št. 3-4.
Marec-April 1921
Leto 1.
E
glasilo Pevske zveze
Izhaja kot mesečnik v dvojnih številkah in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 30 kron.
Uredništvo: Pred škofijo 3/11. — Uprava: Ljudski dom v Ljubljani.
Stanko Premrl.
Fr. Z a li r e t-
I. Življenje.
Ena najznačilnejših, samosvojih osebsnoti v slovenski glasbeni umetnosti j« Stanko Premrl. Tudi pevski zbori na deželi ga dobro poznajo, zlasti po njegovih cerkvenih pesmih, ki si v s led svoje globoke in obenem skoro otroško nedolžne občutenosti na eni strani in pestre moderne umetniške opreme na drugi strani vedno bolj utirajo pot v naše cerkve. Zato je prav, da naši pevski zbori, ki jim Premrlova pesem prihaja vedno pogosteje in rajši iz srca in
grla, bliže spoznajo pevca iz solnčne Vipavske.
Stanko Premrl je bil rojen 28. septembra i880 v St.
Vidu pri Vipavi, kjer je obiskoval ljudsko šolo in dobival prvi glasbeni pouk. Gimnazijska leta so mu tekla v Ljubljani, kjer je tudi temeljito izpopolnjeval svoje glasbeno znanje. Kakor skoro vsej sedanji slovenski izobraženi generaciji, je bil tudi njemu učitelj glasbe sedanji Nestor slovenskih umetnikov, prof. Anton Foerster. Poleg
tega je Premrl prid-	8tanko	Prcmr]
no obiskoval Glas-
se je vpisal na konservatorij. Tu se je učil kontrapunkt prot. Robertu Fuchsu, klavirja pri Hansu Ilofmannu,
beno matico, kjer se je učil klavirja, harmonije, zborovega petja, sodeloval pri Matičinih koncertih ter kot višjegimna-zijec orgljal pri šolskih mašah in povsod, kjer je bilo treba kaj pomagati ali nadomestovati.
Maturo je napravil 1. 1899. Na to je vstopil v bogoslovje, kjer je tri leta vodil zbor bogoslovcev ter se prid 110 poglabljal v glasbene študije. Po novi maši je prišel 1. 1 90;} kot kaplan na Vrhniko, katero pa je zapustil že po enajstih mesecih ter odšel na Dunaj, kjer in kompozicije pri orgelj pri liudolfu
ittrichu, vežbanja glasu pri gospe \Vitz-Norwillovi, zborovega petja pri Evgenu Thomasu, glasbene zgodovine in nauka p instrumentih pri dr. Mandi-czewskoin, branja partitur pri Heubergerju. Hkrati je poslušal 6 semestrov glasbenozgodovinska in glasbcnoeritetična predavanja na vseučilišču pri prof.
Adlerju in Dietzu ter modroslovna predavanja pri prof. Mullerju. L. 1908. je z odliko dovršil konservatorij. Dobil je tudi veliko srebrno kolajno za odličen uspeh. Isto leto jeseni pa je napravil na Dunaju državni izpit iz glasbe istotiiko z odliko.
Nato je bil nastavljen v Ljubljani kot učni prefekt v Alojzi je višču, kjer je poučeval klavir, orgije in petje. Leta 1909 pa je nastopil službo stolnega vikarja in ravnatelja glasbenega kora v ljubljanski stolnici, kjer se danes izvršuje svojo službo.
Leta 1909 je postal tudi vodja orgljarske šole, kjer je že eno leto prej učil. Kakor je bil Premrl naslednik Foersterjev v stolnici in orgljarski šoli. tako je postal za njim tudi urednik glasbene priloge Cerkvenega glasbenika, po odhodu dr. Karlina v Trst pa urednik celega lista. Kot predsednik Podpornega društva organistov se veliko trudi za izboljšanje gmotnega stanu kranjskih organistov in je v tem oziru tudi veliko dosegel. V zadnjih letih je postat nastavni učitelj cerkvene glasbe na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze in profesor na konservatoriju Glasbene matice, kjer poučuje harmonijo.
II. Skladbe.
a) Posvetne.
Premrl je začel po malem skladati žo kot višjegimnazijec. Naredil je nekaj zborov in samospevov, od katerih pa jih je pozneje ver uničil, druge pa izpopolnil. Tako je izšla 1. 1000 v Gerbičevi „Glasbeni zori* ena izmed prvih skladb : „7, glasnim šumom s kora41, ki je bila prvotno zložena za četveroglasni, pozneje pa predelana za šesteroglasni mešani zbor.
Pozneje je objavljal razne skladbe v „Cerkvonem glasbeniku44 in dr. Krekovih ,/Novih akordih41. Izdajo Glasbene matice so prinesle tri zborove skladbe: Slovan na dan, Slovenska zgodovina (za moški zbor) in Slovenska govorica (za mešani zbor); dalje tri skladbe za klavir, ()1> kolovratu, Pri otrocih, Vzdih. Semintja pa je raztresenih nekaj manjših • Premrlovih skladb. Kot priloga „Dom in Svetu44 je izšla Solncna pesem sv. Frančiška, kantata za soli zbor in orkester; znane so njegove: Bratje, Slovenci smo, mala jugoslovanska koračnica za klavir in dvoglasno petje, Telovadska za moški zbor in priljubljena: Mi smo Orli.
