© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Enigma (ne)učinkovitosti prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju Simon Umek Article information: To cite this document: Umek, S. (2018). Enigma (ne)učinkovitosti prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Dignitas, št. 59/60, str. 405-420. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/59/60-24 Created on: 07. 12. 2018 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 405 DIGNITAS n Enigma (ne)učinkovitosti prisilne poravnave v Zakonu o finančnem ... 1 PovZETEk Pravilo absolutne prednosti (Absolute Priority Rule) je nepo- sredna posledica univerzalnega pravnega načela pacta sunt ser- vanda, ki v pravnem prometu zagotavlja spoštovanje ter izpolnitev obligacij in drugih korporacijskopravnih pogodbenih zavez ter njihovega vrstnega reda glede prednostnega poplačilnega upra- vičenja, izhajajočega iz narave njihove utrditve (različne oblike zavarovanja, garancija, poroštvo ipd.), veljavno nastalih pred na- stankom insolventnosti podjetja. Pravilo je neločljivo povezano z razumevanjem pojma insolventnosti kot temeljnega pojma insol- venčnega prava in s pojmovanjem ekonomske funkcije oziroma narave lastnine. Ključne besede: pravilo absolutne prednosti, insolvenčno pra- vo, pacta sunt servanda ABSTRACT The absolute priority rule is one of the most important legal consequences of the universal legal principle pacta sunt servan- da regarding insolvency of the company. This principle stands for assuring fulfillment of obligations, corporate entitlements and its priority payment status (regarding the nature of security rights, bank guarantees etc.) which have been commenced before the 1 univerzitetni diplomirani pravnik in diplomirani varstvoslovec, magister pravnih znanosti, asistent na Fakulteti za poslovne vede v Ljubljani. Prispevek je nastal pred začetkom veljavnosti novele ZFPPI- PP-F, ki jo je Državni zbor RS sprejel 27. novembra 2013. Enigma (ne)učinkovitosti prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju Simon Umek 1 406 DIGNITAS n Razprave insolvency of the company. The rule is inherent with the concept of insolvency as one of the fundamentals of insolvency law and also with the economic nature of private property. Keywords: rule of absolute advantage, insolvency law, pacta sunt servanda 1. Nekaj statističnih podatkov o učinkovitosti postopka prisilne poravnave v ureditvi ZFPPIPP Nova pravila postopkov zaradi insolventnosti, ki tvorijo mate- rijo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolven- tnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), 2 se uporabljajo šele od 1. oktobra 2008. Zato lahko učinkovitost postopka prisilne porav- nave ocenjujemo na podlagi podatkov, pridobljenih za leta 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013. Analiza sodne statistike za leta 2009, 2010, 2011 in 2012 3 v zvezi s številom postopkov zaradi insolventnosti, zajetih v obdobju teh štirih let, kaže, da je bilo v vseh letih skupaj uvedenih 177 postopkov prisilne poravnave in 3251 stečajnih po- stopkov. Iz empirične raziskave, ki jo je opravila Ekonomska fakul- teta Univerze v Ljubljani, 4 je razvidno, da pri stečajnih postopkih nad kapitalskimi družbami, nad katerimi je bil postopek pravno- močno končan med oktobrom 2008 in oktobrom 2011, kar v 75 odstotkih primerov ni prišlo do razdelitve stečajne mase, ker bi bili oziroma so bili stroški vodenja stečajnega postopka