M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. 503 In še nekaj! Je li mladina na tej stopinji zmožna, da bi umela in pojmila večje jednote ali jednovite sestavine kot celokupne umotvore, ko se ji to dostikrat ne posreči niti pri manjših umotvorih ? Herbartovci so pač uverjeni, da jednovite snovi provzročujejo zaokroženo omislije, da ugodno vplivajo na čustvo in voljo i. t. d. Vsekakor ta točka še ni dognana, treba bode o nji še razpravljati, in dotlej jo izpustimo iz čitankarskega programa. (Dalje prihodnjič.) V. Bešek. K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. (Dalje.) cmukati cmučem, cviliti kakor svinja. — cmuktati abzvvicken, ščipati kaj od česa, n. pr. sir. — cnmzaU cmiižem: pes cmuže, ko bi šel rad v hišo. — coclin m. — cula. — čokati se = calkati. — cokel m. cokla. — č^kica f. ime svinji. — čokus m. nekakšne pomije, Art Spiilicht. — cumdrati ogr. o konji, nekako hoditi: Nagy navod 96 konj tak bistro ide, kak se ženč; nastopno, condrajouč, na skakouč. —¦ copar m. ime psu. — copiti copim, einen Faustschlag versetzen. — coprlja f. = coprnija Zagrebec, Mulih, Gašparoti. — copmi adj. = coprski. Krajačevič Petretič i. t. d. n. Petretič 221 ova zapoved prepovtida: krive boge, bolvane, vrage: krivu veru pogansku, veru eretričansku, vse navuke krivei vse vražje mešt-rije, vse coprno vračenje, bajanje, čaranje. — coprnski = coprski. Simunič 124. Vranic 2.79. — cuce cuceta n. der Hund. Habd. ad 656 kača začela je glavu prigibati i repom se kot kakovo cuce militi. Matakovič 2.283 imala je jedno cuce. — cucek m. ogr. Eiszapfen. Goncy 33 ciicek je s strejhe viseči led (gorenjski cofelj.) — cucič m. junger Hund. Habd. ad. 119 dete na tla iz vutrobe matere odpadši niti stati niti pojti niti jesti ne zna i ne more dobiti, kaj teliči i žrebiči, pače i praščiči i cuciči znaju po svoje fantazije. — cucka f. die Hiindin. Habd. ad. 7 k nje od vseh stran kakti k cucke, ka se goni, psi, jesu se nečisti mladenci stekali i. t. d. — cufanica f. neka sliva. — cujs ne cujs ne! tako vabijo žrebce k sebi. — cilj za = ciiza 2) etc. — čuka f. ime svinji. — čuki van\ husch hinaus! cukor m. = cuker. kajk. — cukdrija f. Zuckenverk. Kocijančič 4.47 oprosi za jednu jabuku ali paperic s cukorium. — cukrlin m. iz nem. Zuckerlein. Habd. ad. 993 znaju žene dečicu, nektere i cukrline ... — cu-menjek m. = candra. — cundrak m. = cundrek Fuček 114. — cun-dravec m. = cundrek. — cunjek m. = candra canjek. Mitterpacher svilni 504 M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. kukci 7 na čisti zvrhu druge posude prestrti platneni cunjek vse zesiplji. cUpilupi: kdor ni za nič, pravijo mu: ti si cupilupi. — cuprdanjek m. = canjek candra cunja. — cTirkati tropfeln. — curma f. kaj je prav za prav, ne včm. Zagrebec 1.478 kada budu se videli odprto i očito vsi tvoji grehi i vsega dvora nebeskoga od vsega naroda človečanskoga i od vse curme peklenske. 1.199 pred curmum peklenskum. — cuvikati, hukati kakor sova, sova cuviče, — cvanj m. bat na uri in zvonu, der Glockenschwengel, Uhrschwengel, Perpendikel. — cvanjga f. = cvenga, zagvozda pri vinski preši. — cveb m. = cveba. Simunič 110, Vranic 1.175. — cvikati se, dražiti se, zanken. — cvinder-dva. m. Simunič prod. 70. — cverglec m. cverglin m. der Zwerg. — cverglica f. die Zvvergbirne. — cvčta f. ime kravi. — cveteka f. = cvčta. — cvetko m. ime konju. — cvikel m. der Hufnagel iz nem. — cviljka f. die Maus (Sveti Miklouž). — cvinketdti klimpern mit Miinzen. — cviprnjak m. Rosmarin. (Samobor). — cvrgutati = cvrkutati schnarren. Na den svete Lucije se ne sme presti, ar bi kolovrati navek suhi bili i cvrgutali (Kalnik). — cvrtiti, cvrtim se = srditi se, zornig sein. — čačka f. Kovačič kemp. 101 niti ne vkanjuvanje, da negda