Premnogo posvetnih skladb pa hrani Premrl še v rokopisu, dasiravno so bile že skoro vse izvajane. To so v prvi vrsti tri skladbe za orkester: Sclierzo (izvajan). Variacije v, Es-duru (neizvajano), Allegro (izvajan). Za godalni kvartet: Kvartet v D-duru (trije stavki), Sonatui stavek za gosli in klavir (izvajano), Koračnica za štiri gosli (izvajana). Za klavir: Variacije v Es-duru, Album 12 skladb, Skladbe za orlovske članske in vaditeljske proste vaje. Končno zborovske skladbe: Jugoslovanska himna za mešani zbor in orkester (oz. klavir), Naša pesem za mešani zbor in klavir, Družbena budnica za ženski zbor in klavir oz. orkester, Orlovska himna za moški zbor, pevsko vloge v Silvin Sardenkovih igrah: Mater Dolorosa, Zagorski zvonovi, Nevesta z Libana.
b) Cerkvene.
Dasi je Preinrlovo posvetnoglasbeno delovanje dovolj plodovito, moramo vendar reči, da glavni povdarek in največja teža njegovega dela leži v cerkveni glasbi. To je njegov poklic. In t>akor je Foerster zaoral globoke in neizbrisne brazde v ledino slovensko cerkvene glasbe, tako bo tudi Premrl pustil za sabo globoke sledi s tem razločkom, da Premrlov plug zajemlje več in globlje. Toda o tem pozneje.
Dosedaj je izšla že cela vrsta Premrlovih cerkvenih skladb in zbirk in na Slovenskem ga že skoro ni kora, kjer ne bi bil Premrl stalno na vrsti. Naštejmo: 1.) Missa s. Laurentii, za moški zbor. 2.) Missa s. Christinao, za mešani zbor in orgije. 3.) Requiem za en glas in orgije. 4.) 100 preludijev za orgije (dosedaj v dveh izdajali). 5.) 12 Marijinih za mešani zbor, doloma z orgijami. 6.) 10 mašnih za mešani zbor, deloma z orgijami. 7.) 20 pesmi v čast svetnikom za mešani zbor, doloma z orgijami. 8.) 5 pesmi v čast svetemu Križu za mešani zbor, deloma / orgijami. 9.) Šmarnice (10 Marijinih pesmi) za mešani zbor. 10.) Godovnice nebeški Materi. (17 Marijinih pesem) za mešani zbor. 11.) Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod, za mešani zbor. 12.) Himna v čast sv. Cirilu in Metodu a) za moški, b) za mešani zbor. 13.) Jutro prvega sv. obhajila za (in glas in orgijo. 14.)	3 velikonočno pesmi za mešani zbor in	orgije. 15.) 10	'fantinu ergo za mešani zbor in	orgije. 16.) Božična in Cuj Premila, za ženski	zbor in klavir.
Poleg tega je cela vrsta njegovih skladb v zbirkah: Slava Jezusu, Slava Presveti Evharistiji, Cerkveni pesmarici za	mladino	in deloma tudi v drugi izdaji Hribarjeve: Slava Brezmadežni. Zadnje tri zbirke jo	tudi on	sam priredil. Veliko njegovih skladb	je raztresenih	tudi
v prilogah Cerkvenega glasbenika.
V	rokopisu hrani skladatelj še sledeče skladbo: II. zbirka orgeljskih preludijev; Missa in bon. B. M. V. „Salutis infiriuorum44 zamešani zbor, orgije in orkester; Missa in lion. s. Josephi za mešani zbor in orgije (dovršena 1921); Te Deum za mešani zbor, orgije in orkester; Graduali za vse nedeljo po Binkoštih, za mešani zbor in orgije; Psalm 87 za tenorski samospev in orkester, Passio D. N. .1. Chr. secundum Matthaeum za mešani zbor; razni graduali iu ofertoriji ter slovenske .cerkvene pesmi.	(Dalje.)
C
nVigred se povrne.11
Sedeli smo v eni izmed mnogoštevilnih dunajskih kavarn in. se pogovarjali o tem in onem.
V	pogovoru smo prišli tudi na naše narodne pesmi, o katerih je prav tedaj izšla neka razpravica. Nekdo izmed prisotnih me je ob tej priliki vprašal, ali poznam narodno nagrobnico iz Bele krajine, ki je izšla v Devovi prireditvi Jaz je nisem poznal, in mi jo na tiho zapoje. Na mestu sem izrazil sumnjo, da hi ta pesem bila „narodna“, to se pravi, da bi bila tako stara, da bi se njen avtor ne dal izslediti. Tešem jo imela nekaj značaja, ki je lasten skladbam citalniških časov, ki bi na noben način ne smel biti v pesmi, če bi bila starejša. Ni trajalo dolgo in v roke dobim Vavkuovo zbirko „Glasi Gorenjski14. In v prvem zvezku zagledam kot zadnjo pesem „Ot,ožnico po ranjkem g. Ivamilu Mašeku, c. kr. učeniku glasbe v Ljubljani", ali z drugimi besedami nagrobnieo „Vigred se povrne14. Mislil sem, da sem definitivno ugotovil, čigava je pesem in povedal sem to marsikomu, med drugimi tudi-slušateljem mojega predavanja „o narodni pesmi14. Ko pridem nekoč pozneje v Novo mesto, mi notar dr. Bleiweis pove, da pesem „ Vigred so povrne14 ni niti Vavknova. Na tako presenečenje nisem bil pripravljen in sem nemalo osupnil. Nato sem zvedel, daje pravi avtor pesmi Janko Skerbinc, vpokojeni šolski vodja v Višnji gori. Medtem časom pa je tudi Janko Skerbinc zvedel o mojem predavanju, in ko pridem nekega dne domov, ga dobim v svoji sobi. To, kar je najvažnejše, sem sicer žo zvedel, ali dobil sem od njega podrobnejše podatke o