višji od premoženja insolventne družbe. v omenjenem obdobju je bilo nad delniškimi družbami začetih 15 stečajev, od tega 11 z razdeli- tvijo in 4 brez razdelitve stečajne mase. v istem obdobju je bilo nad družbami z omejeno odgovornostjo začetih 659 stečajev, od tega le 158 z razdelitvijo in 501 brez razdelitve stečajne mase. Avtorja prispevka o ex ante in ex post učinkovitosti insolvenčnih postop- kov v Sloveniji 5 z metodo ekonomske analize prava ugotavljata, da je razlog za več kot 76 odstotkov praznih stečajev nad družbami z omejeno odgovornostjo, torej stečajnih postopkov s prazno splo- 2 Uradni list RS, št. 63/13-UPB7. 3 http://www.mp.gov.si/si/storitve_in_mnenja_mpju/uporabni_seznami_imeniki_in_evidence/sodna_ statis tika/ (zadnjič obiskano: 25. 9. 2013). 4 Jaka Cepec in drugi, Bankruptcy procedures in Slovenia: a legal and economic perspective, The Slovenian economy: stranded in recovery, 2011. 5 k atarina Zajc in Jaka Cepec, Globalna finančna kriza in novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, 2012, str. 4. 407 DIGNITAS n Enigma (ne)učinkovitosti prisilne poravnave v Zakonu o finančnem ... šno razdelitveno stečajno maso, nepravočasno predlaganje uved- be stečajnih postopkov. Poročilo Svetovne banke Doing business o gospodarskem po- ložaju Slovenije za leto 2013 6 na strani 99 glede učinkovitosti in- solvenčnih postopkov ugotavlja, da se slovenska normativna ure- ditev insolvence uvršča na 42. mesto, medtem ko povprečje držav oECD zaseda 25. mesto. Ne glede na te ugotovitve, ki združujejo podatke tako za stečajne postopke kot postopke prisilne poravna- ve, je za potrebe tega prispevka ključna analiza učinkovitosti po- stopka prisilne poravnave oziroma finančnega prestrukturiranja. Iz evidence AJPES je bilo na dan 25. 9. 2013 mogoče ugotoviti, da je bilo od leta 2008 do 25. 9. 2013 v postopkih prisilne poravnave na podlagi 149., 156., 179., 192. in 208. člena ZFPPIPP izdanih 59 sklepov o ustavitvi prisilne poravnave in (hkratnem) začetku ste- čajnega postopka. Raziskava o tem, nad koliko družbami s prav- nomočno izdanimi sklepi o prisilni poravnavi je bil v roku, npr. enega leta po pravnomočnosti sklepa zaradi neuresničljivega na- črta finančnega prestrukturiranja, začet stečajni postopek, bi bila na mestu. Analiza podatkov iz evidence AJPES pokaže, da je bilo od 1. 8. 2008 do 1. 10. 2013 od 177 začetih postopkov prisilne poravnave pravnomočno sklenjenih 105 prisilnih poravnav. od petih podje- tij, ki so leta 2008 sklenila pravnomočno potrjene prisilne porav- nave, je bil nad štirimi podjetji v manj kot letu dni začet stečajni postopek. od trinajstih podjetij, ki so leta 2009 sklenila pravno- močno potrjene prisilne poravnave, je bil nad enim podjetjem v manj kot enem letu začet stečajni postopek, nad enim podjetjem je bil stečajni postopek začet v dveh letih po pravnomočnosti pri- silne poravnave in v roku za izpolnitev obveznosti na podlagi pri- silne poravnave, nad dvema podjetjema pa je bil stečajni postopek začet po izteku roka, dogovorjenega v prisilni poravnavi za njeno izpolnitev. Analiza še pokaže, da je bil od skupaj dvaindvajsetih podjetij, ki so leta 2011 sklenila pravnomočno potrjene prisilne poravnave, nad dvema podjetjema v manj kot enem letu začet ste- čajni postopek. Nad šestimi podjetji je bil stečajni postopek začet pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti na podlagi prisilne po- ravnave, nad dvema podjetjema pa je bil stečajni postopek začet po koncu roka za izpolnitev prisilne poravnave. v zvezi s podatki 6 http://www.doingbusiness.org/data/exploreeconomies/slovenia/#resolving-insolvency (zadnjič obi- skano: 25. 