k času zvun sebe postaneš i sproti k navadnem se srdca čačkam povračaš. — čaček m. Vranic rob. 2.57 vu obodveh vuheh nosil je vnogo obešeneh vsakojačkeh čačkov, ostrig i pčr. — čadan m. ime volu. — čddava f. ime sajasti kravi. — člideka f. = čadava — čddonja m ime volu. — čaj m. russiger Dunstkreis, der Mondhof. v. čad. — čajevina f. russiger Dunst. — čakal m. der Schakal canis aureus. Gašparoti 2.577 580. — čala-bfkniti čalabrknem, malo česa zagristi, verkosten, zulangen. — čalarljiv adj. triigerisch. Vramec kron. 50A vogrski biškupi i gospoda nega (Kazimira) po svojeh posleh kaniše i simo v vogrsku zemlu hinbeno i čalarlivo dope-laše. — čandzav adj. = čanjav. V. J. Paul ovce 5 2 čandžave farbe piknje. — čaprlUa m. visok tenek bled in slab mladenič. — čaptolov m. der Schusternagel, brž iz madj. — čaran m. ime psu. — čaravec m. der Zau-berer. Vranic 2.76 večkrat videli bute prstotlapce i druge čaravce. — čas: kajk.: ov čas sogleich ; do ti čas dok, do t' čas dok, do j čas dok = dotle dokler. — časek m. časkom zeitweise, zeitweilig. Mitterpacher: navuk od morveh 12 da se iste mladice pri vrlo dugo trpečoj suše časkom zalevaju. — čavelj m. fig. smrkelj iz nosa viseč. — čavljar m. = smrk-ljivec. — čavljek m. dem. čavelj. Vranic 1.29, čavleke, igle. — Čavrdti, o deci, polno med seboj govoriti; kaj čavrate ? — čebrati: jako stepati. — Čečrkatl čečrkam kritzeln. Habd. ad. 414 opazi, da dica s kretum kaj-kaj po neke table čečrkaju. — čefketdti, čefketljlv vidi čevketati, čev-ketljiv. — Čilana in čeldna f. ime kravi. — čemek m. kdor je slab na vinu pa je le pijanec. — čemernat adj. giftig. ogr. čemernate kače. —• Književna poročila. 505 čemihati = česrati krampeln; Mulih posel ap. 767 s. Avguštin govori: bolje bi večkrat bilo vu svetek ali dečakom orajučem pri plugu otkati, ali dekličem vunu čemihati i kolovrat obračati, nego vu pogibelneh igrah tan-cati i boga bantuvati (lib. de 10 cord.). (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. Književna poročila. v. O jeziku Prešernovem. (Dalje.) Lokal ljubicih (85. 8) pri razpravljanji ženske sklanje pag. 18. ni omenjen. Sicer ga je pa menda šteti med tiskarske pogreške, dasi na zadnji stržni Prešernove izdaje ni naveden, kakor so tudi tiskarski pogreški pisar jov (99- I5)> ražpertije (139. 10), bodeča (166. 8), Moravski (50. 1) namesto Moravski i. t. d. »Jedninski mestnik zaimka ,j&' je prav po gorenjsko jednak jednin-skemu dajalniku (176. 24; 186. 4), jednako pri ,ta (t«), (104. 8; 120. 6)*. — Tu je kazalo tudi opomniti navideznega zadevanja ob orodnik n. pr. »Več lčpih deklic v njim cvete (50. 3).x) Tudi ni oblika tlm v verzu »Po tim se z mano vleže!* (64. 16) morda orodnik, kakor bi se utegnile umeti besede pisateljeve (pag. 20. 11), ampak mestnik, zadevajoč se po obliki ob orodnik. Da bi bila pa tudi dvojinskega mestnika zaimenske sklanje nadomestitev z dajalnikom kaka posebnost gorenjščine, kakor menda misli g. pisatelj (pag. 19. 32), temu bi ne pritrdil. Izjednačevanje sklonov se pri napredujočem razvoji jezika pogostoma opazuje (primeri n. pr. Levstik »Nauk«, pag. X.), zlasti pa v dualu (prim grščino). In tak 6 je tudi slovenščina ljudskega govora v dvojini zaimenske sklanje precej splošno zamenila prvotno, mestnikovo obliko z dajalnikovo (ozir. orodnikovo) ter praviloma rabi: pri nama (bei uns zweien), pri vama (bei euch zweien), pri njima (bei ihnen z\veien). Primeri Jurčiča (Zbr. sp. II. 277): »Zdaj je po nama« rekel je Saksonec« . . . »Precej so bili pri nama« i. t. d. In Jurčičev jezik ni gorenjščina. — Deležnika cveteč ne kaže šteti med nepravilne ali celo" napačne oblike, zakaj dasi imamo pri Prešernu tretjo množinsko osebo v obliki cveto (7.9; 51. 4; 98. 