zgodovini te pesmi. Pesem je nastala krog leta 1860. Nastala pa tako: I. Puhar je visoko čislal Kamila Maška. Kot veseljak je rad pil in pel in napravil tudi več, okroglih napevov. Ko je Mašek umrl, je napravil tekst omenjeno „Otožnice“ in naprosil Skerbinca, s katerim sta se bila seznanila leto prej, naj mu napravi napev, kar jo Skerbinc tudi storil. Do Vavkna pa je pesem prišla ravno po Puharju, ki je tedaj kaplanoval v Cerkljah, kjer je bil Vavken za učitelja. Vavknu jč pesem bila ■všeč in jo je uvrstil v svojo zbirko. Že tedaj so ga opozorili na to, da jemlje tuje skladbe v zbirko na svoje ime, a odrezal se je, da nikjer ne pravi, da so pesmi njegove. In res: Pogledam šo enkrat v zbirko in tam stoji, da je pesmi le ^postavil in no zložil. S tem je njegova izjava potrjena, ali na vsak način je to ravnanje Vavkna nekoliko neugodno označuje, zlasti, ker je — kakor vse kaže — to delal večkrat Tako je n. pr. tudi pri -Zahvalni" v D-duru, ki jo je ..postavil" za prvi zvezek svojih „Cerkvenih pesmi11, pozabil povedati, čigava jo. Skladba je zopet Škerbinčeva. Skladbi „Mlin" in „Halo, halo, na pot strmo14 iz prvega zvezka Glasov Gorenjskih14, kakor pravi Skerbinc, tudi nista Vavknovi, ampak napeva Puharjeva. Vavken pove, da so besede Puharjeve — tega povedati ne pozabi nikoli — a čigav je napev, zamolči. Da je povsem nejasno, katere skladbe so Vavknove in katere ne, je razvidno iz ^Napevov cerkvenih pesmi14 kjer čisto jasno pove, da je pesmi le „nabral in za petje postavil 'X
Marij Kogoj.
Englasno petje.
. Ze več let se govori o potrebi skupnega enoglasnega, ljudskega petja po cerkvah. Zdi sc nam pa, da je treba izpregovoriti tudi besedo o enoglasnem skupnem petju izven cerkve, p« naših, društvih in organizacibjah.
Tri nas so skoro vsi ljudje, tudi glasbenikov marsikdo, mnenja, da je samo večglasno petje lepo, da je enoglasno petje manj lepo malo vredno, kvečjemu za otroke, dokler še v šolo hodijo, ali pa za nekulturne, neizobražene ljudi..
Toda že iz praktičnih ozirov nam je enoglasno petje potrebno.
1- Vsi ljudje ne znajo večglasno peti, ali, da točneje povemo: le prav malo jih je, k morejo pri večglasnem petju sodelovati. Drugi so obsojeni v molk. In vendar ima tisti, ki sam poje, neprimerno večji užitek kot tisti, ki samo posluša.
2- Ni tako lahko dobiti dobrih glasov, zlasti višjih, pa tudi nižjih pogosto ni. Zato je n- pr. izve,čine jako žalostno poslušati petje naših fantov, ki nimajo primernih glasov. Koliko -ki.it	imamo v Ljubljani to priliko, poslušati	kako se ti, ki	„česu poj.o,	davijo	v	višini,	basov
/A Ulznio ni: petje tako, da bi mu človek laže rekel dretje.	Le redko	je tako,	da ga	človek
mni(» brez neprijetnih občutkov poslušati. In še to moramo opomniti: fantov je velika množica,
jih pa samo nekaj, pet, šest, če jih je osem, je že veliko.
1 To je bila pri nas menda sploh navada	taka. Rihar je n.	pr. svoje ^ViKhe“, I.	in	II. zvezek, tudi
1	napevi pa po izjadah verodostojnih	prič niso njegovi.	(O. n.)
3. Napev sc skoro vsakdo lahko nauči, zato enoglasno, to se pravi napev vsi lahko pojo, nikomur ni treba molčati. Dalje je petje vselej in vsakem slučaju mogoče, dočim je zdaj vedno skrb: kdo zna „čez“ peti, kdo bo bas pel, kje je prvi tenor, kje drugi, kje bas, tako največkrat sploh ne pridejo do petja, ker pogrešajo zdaj tega glasu, zdaj onega. Enoglasno gre pa brez vseh teh skrbi. Hkrati se krepko, jako, mogočno, junaški sliši; kot eno srce, ena misel, en ogenj, en plamen. Kako živo je n. pr. lansko leto pela četa Cehov, ki je po. mariborskem orlovskem taboru šla skozi Ljubljano! Kakor grom in tresk so odmevali krepki poudarki po ulicah in trgih, da bi se bil človek najraje pridružil njih vrstam.
Še bolj moramo pa iz estetičnih vzrokov za to skrbeti, da se med nami tudi enoglasno petje zopet udomači.
4. Zopet udomači, pravim. Zakaj niso še docela prešli trije rodovi, kar so naši predniki peli enoglasno. Pred sto leti morda noben preprost, neuk pevec ni znal peti drugega kot napev. Ne smemo se motiti, češ mi smo toliko naprej pred njimi, ne smemo nazaj. Večglasno petje je samo nekaj napredka po eni plati: prineslo nam je čut za najpreprostejšo harmonijo (sozvočje, soglasje različnih tonov), pa nam je hkrati prineslo veliko nazadovanja in škode po drugi, važnejši plati: izgubili smo čut za mol, izgubil se je tudi marsikak lep, prekrasen napev v duru, ker ga večglasno ni lahko peti v našem običajnem najpreprostejšem večglasju, večina ljudi je pri petju obsojena v molk, ker morejo le izbrani pevci peti na ta večglasni način.
(Dalje.)
Komunistovski državni pevski zbori na Ruskem.
