Iz spominov na babico vm. jja Veliko nedeljo smo imeli v uašera trgu prastar, poseben običaj. 0 prvem l^zSru ali bolje: knialu po polunoči so zagorovale po hišah Iuči, in skoraj na to smo začutili stopinje po klanei, ki vodi mimo naše hiše. Sprva posameznikov. potem vedno fiešfie in češče. Naša babica. ki je čiila od prrega slednji korak posebej, presodila je po njih najbolje, kdaj treba, da vstane tudi ona, užge spetilko ter zbudi mme. Kajti nobeno leto, kar je bivaia »a uaaem domovauji — in teh se je bilo aabi'alo s časom toliko, da je pešal pod ujimi spomin babifin — ni zamudila, da bi ne bila šla z drugo mno/-ico zajedno tndi ona na Velikonočno nedeljo zjntraj k sv. Trojici pozdravit s prvim svitom vstajenje ttdresenikovo. nKaj bi dejala Ijuba sv. Trojiea." rekla je veekrat, ..ako bi zanemarjali stari običaj uje najbližji sosedi?" — Odkar seni za toliko doraatel, jemala je vsako Ifcto 8 seboj tudi mene. lu ai mi mogla napraviti slajsega veselja. Oj, babiea, babiea, sv. Trojica na prijaznem faolmu in Trlike nedfije zorno jutro. kako mi je poino srct: ob važih imenih . . . Stare ure kazalec so je pomaknit na dv«. TVdaj je liila babica vže opravljena. V najlepše odelo se je bila oblekla, dela pn:dse črn svetal predpa.inik, ki ga je od vseh najskrbneje pokfadala vstaro skrinjo ter zavezala pod brado robetr z zeienim krajčkom. kateregabi ne bila dala za vse svi](>ne robfe na svetu. PotPinje oblekla meno, Iušlasva, Na poti jf babica kmaiu dobiia družbo. Kajti ravno okolo dveh so hiteli ljudje najbolje mi holin. Tu babica je poznala in pozdravljala vsakega, in vsakdo je pozual ni pozdravljai njo. Zapli*la se je v pogovor. .laz pa sem tiho stopieal ob njenej strani drzuč se jfi za krilo. Da-si ro svptlo gorebt ncbeske zvezde, vender so predaU'6 bile njihove luti. in bilo je. le temafno po zpmlji. - Pri sv. Trojiei se j« bilo nabraln vže polno Ijudstva. Vsled moje zvedavosti sva pugledata z babico uajpred za obzidje pri cerkvi na ono stran holma, s katere se odpvt^ ofepRti po dnt'vi prftkrasen mzvlud na ves naš tr«;. Tamkitj so bili zažgali mladertiči rsako leto visok kms. Portosno se je v\\ rilčči plamcn k nebu. in ne-izrt-čeno lepo $o se bolili ob jijfgovern svitu cerkveni zidovi ter sg žar^la vsa strau Jjolma. Kjikor bi resniPno upoilabljal \& živi ogenj svptlo vstajenjp Vzvelicarjevo . . . Kdo ve. dokliy bi bil Itdtel kakor zamakniMi glodati ta neopisni prizor. Toda babiea je hitela, da sva jtrisla v cerkev. Po eerkvi se je prelijal skrivnostrii polumrak, reprav jfe trepetalo v ojeui dokaj 1u«ic. TJudjfi so molili tilio, vsak sam v sebi. Th pa tam je polagoma za-rozljal molek, tii pa tarn se izvil h srca poluglasen, pobožeu vzdih. Z babico sva pokleknila pred oltar av. Miktavža. Kajti je vedela dobra starka. ija me oiidnkaj najlaže obdr/.i pazuega. Oltarček je prav niičeu. V steno je vdolbun kakor v raaie niške. 8v. Mikiavž drži v njera v jednej roci lestmo cerkvieo in ško-fbvsko paiico, v drngej knjigo in na njej trojc lepih pozlačenih jabolk . , . Tamkaj sva klečala io molita. Kar se oglase zvouovi v stolpu, po eerkvi pa vesela pesea naleluje." Oj, kako prelcpa je bila ta posen, kako milo potrkavanje v linalj! — Svetotrojiški —< 68 *~— zvonovi, še vedno se mi zdi, da vas poslušam, ia tako sladko, tako prijetao mi je pri srci. kakor ds zopet klečim pred oltartkom sv. Miklaiiia poleg svoje babicu! Pesrii je odglašala pesen, Ka