9. 2013). 408 DIGNITAS n Razprave za leta 2011, 2012 in 2013 lahko ugotovim, da so postopki še sveži, zato podatki kažejo, da je bil od osemindvajsetih podjetij, ki so leta 2011 sklenila prisilno poravnavo, stečajni postopek začet nad štirimi. od dvajsetih podjetij, ki so sklenila prisilno poravnavo leta 2012, je bil stečajni postopek začet nad enim, od osemindvajsetih podjetij, ki so prisilno poravnavo sklenila leta 2013, pa sta bila do danes začeta dva stečajna postopka. Podatki v zvezi s postopki prisilne poravnave za leto 2012 kažejo, da je od dvajsetih podjetij trinajst takšnih, ki so v prisilni poravnavi zadostila zakonskemu minimumu, torej so se dogovorila za 50-odstotno poplačilo ter- jatev v roku štirih let. Nad enim podjetjem s takšnim dogovorom v prisilni poravnavi je bil stečajni postopek že začet. Podatki za leto 2013 kažejo, da je od sklenjenih sedemnajstih prisilnih po- ravnav dvanajst takšnih z dogovorom zakonskega minimuma (50 odstotkov/4 leta). Nad dvema podjetjema s takšnim dogovorom v prisilni poravnavi je bil stečajni postopek začet že letos. 2. k aj smo spregledali? v javnosti se pojavljajo številne izjave o neučinkovitosti po- stopkov zaradi insolventnosti. Temeljijo na podatkih slovenskih podjetij s pozitivnim denarnim tokom iz poslovanja, ki zaradi neu- streznega razmerja med dolgom in čistim dobičkom iz poslovanja oziroma zadolženostjo in dobičkonosnostjo (kazalec Debt/EBIT- DA) ne morejo izpolnjevati obveznosti iz pravnomočno potrjenih prisilnih poravnav. Za takšne situacije je glede na določbo 140. člena ZFPPIPP, ki določa procesne ovire za vodenje postopka pri- silne poravnave, zelo verjetna rešitev izbris in prodaja premoženja v stečajnem postopku. Na podlagi 140. člena ZFPPIPP predlog za prisilno poravnavo namreč ni dovoljen, če je vložen pred pote- kom: treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave, ali roka iz petega odstavka 149. člena ali drugega odstavka 179. člena ZFPPIPP. Po začetku ste- čajnega postopka ni več dovoljeno predlagati postopka prisilne poravnave. ZFPPIPP v drugem odstavku 141. člena določa obvezne prilo- ge k predlogu za začetek postopka prisilne poravnave. Med njimi so: poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, revi- zorjevo poročilo, načrt finančnega prestrukturiranja, poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja in dokaz o plačilu 409 DIGNITAS n Enigma (ne)učinkovitosti prisilne poravnave v Zakonu o finančnem ... začetnega predujma. kljub izjemno preciznim in konsistentnim določbam v zvezi s predlogom za začetek predmetnega postopka (glej npr. 141., 142., 143., 144., 145., 146., 147., 180., 181., 182., 183., 184. in 185. člen ZFPPIPP) se v praksi, kot izhaja tudi iz zgornje analize, pojavljajo primeri neučinkovitih pravnomočno potrje- nih prisilnih poravnav. To navaja na sklep, da zakonodajni okvir finančnega prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave na podlagi ZFPPIPP ni ustrezen. Naj omenim ključni dilemi, ki se odpirata v zvezi s posledica- mi učinkovitosti postopka prisilne poravnave. Prva se nanaša na vsebino načrta finančnega prestrukturiranja, ki omogoča, da pod- jetje še pred koncem obdobja, za katerega velja prisilna poravna- va ob predpostavki nespremenjenih