Muzikalni oddelek pri komisarijatih nar. prosvete v sovjetski Rusiji je organiziral državne pevske zbore, katerih naloga je prepevati pri agitacijskih koncertih-mitingih, revolucijskih praznikih in podobnih rdečih prireditvah. Repertorij teh zborov — drugih zborov ni — obsega ponajveč samo štiri rcvolucijonarne pesmi: Mednarodno komhnistovsko pesem, pogrebno koračnico, neko vojno koračnico in marsejezo (Marseillaise, francosko bojno pesem iz dobe prvega državnega prevrata, zloženo 1. 1791). Marsejeze v novejših časih menda več ne pojo tako pogosto, ker je himna francoske meščanske revolucije. Pevci so razdeljeni v tri vrste in vsak pevec sc mora pred sprejemom v državni zbor podvreči izkušnji. Ako hoče biti član prve vrste in prejemati potemtakem najvišjo plačo, katera je znašala v letu 11)20, v Taškentu G000 rubljev, mora biti dobro podkovan v glasbeni abecedi, peti mora na prvi pogled vse zvečane in zmajšane intervale ter imeti lep glas. Pevci drugo vrste (plača 5500 rubljev) morajo poznati vsaj temeljne pojme gl. teorije, peti preproste intervale in imeti prijeten glas. Pevcem tretje vrste (5000 rubljev) se pri izkušnji vse spregleda, če imajo le izredno dober glas. Poleg teh pevcev šteje državni zbor še po dva solista za vsak glas in oktavista1), ki imajo več plače kot pevci prve vrste. Pevovodja je seveda tudi državni uradnik in ima še štiri podpevovodje, za vsak glas po enega. Glavni pevovodja samo spili, kar je treba. Zbor ima mnogo dela, ker je državnih prireditev mnogo, včasih po nekoliko na dan, zato so zahtevali pevci v Taškentu še čevljev ; vendar pa jim je .država to opravičeno zahtevo odbila, kar je razumljivo, če pomislimo, da stane par čevljev najmanj 30.000 rubljev.	E.	Adamič.
Narodna pesem v sekiricah.
(M. Bajuk.)
BAJUK MARKO: Zbirka slov. nar. pesmi, IV. zvezek. Za inoški, mešani in ženski zbor. Založila katol. bukvama v Ljubljani 1012. Tiskala katol. tiskarna v Ljubljani.
■) Oktavist je basist, ki poje oktavo (osem tonov) niže kot naši basisti. Potemtakem je to kot nekak pedal v zboru. Se pa nenavadno lepo sliši, če en ali dva oktavista v zboru pojeta in mu dajeta čudno globoko podlago. V Rimu je 1. ion, pel najboljši ruski zbor v več koncertih. Pevcev je bilo — mislim — 72, pa sta jim bila samo dva oktavista popolnoma kos. Tak nizek bas si more menda vsak pravi basist privzgojiti: vsa umetnost, kolikov vemo, obstoji v tem, da jabelko, ki se pri nižjih tonih vedno bolj niža, kar nenadoma za 8—4 cm kvišku poskoii. In tedaj se pod jabelkom začnejo razvijati omenjeni silno globoki toni do A, G, in celo F,- Ti glasovi done kot bi kdo igral na veliki bas (violon). Seveda pevci izgovarjati ne morejo več jasno, pa tudi potrebno ni v tej nižini. Neki francoski učitelj petja (imena se ne morem spomniti) je kot posebnost vzgajal take nizke base. (Op. ur.)
4
\
Vsebina: Pojmo veseli zdravijcol — Mi smo vinski bratje- — Povsod me poznajo,
— Moji tovarš’ so me napravli. Kok bilu je veselu! — Fantje se zbirajo. — Oh, oh ura že bije! — Prelepa je Kranjska dežela. — Oj vinček moji Za mešani zbor. — Jaz pa grem, dobru vejm kam. — Lepše rožee nej na svejti! — Ena nova zdravica je vunkaj pršla. — Ilola, hola, fantje, vstajajte! -— Kok ribcam dobru gre! — Pršu je ta srečni čas. — Pršla je gorka pomlad. — Vse je veselo, kar živi. — Oj kaj je tebi, pobič mlad? — Ogljar. — Najlepše veselje nedolžnost ima. — Prebivam na višavi. — Slovo neveste od doma (za ženski zbor). So ble rožoe razcvetene (za ženski zbor). Srce je žalostno^za ženski zbor).
BAJUK MARKO: Slov. narodne pesmi, V. zvezek. Za moški zbor. Rokopis, ki ga je artistični odsek za tisk in izdajo, že odobril 1. 1912.
Vsebina: Fantič je v Tirole vandrou. — Voda mi teče in škrablja. — Po Gorenjskem, po Kranjskem- — Dobro jutro, Milka moja! — čez tri gore. — Dekle, kdo bo tebe troštou?
— Snoč sem paveni hišci biu. — Stoji, stoji Ljubljanca. -— Dekle, povej, povej! — Dobro jutro, jungfrca! — Tri leta bom kopou. — Popotnik pridem čez goro. — Moj fantič je prjezdu. — Bom šel k svoji ljubici. — Jaz ne moreni več ostati. — Če na tujem zemlja me pokrije. — Ena ptička prletela. — Nič več ne bom hodu pod Šmarno. — Še le zdaj smo skupaj zbrani. — Po zimi pa rožice ne cveto. — Nezvesta bodi zdrava!
Mešani z bor: Sirota sam okrog blodim. — Vrabec bi se ženil rad. — Pozdravljam te Gorenjska stran! -— Pozdrav Gorenjski. — Po zimi pa rožice ne cveto. — Misli na me!