7) po I. i., vender ne smemo prezreti, da pozna i glagol cveteti po III. vrsti; n. pr. »Ni rožam mar cvetčt'*' (10. 6); in tudi o obliki l) Opomnjeno je to pač pri zloženi (!) sklanji pag. 22. s citatom 109. 21: »V njim zlatnina čista zarja«. M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. 567 K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. (Dalje.) čepa f. die Hockende, v uganji: čepa čepi, rčža reži, črne čube kaže (peč). čepeč m. = čspic, epiglossis = jezičec. Lalangue med. 126 natečenje grla, gu-ščerov čepica. — čepeč m. nekov fižol, ki rase, kakor bi čepel. — čipic m. epi-glossa = čepeč. — čepukatl 1) travo s prsti grebsti in puliti. 2) obleko iztepati s šibo. — čerdak m. = čardak, a ni samo Wachthaus, Blockhaus, koča od hlodov, ampak vsak pristrošek ali »gank* pri hiši, tudi Altana balkon, tudi die Kajiite, Vranic 1-51 talasi morski vlivali su se tak po ladji, da vsi ljudi, koji so na njoj bili, vu svoje čerdake poskrivati jesu se morali. — čerepiriti čereplrim se = šopiriti se, gizdati se. — česnngovina f. = češmigovina. — česmigovinskl: Lalangue med. 201 meso, ako je smrduče, naj kuha z octom ali listjem česmigovinskem. — čestitelj m. ogr. Gbnczv 110 vzemi pod obrambo moje roditele i vse pravde tvoje verne čestitele. — čestitost f. častitljivost. Kovačic Kemp. 274 i. t. d. — Cestnik m Tako se okolo Vu-kovec na Hrvaškem zove glava svatom. Svatje so tako poredani: prvi je česnik, drugi se zove prvi svat, tretji je dever, četrta gre" žena, a ona se zove vunješca ali vu nje v ca, peti je deverovo dete, a šesti zadnji svat. —- česliga f. češljiga. Mitterpacher navuk od morveh 15 prisadžene mladice ne potrebno čez dva cela leta nikaj obreza vati, listor češliga naj se očiščava. — česligovina f. = češlikovina. Habd. ad 116 zemlja od se dobe prokleta bude, to je to, ne bu ti tak rodila, nego skupo i pomalo, pače trnje, kupinje, češligovinu ec bu ti davala. — češljdkica f. neka sliva. — češljarski adj. Mikloušič izbor 115 pridaj obrezkov češljarskeh. — češnjaški adj. iz češnjaka: V. J. Paul ovce 59 soka ovoga s četrtum stranum češnjačkoga soka zmešaj. — četemja f. = šterna. Pergošič 31b. Habd. m. 6.74 i. t. d.— četrtdča f. febris quartana. Lalangue med. 219.222 Gašparoti 3.108 nekojega četrtača zimlica je ostavila. — četrtka f. narejena beseda (leta 1897) po nem. Viertel. Vranic 2.279 počakal je jošče za jednu četrtku vure. — četveronozen adj. = četveronog. Matakovič 1.290 labud . . . onde pase se, kakti druge stvari četveronožne. — četverovfst f. das vierfache quadruplum. Mulih ap. 862 ako sem koga vkanil, povračam četverovrst. Res 196 z druge polovine čet vero vrst povračam. Zagr. 5a 73 ako sem kada komu krivicu kakovu vučinil, povračam četverovrstjum. — četverovrst = vrsta adj. vierfach: Mulih op. 1240 packa zove se crimen, prčgreška, koja je četverovrsta. — četverovrsten adj. quadruplus. Matakovič 1.195 Zakaeus je četverovrstno povrnul, kaj bi bi dobil z okanlivostjum. 568 V, Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. — čičur m. die Lerche. — clda wessen ogr. poslao je svojega sina vratitela, s čida krvi smo vraštvo doubili i. t. d — člgov wessen. Zagrebec 5b 210 tatbina je vzetje dugovanja ljuckoga prež znanja onoga, čigovo je. — čila f. ime kobili. — cilav adj. = čil. Kristjanovič nač. 230 kulika se ne čuti muka, kada duša zdravo i čilavo telo ostavlja! — Ulovit adj. = čil. Kristjanovič nač. 230 doklam još zdravi jesmo i naše moši zivlenja još cilovite jesu, vumiramo s silnum smrtjum. — Hmboriti = žuboreti. Gregor Ka-pucin 13 ptice čimboriju. — čime čimena, n. der Boden tla — čmba f. = čin. Škvorc 39. — Ufiiteljica f. die Thaterin Gašparoti 1.910. — Člnkati = cinkati. — činljiv adj. zadosta činliv genugthuend; glej čistljiv. — Hpa f. neka podpora pri vratih. — čiripetdti, čiripsčem zwitschern. ogr. Gonczv 91. Na drevji nepriliko delžjouči vrabli čiripečejo. — člselni adj. Rosen-kranz-. Gašparoti 4.31.40 i. t d. — čiselski adj. = čiselni. Gašparoti 4.21. — čist adj. = obrit; bil je čist = ni imel brade, s čistoga mira ohne Ver-anlassung: s čistoga mira me je pljusnul. — Čistljiv iva adj. Kovačič Kemp. 47 sada je tvoje kajanje zadosta činlivo i čistlivo. — Člt čita adj. integer. Matakovič 1.367 pod oštremi britvami, sekirami, kolom, med plamenom, zverjem. — čiti jčste i tvrdni stali. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. Prinos k slovenskemu knjištvu. (Dalje.) Izvestja za leto 1884./5. Celje. Drž. gimn. Pischek Anton (Mariborec; Slovenec?): Die Gift-pflanzen in der Umgebung von Cilli. 23 str. Ptuj. Dež. mala gimn. Gloivacki Jul.: Die Fische der Drau und ihres Gebietes. Ein Beitrag zur Kenntnis der Fischfauna der Steiermark. 18 str. Trst. Drž. gimn Glaser, dr. Karol: Rgveda I. 143. Text. Ueber-setzung und Commentar. 24. str. InŠprnk. Drž. gimn. Egger, dr. Josip: Bischof Heinrich II. vonTrient (1274 — 1289), insbesondere seinStreit mitMein-hard II., seit 1258 Grafe n von Tirol (Fortsetzung). 40 str. (Gl. iste gimnazije izvestje za leto 1883./4.). Litomcrice. Drž. gimn. Unterforcher Angust: Romanische Name nreste aus dem Pusterthale. 27. str. 632 M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja "VVolfovega. Najbolje bi seveda bilo, da bi se združili učitelji inojezičnih avstrijskih srednjih šol ter si skupno sestavili čitanke, po Neumannovem načelu seveda, toda lože, v zmislu znane analitiške metode. Da pa Neumannova načela, ki so sicer po mojih mislih z ozirom na »instrukcije* jedino prava, dobivajo še posebno veljavo za nemške čitanke na nenemških gimnazijah, to se mi vidi tako jasno, da o tem ne potrošim ni besedice več. Rad bi poznal učitelja, toli kratkovidnega, da bi izbiral in vrstil berila, poučujoč v nemščini dijake nenemce, po drugih ozirih (letnih časih, i. t. d.) negoli po njih rastočih in množečih se težkočah. (Dalje prihodnjič.) V. Bezek. K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja VVolfovega. (Dalje.) čitovat-vata adj. integer. Habd. ad 256, 777. Gašparoti 4.32 i. t. d, — Hhnen, a, o. Stiefel-, Skvorc 223. — čižmešvja m. der Schuster, ki čižme šiva. Skvorc. — čizmešmski adj. Schuster- Skvorc 223. — tizmica f. dem. čižma. Mulih ap. 1432. — tkma adv. heimlich. Vramec kron. 14a 45 b Kocijančič 5.22 i. t. d. Z dodanim j: čkomaj: počela ju je na-govarati na čkomaj. — čkomci adv. = čkoma. — čkmen nina vino adj. heimlich. Jurjevič 548 čkomno v pustinju vam je putuvanje. — Čkometi heimlich thun, sclrvveigen Gašparoti 3.242 na ovu krivicu Kristusu vučinjenu da bi vsi vučeniki gluboko čkomeli, sv. Jakob i Januš . . . pregovore: . . i. t. d. čkomsča zimlica; navadno: škoma, škomce, škometi: škomeča zimlica. —¦ čmelinjak m. der Bienenstand. — cmeti = boleti, o zobeh: zubi čme\ — čmigniti čmlgnem verstummen. — čmrČek m. die Feldgrille. — čogana f. ime kravi = č6ga. — čogin m. ime volu čogastemu. — čisJi L&s\ tako viče svinjar svinjam. — čohovina f. zahes Rindfleisch. — čoltek m. budalast človek, der Thor. — čonkljavec m. ki je čonkljav, Vramec kron. 201b. — čdrtati čortam se = čohljati se. — fotkati čootkam, o svinjah, ogr. Gonczv 92. včrtinja pomije vlejva svinjam v kopanjo. Briileč bežijo ete domou s pašnika i s silov se sunejo na kopanjo. Ni! Že jejo. Zdaj samo čotkajo. — čredo n. govori in piše se cesto zraven čreda: Habd. Zagrebec, Mata-kovič, Reš. — črepje in crepji = črepinje. Skvorc 271= črepovje. — čreš-njavec m. = črešnjak. — črešnjavka f. nekovo jabolko, drobno, žolto, dozori s češnjami. — črevobii>lina f. = črevobolja, Pergošič 93. — črljenica f. nekovo jabolko in neka sliva, okrogla, debela, črljena. — črljenka i. ime V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. 