poslovnih okoliščin, konča v stečajnem postopku; druga, ki je posledica prve, se nanaša na vprašanje deleža praznih razdelitvenih stečajnih mas, ki ne omo- gočajo poplačila upnikov. Menim, da se odgovor na ti dilemi skriva v neustrezni ureditvi oziroma neureditvi pravila absolutne prednosti (Absolute Priority Rule; v nadaljevanju: APR) in testa zasledovanja najboljšega inte- resa upnikov (Best Interests of Creditors Test). v zvezi z izposta- vljenima dilemama je mogoče kot neustrezno oziroma pomanj- kljivo prepoznati tudi opredelitev pojma insolventnost oziroma domnev o obstoju insolventnosti (14. člen ZFPPIPP). 3. Nedotakljivi lastniki v prisilni poravnavi Sodni postopki stečaja oziroma prisilne likvidacije so obi- čajno oblikovani na način, ki spoštuje uveljavitev APR v teh po- stopkih ter tako zagotavlja upoštevanje narave terjatve in vrste njenega zavarovanja ter vrstnega reda terjatve oziroma zavaro- vanja, ki zagotavlja prednostno poplačilno upravičenje. Takšno pravilo je v pravnih ureditvah germanskega pravnega kroga splošno uveljavljeno v stečajnih postopkih v zvezi z razdelitvijo stečajne mase. 7 Takšno ureditev zagotavlja institut premoženjske korporacijske pravice do alikvotnega dela likvidacijske oziroma stečajne mase. Bistveno je, da so lastniki insolventnega podjetja v stečajnem postopku do preostanka stečajne mase upravičeni šele po tem, ko so terjatve upnikov v celoti plačane. Takšno nor- 7 Maria Brouwer, Reorganisation in US and European Bankruptcy Law, 2005, str. 6. 410 DIGNITAS n Razprave mativno ureditev z manjšimi odstopi pozna tudi ZFPPIPP. Tako je v 359. členu ZFPPIPP določeno, da se iz splošne razdelitvene mase primarno plačajo prednostne terjatve, nato navadne terja- tve in zatem podrejene terjatve. kot odmik od APR se zavarovane terjatve na podlagi 371. člena ZFPPIPP plačajo z unovčenjem po- sebne razdelitvene mase. o dmiku od splošnega pravila pritrjuje sedmi odstavek 371. člena ZFPPIPP, ki določa, da se v primeru, ko posebna razdelitvena masa ne zadošča za plačilo zavarovane terjatve, preostanek zavarovane terjatve plača kot navadna terja- tev iz splošne razdelitvene mase. Na podlagi drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP se v primeru, ko razdelitvena masa zadošča za plačilo vseh nezavarovanih terjatev, del splošne razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve skladno z APR razdeli lastnikom dolžnika v so- razmerju z njihovimi deleži. Za razliko od ureditve razdelitve stečajne mase v stečajnem po- stopku je, kot ugotavljam, transformacija APR v ureditvi prisilne poravnave 8 neustrezna. Načrt finančnega prestrukturiranja iz 145. člena ZFPPIPP bi moral, kot velja v razvitem poslovnem okolju, upoštevati APR pri prevzemanju odgovornosti za izvedbo učinkovitega finančnega prestrukturiranja. Tega ni brez ustreznega mehanizma, ki zagota- vlja polno plačilo terjatev upnikov z boljšo pravno kvaliteto ter- jatev v smislu njihovega prednostnega poplačilnega upravičenja pred upniki s slabšo pravno kvaliteto terjatev oziroma s slabšim vrstnim redom. 