— Vse V)om prodala. — Bog živi vse lušne ludi! — Mati ziblje, lepo poje (za ženski zbor).
BAJUK MARKO: Odmevi naših gajev, I. zvezek. Založilo „Slov. glasb, društvo Ljubljana’*, v Ljubljani 1908, tiskal Jos. Eberle na Dunaju.
Zbirka slov. nar. -pesmi s samospevi.
Vsebina: Njega ni (moš. zbor in bariton). — Je pa davi slanca pala (moš. zbor in bariton). -— Meglica (meš. zbor in sopran). — Cez tri gore (meš. zbor s tenorjem). — Odpiraj, dekle, kamrico! (Meš. zbor in sopran). — Moj očka, imajo konjča dva (meš. zbor s sopr. in tenorjem). — Nocoj pa, oh nocoj (meš. zbor s tenorjem). — V nedeljo jutro vstala bom (ženski zbor s sopr.). — Rožmarin (ženski zbor s sopr.). — Travniki so že zeleni (ženski zbor s sopr.).
Odmevi naših gajev, II. zvezek. Založila katol. bukvama v Ljubljani, 1910. Tiskala katol. tisk. v Ljubljani. Zbirka slov. nar. pesmi s samospevi.
Vsebina: Pobič sem star še le 18 let (moš. zbor z baritonom). — Rožmarin se je posušil (moški zbor z baritonom). — Lepa si pomlad zelena (moš. zbor z baritonom). — Dekle na vrtu zelenem sedi (meš. zbor s sopr.). — Vsi šo prihajali (meš. zbor s sopr.). — Solnce čez hribe gre (meš. zbor s sopr.). -— Gozdič je že zelen (meš. zbor s sopr. ali ten.). — Pojte, pojte drobne ptičke! (meš. zbor s sopr.). — Soča voda je šumela (meš. zbor s sopr.).
— Sem slovenska deklica (žen. zbor s sopr.).	' i
Odmevi naših gajev, III. zvezek v rokopisu. Za tisk odobrilo Slov. glasb, dr. „Ljubljana“, 1913.
Vsebina: Sijaj, sijaj, solnčice (moš. zbor z baritonom). — Bleda luna mirno plava (meš. zbor z baritonom). — Oj ta vojaški boben (meš. zbor z baritonom). — Škrjanček poje žvrgoli (meš. zbor s sopranom). — Dekle, kdo bo tebe troštou? (Meš. zbor s sopr. in tenorjem). — Oh hribčki, ponižajte se! (Meš. zbor s sopr.) — Jager mi jaga (meš. zbor s sopranom). — Planinarica (ženski zbor s sopr.). — (Žalost) (ženski zbor s sopranom).
(Dalje.)
Važnost društvenega petja.
(Konec.)
Pri vsem tem je bila vsa prireditev zelo domačega, intimnega in družinskega značaja, in to ne brez namena. Zakaj katoliški kulturni delavci v novejšem času povdarjajo, da namen posameznih prosvetnih organizacij ni v prvi vrsti samo umska in srčna izobrazba Posameznikov, temveč predvsem gojitev družinskega čuta med člani: da je društvo, stan, narod ena družina, v kateri si posamezniki ne smejo stati eden poleg drugega kot trgovci, ki drug z drugim barantajo in vsak gleda sajno nase brez ozira na to, da na njegovi desni m levi poginjajo tisoči, temveč vsi so ena družina, v kateri vlada medsebojna ljubezen, ki žrtvuje od svojega, da reši sočlana družine. V pomanjkanju tega družinskega čuta '' sedanji družbi iščejo kulturni delavci glavni vzrok sedanjih družabnih zmed.
In ta družinski čut vgojiti ima nalogo predvsem društveno življenje. Zato pravim, da 111 bilo brez namena, da je vsa prireditev imela na sebi družinski značaj. Največ je temu I>ripomoglo skupno petje. Občinstvo ni prišlo samo gledat in poslušat, temveč je samo sodelovalo, skupno petje je pletlo vezi med odrom in občinstvom na eni strani ter med
O
posameznimi poslušavei na drugi strani. Če je 'voditelj vsako točko sproti naznanil deloma z resnošaljivimi opombami deloma, da je sam prvi začel peti skupno pesem, je družinski značaj eele prereditve le povečalo. ')
Morda bi kdo ugovarjal, da'je enoglasno petje dolgočasno in ne more imeti istega ličinka kakor večglasno. Jaz nisem imel tega občuta. Nasprotno: kadar poje par sto ljudi
—	posebno če so to moški glasovi, kar sem imel tudi večkrat priliko slišati — je utis naravnost silen.
Kar pa bi sledilo iz teh mojih skromnih vrstic, se mi zdi, gospod urednik, je na vsak način to. da bo na gojitev petja po naših društvih treba polagati največjo važnost, ker petje, kakor je samo iz popisanega razvidno, ne nudi samo obilo razvedrila in izpremembe v društvenem življenju, temveč je tudi velikega soeialnovzgojnega pomena. To se seveda ne pozna v par mesecih, toda polagoma in nevidno poleg drugih činiteljev dela pot čim širšemu socialnemu čustvovanju, katerega današnji čas, ko se beseda socialnost tolikokrat po nemarnem imenuje, najbolj pogreša.
,.Pevska zveza" pa ima vzvišeno nalogo, da temeljito in preudarno pretehta, na kakšen način bi po haših društvih v Sloveniji petje še bolj postalo last vsega naroda, kot je danes ter pri nas v narodnem in socialnem oziru vršilo tisto nalogo, kot jo vrši pri porenskih katoličanih.
Miinchen-Gladbaeh, 28. januarja 1921.	(Zabret.)
Vestnik Pevske zveze.