633 kravi črljene barve. — črljenkast adj. rdthlich, Zagrebec 2.284. Gašparoti 1.147 i. t. d. — črljinobel adj. rothweiss. Vranic 1.13. — črljenoča f. die Rothe. Res 96, Lalangue med. 47. 51. 83. — črljenomlečen adj. Svagel 1.286 poglej, o Marija! jesu li ovo črleno mlečna lica sina tvojega! — črljenošolten adj. rothgelb. Lalangue med. 152. — čmitina f. juha iz krvi. — Črnjdva f. ime črni kravi. — črnookica f. fižol, ki ima pri klici kakor črno oko, Varaždin. Mlada beseda, če ne, slula bi črnoočica. — čmo- zlateriičen adj. Kocijančič Filot. 4.5 ako toga ne včinimo, obsudi nas, da smo črnozlatenični skazlivci. Vranic 2.88 i. t. d. — črno z late ničnost f. Kri- stijanovič 135. — čmulja f. črne polti krava in svinja. — čruivo n. das Gewurm. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. Prinos k slovenskemu knjištvu. (Dalje.) Izvestja za leto 1886./7. Dunajsko Novo Mesto Drž. gimn. Detela. dr. Franc.'. Des Plautus Aulularia und Molieres L' avare. 31 str. Solnograd. Knezoškofovska zasebna gimn.: »Collegium Borromaeum« (z javnostno pravico). Hauthaler, P. IVillibald: Libellus decima-tionis de anno 1285. Ein Beitrag zur kirchlichen T o p o-graphie von Steiermark und Karnten im 13. Jahrhundert. A u s dem vaticanischen Archive. 28 str. v Hali. C. kr. frančiškanska gimn. Som Josip: Beitrage zur lateini-schen Grammatik. 30 str. Gradec. Druga drž. gimn. Krasan Frani. : Beitrage zur Geschichte der Erde und ihrer Vegetation. 20 str. (Glej iste gimn. izvestje za leto 1881./2.). Celje. Drž, gimn. Potočnik Engelbert: Zur Methodik des deu-tschen Sprachunterrichtes an bvglotten Untergvmnasien. 15. str. Maribor. Drž. gimn. Steimventer, dr. Artur: Suleiman der II. vor Marburg 1532. 26 str. # v t Ptuj. Dež. mala gimn. Zelezinger Franc.: Die Nothwendigkeit der Sprachstudien zur Forderung der formalen und intellectuellen Geistesbildung im allgemeinen und eine kurze Andeutung des besondern Bildungswertes M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. 689 K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja VVolfovega. (Dalje.) Črvljen = črljen Vramec kron. 39a; Petretič 57 haljum črvlenoga baržuna odeše njega (jan. 19.2). — Črvolik m. junges kleines Schwein. — trvoliti črvolim wiihlen in der Erde, v uganki: črvoliki črvolfju, vsu goru prevaliju (prašiča s prašiči.) — Hejinje n. das Lesen (im Buche), cesto v knjigah zraven: čtsnje. — čtinje n. = čtejenje: Krajačevič 279 Milovec, Zagrebec i. t. d. — cubitome n. pravi se onemu, kdor stoji brez dela: vidiš ono cubitome nema nikakvoga posla. Drugih padežev nisem slišal. — čučič m. junger Hund. Gašparoti 2.577 kot da bi za mačke i čučice Kristus svoju krv bil prelejal. — čUČkati = božati, z roko miliije" gladiti. hidnovit ¦=. čudovit; cesto v kajkavskih knjigah. — Čudnoviten, adj. = čudovit ogr. i kajk. — hidocinitelj m. =r čudodelec, kajk. — hidoHnlteljica f. čudodelnica, kajk. (Gašp. 3.60). — Čuga, čugana, čugaš — čoga i. t. d. — čuklek m. čuklav človek, kajk. Mulih pos. 780 tak mi ne bi vu ov stališ niti na ov imčtek nigdar došli, nego bi bili zaginuli šumaki, ali čukleki, ali slepci, ali davno mrtvi. — hivlček m. grvllus domesticus. — čiivovlt, adj. wachsam, čuvovit pes. — čvale f. pl. grosse Lippen. — čvaliti Tabak rauchen. — čvška f. otroški krik, kadar se skregajo. — čvekati, čvsčem: pes čveče, kadar zajca goni. = čvinjkati Sv. Miklouš — čvetkati = čvekati. — čvrČa f. škripanje po snegu v hudi zimi: bila je velika zima i čvrča (Mrkopolje). — Čvrguliti'= žvrgoMti, Mikloušič izbor 170: lastovica pred oblokom rano čvrguli, a slaviček rani ptiček složno drobuli. — dvrljiiga f. pokaženo vino, ko ga je že malo. — da se rado obeša na imperativ n. pr. Petretič: 238 povedž^a, kak moliš otec naš? Habdelič ad. 106 hodu/«, 208 prosu/a, 338 povečte^/a 1021 posluhnu/tz, Gašparoti 2.582 obltcuia, 3.666 pridajted«, Mulih Ferenc 34 pitajdfo i. t. d. — dabljatl besiegen, iiberwinden gewinnen, iter. dobiti: Jurjevič 60 ovde kričim: srečal mene dabljaš vsega. 