelarju. Čebele so ga spremljale, vse dokler mu niso pošle moči. Bil je član čebelarskega dru­ štva, čeprav je bil oddaljen 50 km, je vseeno, kadar je ute­ gnil, prihajal na predavanja in občne zbore. Čebelaril je s 30 čebeljimi družinami. Za svoje delo in pomoč drugim čebelarjem je prejel bronasto priznanje A. J. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Kočevje ALBINA ŽERJAV 1926−2017 Albina Žerjav je čebele vzljubila v rani mladosti, ko je priložnostno pomagala stricu pri delu z njimi. Njena stalnica so postale takoj, ko se je poročila z možem Ka­ rolom. Skupaj sta čebelarila in jih prevažala na pašo po celotni nekdanji Jugoslaviji. Rada je prebirala strokovno literaturo ter tako pridobiva­ la znanja o uporabi čebeljih pridelkov v ljudski medicini. Za svoje potrebe je izdelala vrsto proizvodov kot pre­ hransko dopolnilo in za nego telesa. Bila je delovna in v napredek usmerjena oseba. Prejela je mnogo priznanj in odlikovanj za kakovostne proizvode in dolgoletno delo. Čebelarji ČD Dobrna vemo, da nas bodo drobne malenkosti, povezane z njo, še naprej spominjale nanjo. ČD Dobrna DUŠAN ŠERCER 1955–2017 Se komaj za očetom je solza posušila, že sta sina družina in čebelica izgu­ bili. Aprila smo se čebe­ larji poslovili od Dušana Šercerja, ki se je rodil 5. 8. 1955 v Kočevju priznanemu čebelarju Tonetu Šercerju. Po očetovem navdihu je 10 let čebelaril na vozilu z 42 trietažnimi panji. Zara­ di zahtev službe je opustil čebelarstvo, hkrati pa je vseskozi pomagal očetu. Po očetovi smrti leta 2014 je spet skrbel za čebele, a žal le za kratek čas. Dušan je bil priznan elektronik in inovator. Za svoj talilnik je od ČZS prejel častno diplo­ mo. Veseli nas, da je čebele prevzela hčerka. Ohranili ga bomo skupaj z očetom v trajnem in lepem spominu. ČD Kočevje RUDOLF MLINARIČ 1932−2017 Čebelarji smo se febru­ arja 2017 poslovili od do­ brega čebelarja in prijate­ lja. Rodil se je 29. 3. 1932 na Grabah. Čebelariti je začel kot 15­letni fantič z enim panjem. Kmalu je svoje če­ belarstvo povečal in začel prevažati čebele na pašo po Sloveniji in takratni Jugo­ slaviji. Vse do smrti je čebe­ laril s 120 AŽ­panji, ki jih je še vedno prevažal na goz­ dno pašo na Pohorje. Bil je vzoren čebelar, mentor številnim mladim čebelar­ jem ter pobudnik številnih društvenih akcij. V društvu je zasedal vse funkcije od tajnika do predsednika, zadnjih osem let pa je bil podpredsednik društva. Bil je tudi dolgoletni član ČD Ormož. Za svoje požr­ tvovalno delo v društvu je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje ter priznanje za 66 let čebelarjenja. ČD Središče ob Dravi in ČD Ormož VILJEM KOTNIK 1943−2017 Po končanih jesenskih opravilih pri 23 čebeljih družinah nas je nenadoma zapustil naš prijatelj in če­ belar Vili. Rodil se je 5. 5. 1943 v Rakovcu na Pohorju. Družino si je ustvaril v Za­ bukovici pri Grižah. Naj­ prej je bil zaposlen kot kri­ minalist na PU Celje, nato pa je bil dolga leta do upo­ kojitve uspešen in iskan stavbni mizar. Čebelariti je začel v letu 2003 z dve­ ma čebeljima družinama. Bil je prejemnik odličja A. J. III. stopnje v letu 2015. Vseskozi je bil aktiven član Čebelarske družine Griže kot predsednik nadzor­ nega odbora in pobudnik številnih akcij. Aktivno je sodeloval pri izvedbi prak­ tičnega dela čebelarskega krožka, ki deluje na OŠ Griže. Čebelarji ČD Gri­ že smo izgubili prijatelja, vzornika in velikega lju­ bitelja čebel. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. ČD Griže Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA - Enostavno ločevanje medu iz voščenih pokrovčkov brez pregrevanja medu - Zelo priljubljen za topljenje medu iz melicitoznih satov DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA - Enostavno ločevanje medu iz voščenih pokrovčkov brez pregrevanja medu - Zelo priljubljen za topljenje medu iz melicitoznih satov DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA - Enostavno ločevanje edu iz voščenih pokrovčkov brez pregrevanja edu - Zelo priljubljen za topljenje edu iz elicitoznih satov DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA - Enostavno ločevanje medu iz voščenih pokrovčkov brez pregrevanja medu - Zelo priljubljen za topljenje medu iz melicitoznih satov DELOVNI ČAS TRGOVINE 13. dnevi medu – Pazin 2018 bodo potekali v prostorih nove športne dvorane v mestu Pazin. Soorganizatorja prireditve sta LAS »Srednja Istra« njena pokrovitelja pa Istrska županija in mesto Pazin. PETEK, 23. februarja 2018 10.00 Slovesno odprtje razstave 18.00 Slovesna podelitev priznanj najbolje ocenjenim vrstam medu SOBOTA, 24. februarja 2018 9.30–13.30 Strokovnoizobraževalno srečanje (dvorana za predavanja) Vse dodatne informacije dobite po e-pošti: info@lipa-pazin.hr ter na spletni strani www.lipa-pazin.hr. PAZIN - ISTRA 23.-24. februarja 2018.