Skupni nastopi Dne 4. apnila je bila v Kranju pripravljalna seja za skupni nastop naših zborov pri orlovski, slavnosti dne 3. jul. v Kranju. Sejo je vodil zvezin pevovodja. Za okrožnega pevovodja je bil izvoljen Ciril Mohor, organist v Kranju, ki ho vodil vse podrobne priprave. Zbori, ki se omenjene slavnosti udeleže, naj se njemu prijavijo za note. Pri sv. maši bomo peli: St. Premrl: Mašna št. 2 iz njegove zbirke; Dr. Fr. Kimovec: Marija Slovcncev kraljica; P. H. Sattner: Komu srce naj dam? in Posvetitev domovine iz Premrlove ljudske pesmarice.
Na telovadišču (popoldne) pa bodo peli tudi vsi zbori skupno: Fleischmann-Foerster: Triglav, pesmarica dr. sv. Mohorja I. — Ant. Nedved: Naša zvezda, istotam; dr. Fr. Kimovec: Dekliška in Doro jutro iz „l’evca“ 1. št.
Dne 17. aprila je bila enaka seja na Jesenicah. Za okrožnega pevovodjo jo bil izvoljen Ant. Dolinar, kaplan na Jesenicah. Prireditev bo (enaka kot v Lranju) dne 8. sept. na Bledu. Vožnje bodo polovične. Vsi pevski zbori Gorenjske, priglasite svoje sodelovanje!
Na Jesenicah sta priredila orkester in pevski zbor del. društva dno 10. in 17. apr. v društvenem domu koncert. Koncert z razmeroma težkim sporedom (\Vagner: Loliengrin.
i	dr.) je dobro uspel. Nastopil jo orkester samostojno in v spremstvu meš. zbora. Med pevskimi točkami je bila najnovejša Dolinarjeva ..Orli kraljevi1* za mešani zbor. samospev in orkester.
Z a go r j e o b S a v i. Naš pevski zbor šteje 22 članov, ki zelo pridno in redno zahajajo k pevskim vajam in kpžejo veliko zanimanja za lepo petje. Vaje imamo vsako nedeljo in praznik, ko imajo naši pevci največ časa. Prosimo, da nam pošljete pravila Pevske zveze, da natančneje proučimo zmisel in pomen zveze. Vemo namreč, da je le v močni organizaciji mogoč napredek iu procvit lepega zetja.
J e s e n i c e. Društveni pevski zbor, ki ima 54 pevcev in pevk, je že večkrat nastopil pri raznih prireditvah skupno z godbenim odsekom. Naše pevske	vaje	so redno	trikrat na.
teden; iz česar izprevidite, da prav resno in smotreno	gojimo zmisel	za petje.	Radi tega
smo z veseljem pristopili k pevski zvezi, od katere upamo, da nas bo podpirala v našem delovanju, ker zlasti na deželi nujno potrebujemo pomoči v pevskem vziru. Posebno želimo, da bi P. Z. oskrbela aparat za razmnoževanje not, za kar bi plačevali zvezi redne prispevke, ona bi nam pa tako olajševala nabavo not.
K o č e v j e. Tudi pri nas v Kočevju imamo svoj	zbor, ki	je nastopil že	ob raznih
prireditvah in veselicah. Sicer je naš zbor v prvi vrsti	cerkveni	zbor	za slovensko službo
božjo, vendar tudi svetno petje zelo marljivo gojimo. Zveza naj bi nas podpirala s tem, da lii poskrbela za redno izdajanje in p o n a t i s k boljših zborov (moških, ženskih in mešanih) v svojem glasilu.
Sv. Barbara v Slov. Goricah. Da imamo pri nas svoj zbor, gre v prvi vrsti zasluga našemu pevovodji, ki nam da poleg svojega truda in dela še svoj harmonij na razpolago, brez katerega bi zbor sploh ne mogel obstojati. Zato smo našemu pevovodji prav hvaležni in obiskujemo zelo redno pevske vaje, ki se vrše vsako nedeljo in vsak praznik popoldne v kaplaniji. Zbor je javno nastopil parkrat pri prireditvah drugih odsekov. (Dalje.)
') Mo. da V utogr.il kdo vprašati, kilo sestavlja za društvene prireditve spored, ki kolikortoliko ustreza umetn:škim zahtevam. Na to odgovarjam, da kalol ški Volkr,vere'n v Mttnehen-Giadbaihu pri Iv<11 nu izdaja meseino rev‘jo „Volkskunst". v kateri se (lejajo prmerna navndMa in se celo objavljajo izdelani spond1. Podobna založba je tudi v Monakovem na Havarskem. Vrh tega ima Vollisveren v Mttnohen-Uladhačhu strokovnjaka, ki je ondotn:m društven:m voditeljem d obr'mi nasveti vedno na razpolago.
G
Nove skladbe.
MARIJ KOGOJ: 14 Marijinih pesmi (raznih slovenskih skladateljev). Za mešani zbor zbral in priredil.. V Ljubljani 1921. Založila Jugoslovanska knjigarna. Lit. J. Blasnika nasl. Zastopani so sami starejši slovenski skladatelji: Fran Adamič, Lav. Belar, Luka Dolinar (dve); Leop. Cvek (dve), D. Fajgelj (tri), Ant. Hajdrih, Avg. Leban, Kam. Mašek, Greg. Rihar. — Nektatere pesmi so pravi biseri, Kogoj jih je pobral, osnažil, obrusil in jih vdelal v globoko — včasih skoro pregloboko — zamišljeno spremljanje, tako da so pesmi postale neverjetno plemenite in mehke. Zdaj lepota, teh starih napevov še le kaže svojo popolno vrednoto, tako da je človeku žal zakaj ti možje s tako dobrim melodičnim čutom ne žive danes. Seveda je pa zopet le res, da se je njih glasbeno mišljenje in čuvstvovanje sukalo le krog napeva; to so bili samo pevci; zato so imeli neko prednost pred skladatelji sedanje dobe, ki ustvarjajo napev hkrati z mogočno razpleteno, bogato harmoniko in je njih pozornost nujno razdeljena. Skladbe našim cerkvenim zborom prav toplo priporočamo, če ta ali ona pesem zahteva nekoliko vestnejše priprave, nič ne de, trud se bo obilno izplačal.