110 nut ladja prela v stenah dablja. — dak == dakle oger. in kajk. — daličiti hinausschieben, verlangern. —- danilo n. Nachtgespenst. — dar se kakor da obeša na imperativ: Zagrebec 1.394 stčgnidar, Lovrenčič rodb. 32. 66. i. t. d. — dar = hm Habd. ad 477 ne veruješ? posluhni, kaj sveto pismo — jeda dar njemu veruval budeš — na prvo daje. 228 pojdi v hižu sina i dar jenkrat glad od sebe odtiraj. — dareznik m. der Verleiher, Geber: Habd. mar. 211 kaj imaš, kaj prijel nesi (rekši iz ruk nebeskoga darežnika). Gašp. 3 861 naš osebujni i vseh darežnikov zagovoritel jest vu-činjen. — daric m. dim. dar. Mulih pos. 841. ljubleneh daricev pošiljanje. 44 690 M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. — ddro m. ime volu. — darovcen a, o. od darovca narejen. Jurjevič 14. — ddrovčenica f. obleka od darovca. Habd. ad 248. ako muž i koliko obogati, darovčenicu zahiti, vu plemenito se sukno opravi. — ddrovec m. das Lodentuch. Habd. ad 248 drugo ne znal šivati nego darovec, 390 pride k tebi darovca ali drugoga sukna kupuvat i. t. d. — darovltelj m. kdor daruje: Gašparoti 1.259. pri katereh veselitel duh on dobri darovitel vsigdar rad zdržava se. — darovnitelj m. = darovitelj, naopak skovana beseda. Matakovič 1.407. 484. — davor m. ime konju. — debelka f. der Kukuruz. — declii adj. Kinder-: Petretič 290 to je konec katehižmuša det-činoga. — deblnstvo n. die Kindheit: Skvorc 68, Fuček 330, Svagel 1.34. 81. 130. 150. i. t. d. —¦ ded m. 6no drevo pri vinski stiskalnici, s katerim se pritiska grozdje (Pregrada), b) kdor zadnji na rali dožanje, dražijo ga, da je deda zaklal, c) stari ded je strašilo za deco: ne hodi tam, dojde stari ded. — dedak m. der Nahpolster, ono, v čemer imajo ženske zabodene igle. — de glin m. der Degen, iz nem. Skvorc 43.158 tudi jo imata Habdelič in Belostenec v slovarji za gladius. — deklesa f. veliko dekle : Habd. ad 561 ne li proti bogu, da male devičice po puteh, po vulicah, po pijaceh medž tropšaste deklese, debele brente, nesnažne Jare v plese idu? Mulih poselap. 768. vu Brabancije jedna deklesa vu ne-delju večer došla je trudna iz kola, spat legla i strašnoga stanovnika vraga vu sebe je donesla, kojega jeden pobožen dečaric je iztiral. — deklica f. ga-lanthus nivalis. — delatni den ein Werktag. kajk. po delatneh dneveh Habd. ad. 348, in stokrat. — delatnik m. = delavnik, kajk; cesto v knjigah. — delriištvo n. Antheil, kajk. delničtvo; Matakovič 2.204 radi dugovanja krivično zadobljenoga vsa družina greši i dužnost ima povrnuti, kada zna-vživa i delničtvo iz njega ima, akoprem jeden sam je, koji krade. — Gašparoti. Lalangue. — dindreti d^ndrem: Mikloušič izbor 170 kos vu jutro pofučkava, drozdi dendreju. — dtrbati: kadar krava jako muli travo, pravijo, da derba. — dereš m = hren. — detec m. der Knabe ; Petretič 44 je" ovde jeden dčtec, ki pet hlebov ječmenneh ima (joan. 6.9). Fuček 174 doklam je iz deteta dečak, iz dečaka veliki detec postal. Gašparoti 3 559 drugi dan na istom mestu detec nekoji zvršeno je zdravje zadobil. — deteljek m. ime psu. —• deveničevina f. = vinikovina. — devka f. posteljno pokrivalo, koperta, mesto odevka. — dezmati od dežma iz decima, ide tudi v slovenski slovar = desetino pobirati. Habd. ad. 465. — dičenje n. das Lobpreisen, sich briisten. Habd. Kovačič. (Konec prihodnjič.) M. Valjavec. M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. 