Fr. Kimovec.
STAN. PREMRL: 100 praeludia organi. Zbirka orgelskih preludijev. II. natis. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 30 K Za vse običajne rabljene durovo tonovske vrste do štirih križev in štirih be je zloženih teh 100 prediger in sicer od najlažjih in najpreprostejših do slovesnih in kar mogočnih, ki zahtevajo že nekaj spretnosti. Za igro je posebno važno to, da so vse skladbe natančno frazirane, zakaj še le na ta način se pokaže njih pravo lice in oblikovna vrednost. No rečem, da se nikjer ne pozna neka šolska hladnost, toda v resnici je toliko življenja, toliko bujne, mehke melodike, toliko izrazitih melodičnih in ritmičnih kontrastov, toliko samostojnosti, da bodo vsakogar zadovoljili — igravca in poslušavce.
Fr. Kimovec.
Glasbena poročila.
„LJUBLJANA“ je priredila 21. febr. v celoti jako dobro uspel koncert. Par prvih pesmi se zbor ni hotel prav otajati, pozneje je pa zlasti mešani in ženski zbor prav dobro pel. Posebno sta ugajala Dvorak in Zgane. Moški zbor je bil to pot vsaj deloma malo krhek in malo manj gorak kot sicer.
BACHOV „Pasijon po Matcju“ se jo pod vodstvom dr. Čerinovim nepričakovano dobro obnesel. Prostrana fračiškanska cerkev je bila trikrat, oziroma štirikrat do zadnjega prostora napolnjena. Orkester je bil dober, mestoma izboren, med solisti se je posebno odlikoval g. Romanovski, za njim gena. Tkierryjcv!l s vojim gostim pre temnim glasom, ki bi nam bil ljubši, če bi ga malo osvetlila in bi ga ne ozneuiirjala s prevelikim tremuliranjem. Zbor je bil prvi boljši nego drugi, kadar sta bila oba združena, je bil učinek vzoren. G. Premrl je spretno spremljal z orglami.
KONCERT LJUBLJANSKEGA ZVONA. Pele so se same Adamičeve sklade za zbrore (mešani moški ženski) in basovske pesmi s klavirjem ■— pel jih je g. Križaj z velikim uspjehom. Zbor šo nikoli ni bil tako dober, ta večer so se glasovi prvič zlili v zaokroženo celoto. Ce zbor to višino vzdrži, in.se poizkusi še više povzpeti, bo njegovo delovanje postalo pomembno za našo glasbeno življenje.
PARMOV ZLATOROG je iiajnovejša slovenska opera. Doživela je veliko uprizoritev y' vedno hvaležno množico obiskovalcev. Parmova muza je poskočna, vesela, vedno jo pete S1'l>e, tako da se človek vednega vrtenja naveliča, zlasti ker uprava vse nemogoče plese skupaj natepe od madžarskega čardaša (pri goriških hribovcih!) do baletk (v triglavkcm skalovju!). Besedilo je kot drama slabo; glasba sama ima marsikak čeden, naravnost ljubek domislek, tako (la je nekaj prizorov kar lepih i instrumentaeija je mestoma skoro dražljiva, živa. Dasi je to brez dvoma najboljše Parmovo delo in Ljubljančanom kar močno všeč, je le dnevne vrednosti in se kaj dlje ne bo vzdržalo.
Razne vesti.
marij kogoj pripravlja gradivo za obširno in temeljito slov en s k o glasbeno r- g o d o v i n o. Po kritikah, ki so bile v stvarnem oziru točne in pisane z obširnim obzorjem ■n z visokega vidika smemo upati, da bo delo ne le prvo v našem slovstv ampak tul! prvovrstno v stvarnem oziru. Kolikor vemo, ne bodo nanizana le imena s primernimi l)o'n ‘leli, ampak se bomo v knjigi poučili pred vsem o notranjih gibalnih silah. To o nekako to kar danes imenujejo novejši umetnostni zgodovinarji: zgodovina brez imen 11 etnic, oziroma vsaj poglavitno to ne bo.
0(i , »GLASBENA MATICA“ v Ljubljani se v kolikor je šola, podržavi z julijem t. 1. svo"0^' 1 l,:i.dl'žavi brezplačno vse učne pripomočke: instrumente, šolsko knjižnico itd. pa tudi sam'	1'° dala državi brez najemnine v uporabo, za dobo desetih let, dokler si država
sezida prostorov za glasbeno šolo in konservatorij. „Glasbena matica" kot društvo
z lastnim pevskim zborom, Iasfno glasbeno zalogo in sploli s svojim delovanjem kot vodilno središče vse slovenske glasbe pa ostane kot doslej in bo svoje delovanje lahko še povečalo in raztegnilo zlasti kot izdajateljsko društvo za jugoslavenske glasbene proizvode sploli, in kot nekaka osrednja zalagateljica muzikalij.