757 odgon v domovino, skloni se preko mize in vzklikne: »Kaj, kaj pomeni to?« Sodnik ji obrne hrbet in veli, korakajoč od mize: »Le pojdite!« Prišedši do zida, obrne se, in sedaj pade vsa svetloba od okna nanj, na njega ostarelo, a sedaj od silne razburjenosti zardelo, skoro mladostno lice. Vrbanojka omahne in se prime z rokami za glavo. »Pavel — Pavel! Ti — vi ste?« »Odvedite jo!« ukaže sodnik, in sluga in pisar, oba prepričana, da imata posla z blazno žensko, stojita ji že vsak na jedni strani. »Vi — vi!« dejala je med stisnjenimi zobmi in preteč dvignila desnico proti nekdanjemu ljubimcu, sedanjemu sodniku. Potem odide s spremljevalcema. Sodnik pa stopi v sosedno sobo, tam se zgrudi na stol pred pisno mizo, upre glavo v roke, in grenke solze mu priteko med prste . . . Popoldne ni šel na lov; pozno zvečer pa mu naznani sluga, da je ona ženska hudo zbolela — bržkone ima vročinsko bolezen, v de-liriji je. Sodnik ukaže poslati po zdravnika. Dva dni kesneje pride sluga k sodniku s poročilom, da je jetnica umrla za legarjem. Zopet dva dni pozneje so jo pokopali na vaškem pokopališči, tam v kotu ob zidu, kamor so devali berače in brezdo-movince. Za pogrebom je šel samo jeden: sodnik Pavel. Ko je sedel zvečer potem v krčmi v navadni družbi med dav-karjem, notarjem in domačim beneficijatom, omenil je zadnji zadovoljnega lica: *Da, da! Gospod sodnik, tako je lepo! To je krščansko! To je sedmo telesno delo usmiljenosti: Mrliče pokopavati!« Pavel pa je le na pol čul te besede. Zrl je skozi odprto okno v jasno jesensko noč; v tišino, ki je zavladala za trenutek v sobi, šumeli so valčki gorskega potoka, ki se je vil po jarku pod hišo, in iz doline so bobnela fužinska kladiva — prav tako kakor nekdaj tam daleč — daleč — —! K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. (Konec.) DiHtelj m. der Lobpreiser Habd. mar. 567 ne štimam, da vnogo od cilja mojega zabludim, ako dva druga velika svetca i osebujna device Marije dičitela ovde pridružim. Matakovič 1.161 verni dičiteli njeni jesu svetci. — diganja f. široka skleda, v kateri se peče zlevka; navadneje na 758 M. Valjavec: K drugemu sešitim slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. nemško: cimplet. — dihalo n. das Gewiirze. — dijdcic m. dem. dijak: Habd. — dijdčič m. = dijačic Habd. — diladila ! tako kličejo race k jedi. — dlmje n. dfmlje, Lalangue pup. 126. — dinjski adj. Melonen-, Habd. ad. 579 betčžnik straja se od dinskoga jeliša. Lalangue m. 327.352. — dinjščica f. neka hruška. — dlsna f. ime kravi. — dizavka f. (kaj je, to sem pozabil.) — dlen m. glen, kad vu ščavnjaku (= pomijniku) ščava (= pomije) duže stoji pak se izleja, ostane obrubek na posudi, a to je dlen. — dlttva f. scalprum : Matakovič 1.408 drvorez prime bat i dletvu, na delo postavi se. 2.469 tišljarske dletve delo. Glej dleto. — doib f. vu su dob= osore; odtod adv. skodob = 'kma\xx, brž. Habd. --- doba f. za dobe zu rechter Zeit; pri dobi bei Jahren: Koc. Fil. 3.152 zvršavati ona, koja su pri dobi i zrela; k dobi dohajati in die Heiratsjahre kommen. — dobav-Ijinje n das Herbeischaffen. Koc. Fil. 5.27. — dobrlcec m. ein gutmiithiger Mensch. Lovrenčič rodb. 81. — dobročin m. die Wohlthat. Krajačevič. — dobročinitiljica f. die Wohlthaterin. Zagrebec. Svagel. — dobrocinljiv adj. wolthatig. Kovačič Kemp. 135. tebe kak dobročinlivoga, milostivnoga i dobroga hvale. — dobroditi angefahren kommen (auf Schiffen). Vranic 1.246. — dobroreden adj. Kovačič Kemp. 53 slastno je videti zažganu i pobožnn bratju dobrovadnu i dobrorednu. Koc. Fil. 5.17 ljubav dobroredna potrebuje, da bolje dušu ljubimo nego telo. — dobrosrecen adj. Habd. ad 695 vidi mi se; da je tak govoril dobrosrečni on frater, od koga ... — dobro stiven adj. Mulih fer. 99. Horvat 