't Dr. JOSIP IPAVIC, slovenski skladatelj je umrl dne 8. februarja t. 1. v Št. Jurju ob južni železnici na Štajerskem. Bil je okrožni zdravnik. Imel je še le 51 let. Bil je zelo nadarjen skladatelj. Natančnejši življenepis prinesemo v najkrajšem času. •
IZVIRNO OPERO je zapustil med drugimi skladbami f dr. Josip Ipavic. Upamo, da se nam jo posreči dobiti. Ker je kazal v svoji glasbi dokaj gorke invencije in je bil tudi spreten instrumentator, bo morda delo na odru uspelo. Besedilo jo — kolikor vemo — nemško, pa bomo tej zapreki laliko odpomogli.
Za dobro voljo.
KOLIKO NA RUSKEM ZASLUZIJO SKLADATELJI? Slovenski skladatelj Adamič je za svoje „Tatarske slike", katerih tri dele je z velikim uspehom proizvajal dr. Čerin v svojem zadnjem koncertu, dobil 50.000 rubljev (rubelj je bil pred vojsko nekako 2:40 K) nagrade; tej velikanski svoti je pridal še 2000 rubljev iz svojega in je lahko kupil — par čevljev.
ZALOBNI VALČEK. Znanj nemški skladatelj Schubert (1797—1828), ki je poleg večjih del (simfonij, maš itd.) zložil brez števila ljubkih pesmi in plesnih skladeb, je bil vedno brez cvenka. Težko hm je bilo dobiti založnika za svoje skladbe; če ga je pa dobil, mu je moral v vseh rečeh ustreči. Tako so založniki navadno sami pisali naslove njegovim plesnim skladbam, ne da bi ga vsaj vprašali, ali so mu po volji ali ne. Ko je Schubert nekoč slišal o tako priljubljenem „žalobnem valčku — ki ga je bil sam komponiral, za njegov naslov pa ni vedel — so je razsrdil in dejal: „ Kakšen osel je mogel zložiti žalobni (!) valček?“
NESMRTNOST.vSlavnega skladatelja Brahmsa (1833—1897) so nekoč prašali: „Kaj menite o nesmrtnosti ?“ — „Ce dandanes trideset let vzdrži, je žo veliko11, se je glasil modri odgovor.
NOČNI PEVEC. V nekem mestu je policija razglasila, da ne sme nihče, ki gre' ponoči domov. niti rogoviliti pa tudi peti ne. Takoj prvo noč jo kot nalašč mino glavne policijske stražnice pripoje natrkan junak. Navdušeni stražniki seveda takoj nadenj : „ Ali ne veste, da ne smete peti, kadar greste ponoči domov?" — „Seveda vem; toda nocoj še ne grem tako kmalu domov!“ TUDI ZA GLASBO TREBA DENARIA. Starosta slovenskih glasbenikov prof. Anton Foerster, ki je z izredno vztrajnostjo oral zlasti po njivi slovenske cerkvene glasbe, je moral v ljubljanski stolnici večkrat skrbeti za glasbo pri raznih ustanovah. Te' so pa izhajalo še iz tistih časov, ko je stala ovca samo en groš, ali vsaj iz tistih, ko so se ljubljanski stolni kanoniki jezili nad italijanskim slikarjem CJuagliem, ki ni hotel piti dolenjskega, zanj prekislega cvička, pa mu ga jo moral ljubljanski stolni kapitelj vino tovoriti iz Italije, kar je stalo ogromne denarje — v Ljubljano postavljeno in zacarinjeno — po 3 (reci: tri) krajcarje bokal (1, 1/2, 1): Bilo je treba organista, pevcev, godcev, denarja pa toliko, da bi še organist sam ne mogel z njim kaj prida početi. Ker za majhen nič pevci niso radi peli, godci pa še manj godli, so Foersterja vprašali zakaj ne naroči polnega zbora in orkestra. „Za malo denarja malo muziko1*, jih ji; Foerster dovtipno izplačal.	'
Listnica uredništva.
Prihodnja številka (5. in 6.) „Pevca izide do konca junija, 7. in 8. v juliju tako da bomo zamudo kmalu dohiteli. Do tedaj pa prosimo potrpljenja. — Vse naročnike prosimo, da nam izvolijo čim prej poravnati naročnino, zakaj uprava mora vsako številko naprej plačati, preden jo tiskarna odpošlje. Pevska zveza sama pa danes še nima premoženja, da bi mogla velike svote zalagati. — Naročnikom, ki se boje, da se bo naročnina zvišala: letos prav gotovo ne, zakaj proračun je napravljen na trdni podlagi. Mogoča je pa ta nizka naročnina le, ker P. Z. ne išče ni kakega dobička, in ker tudi sotrudniki delajo samo iz ljubezni do glasbenega napredka, ne da bi zahtevali nagrade. — Pevovodjem: Prebirajte list skupno s pevci; važnejše članke, oz. težje stvari jim razložite. To bo za delo in red zelo koristno. — Odslej bomo prinašli v Pevcu kratke življenjepise raznih slovenskih skladateljev, predvsem naših sotrudnikoV.
Vsem prijateljem: Dobili smo obilno pohvalnih izjav o Pevcu. Zdi se nam pa da bi nam bile enako, če ne bolj koristne izjave o teni, kaj našim naročnikom v listu ni všeč oziroma, kaj žele, da bi se izpremenilo, dodalo, izboljšalo. Gotovo ne bomo mogli vselej in vsakomur ustreči, toda vsaka želja, vsaka dobro mišljena graja bo listu v korist, v korist seveda v prvi vrsti naročnikom. Zakaj, če že ni moči vsega takoj narediti, še urednik vendar iz vsakega nasveta kaj nauči. Nihče naj se ne boji zamere. Te vrste tiči v Pevcu ne (gnezdijo.
Knjihtiskarna Waldheim-Eberle d. d. na Dunaju. Odgovorni urednik Dr. Fr. Kimovec.