2.46. — dobrostivnost f. Horvat 4.44. — dcbrostivost f. Koc. fil. ^.6. — dobrotiven adj. Koc. Fil. 5.12. Mati jevič ia 28. i. t. d. dobrotivnost f. Gašparoti 1.18. — dobrovaden adj. Kovačič Kemp. 12.53. — dobrovestnost f. Vranic 2.205. — dobrovolja f. Krajačevič. Svagel. — dohrovoljevati se Matakovič 1.270 bolje dobrovoljuje se vrag vu nečisteh govoriteljih kak v blaznikeh. — dobrožiljnost f. Kovačič Kemp. 65.73 Vranic 2.300. — dodukniti doduknem herbeispringen. Kajk. — dogmaziti dogmazim herbeikriechen. Vranic 1.257. tak bil je ogingavel, da je vu jutro komaj do drv dogmazil. — dogojaj das Ereigniss, kajk. do-godžaj. Vranic 1.217. Mat. i. t. d. in dogojinje n. (dogodženje). — dogru-.st^/z'Eckel bčkonrnen. Habd. zre. 446gda bi se je (-ei) vre nečistoga žitka bilo dogrustelo, namisli v domovinu se povrnuti. — dohajanje n. Fuček 274. — dohraniti se: Habd. ad 837 sam se je v tuje zemlje malo bolje nego koldujuč dohranil smrti. Zagrebec 1.486 ako se ja ne budem za blago skrbel, kak se smrti dočakam i dohranim? Mulih pos. 808 ako nje pomogu, da se potlam mogu pošteno smrti dohraniti. — dojddriti angesegelt kommen Vranic 1.45, 2.310. — dojakariti schnell herbeikommen. —dojisti essend anlangen. — d7)jni adj. dojno detčce Saugling. Gašp. 1.124. - dok adv. kajk. bis. — dokančanje n 1. das Vollenden. 2. das Beschliessen, Matakovič V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. 759 2.215 kakva budu odlučenja, kakva dokančanja? — dbkeč = dokleč, ogr. — doklaiiti se vagabundierend ankommen: Zagrebec 1.343 ova potrahta do-klatila se je i vu ov varaš. —- dbkle, dbklek, dbklem = doklam. Kajk. — dokonUjiv adj. endlich. Res 122 druga stran pekla je vekša neg prva, kajti buduč ogenj zlo dokončlivo, a bog dobro nedokončlivo, vekša kaštiga je ne videti boga neg trpeti ogenj. — dokonjdvati iter. dokonjati Habd. ad 1005, 3175- — dbksa f. ime psici. — domacljiv adj. Kovačič Kemp. 13 ne budi domačliv nijedni ženi. — domačljivost. f. ibidem: Ljubav proti vsem treba je imati, ne pak dobro imeti domačlivost. — domeniti se sich besprechen: Svagel 1.365 domeneč se med sobum predi dokončali su da . . . pravo: domenivši se). — domestiti komu kaj jemand etwas ersetzen. Simunič prod. 51. — domišljen part. za adj. kdor se lahko čemu domisli, erfindsam: ima domišljene sluge. — domišljat adj. = domišljen. Jurjevič 164. — domisljinje n. conjectura, animadversio. Matakovič 1.207, 2-39° Vranic 1.146 Reš 41 — dondača f. der Regenbogen. — dopadnost f. = dopadljivost, Kovačič Kemp. 103., 136., 156. — dopiti: Mulih pos. 781 sin bogato oženjen je siromaškoga otca ostavil, kojega videvši k sebi idučega, da se nahrani, tak sin gusku, koja se je na ražnju pekla, je skril i gladnoga otca je odpravil. Za tem reče, da se guska dopeče. — dopraviti Simunič prod. 375, in doprdvljati Svagel t.4 blaženi človek, koji na put vekoveč-nosti ne dopravla se i ne odhadža po tolnaču grešnikov. — dopridati hinzu-geben. Vranic 2.47 s tem vre on ono, kaj jošče fali, neprijatelu svojemu dopridati hoče. — dopuzatiheranschleichen: Mulih pos. 663 tak je dopuzal pred njegova vrata jeden Hibernuš strašno sključen. — dorlvdti herbei-schieben. — doruziti doružim larmend anlangen: kola doruže. — dosigati = dosegati Gašparoti 1.231, 4.29, 152. M. Valjavec. Prinos k slovenskemu knjištvu. (Konec.) Izvestja za leto 1 890/1. Celje. Drž. gimn. Zavadlal Miha: Die Sprache in Kastelec' »Bratovske Bvqvice S. Roshen kranza.« 32 str. Beljak. Drž. gimn. Staunig Ivan (iz Bistrice na Koroškem; Slovenec?): Die Flurnamen des Burgamtes Villach nach dem Urbar des Martin Behem. 26. str. Novo Mesto. Drž. gimn. Koprivsek Lavoslav. Latinsko - slovenska frazeologija k I. knjigi Caesarjevih komentarjev de bello gallico za naše četrtošolce. 34 str.