9 Natančneje, načrt finančnega prestrukturiranja mora zagotoviti takšen način prevzemanja odgovornosti zaradi prezadolženosti dolžnika, da to breme primarno prevzamejo la- stniki in šele nato upniki po načelu prioritete terjatev. ker načrt finančnega prestrukturiranja običajno predlaga dolžnik, se normativna moč APR, kot ga poznajo razvite pravne ureditve, pokaže, ko določen razred upnikov nasprotuje predla- ganemu načrtu. Tuja sodna praksa je glede tega enotna. Sodišče kljub ugovorom nasprotujočih upnikov potrdi načrt finančne- ga prestrukturiranja, če so njihove terjatve v celoti poplačane, še preden se začne poplačevanje njim podrejenih terjatev. ker želijo lastniki podjetja v saniranem podjetju pogosto obdrža- 8 k atarina Zajc in Jaka Cepec, nav. delo, str. 8., ter Marko Simoneti in Jernej Radež, krizni institucional- ni okvir za prestrukturiranje bank in podjetij: kako naprej?, PiD, št. 6–7 (2013), str. 1048. 9 http://thelawdictionary.org/absolute-priority-rule/ (zadnjič obiskano: 10. 10. 2013). 411 DIGNITAS n Enigma (ne)učinkovitosti prisilne poravnave v Zakonu o finančnem ... ti korporacijske pravice, tako premoženjske kot upravljavske, APR zagotavlja, da breme sanacije podjetja v postopku finanč- nega prestrukturiranja primarno nosijo lastniki (equity holders, shareholders). Ti skladno z ekonomsko funkcijo lastnine, pod predpostavko ugotovljene plačilne nesposobnosti oziroma pre- zadolženosti, v postopku finančnega prestrukturiranja niso več nosilci kapitalskih deležev, o čemer bom več spregovoril v na- daljevanju. Tuja poslovna praksa stoji na stališču, ki je v tujini znano že več desetletij, da lastniki niso upravičeni do dobička oziroma ka- kršnegakoli plačila iz naslova investicije v lastniški kapital (equi- ty), dokler niso v celoti plačane terjatve do dolžnika (debt). 10 Ta logika se je razvila v poslovni praksi in svojo podstat črpa iz zavedanja o pomenu (ekonomske) narave lastnine. Lastniki podjetja (shareholders) so tisti, ki morajo zagotoviti kapital za njegovo poslovanje. ob nastanku prezadolženosti (kapitalska neustreznost) ali plačilne nesposobnosti (nelikvidnost), ki je posledica prezadolženosti podjetja, je mogoče v bilanci podje- tja ugotoviti obstoj negativnega kapitala. v trenutku nastanka tega dejstva glede nadaljnjega poslovanja podjetja prevlada eko- nomski interes upnikov (claimholders) nad ekonomskimi inte- resi lastnikov. Zaradi ekonomskih zakonitosti trga tuja pravna in ekonomska teorija ter praksa pritrjujeta stališču, da je v teh primerih merodajen ekonomski interes upnikov. 11 Če lastniki v takšnem položaju ne morejo ali nočejo izvesti ustrezne dokapi- talizacije insolventnega podjetja, se lahko ob ugotovitvi obstoja negativnega kapitala izvedejo korporacijskopravni ukrepi pre- nehanja kapitalskih deležev. Posledica tega je, da lastniki niso več nosilci korporacijskih pravic. Upravičenja iz novih kapital- skih deležev na podlagi hkrati izvedene dokapitalizacije prido- bijo bodisi upniki bodisi tretji, lahko pa upniki upravičenja iz kapitalskih deležev pridobijo na podlagi konverzije terjatev v kapital (debt-to-equity swap). 10 Lucian A. Bebchuk, Randal C. Picker, Bankruptcy Rules, Managerial Entrenchment, and Firm-spe- cific Human Capital, št. 16, 2. izdaja (1993), str. 8, ter Philippe Aghion, oliver Hart in John Moore, The Economics of Bankruptcy Reform, Journal of Law, Economics and organisation, št. 8 (1992), str. 523–546. 11 Manfred Balz, Market Conformity of Insolvency proceedings: Policy Issues of the German Insolven- cy Law, 1 Brookl. Journal of Intern. Law, št. 23 (1997), str. 167–179. 412 DIGNITAS n Razprave 4. Doktrina pravila absolutne prednosti (Absolute priority rule) Pravilo absolutne prednosti je temeljno načelo splošnih opre- delitev institucionalnega okvira insolvenčnega prava. Utemeljeno je na zagotavljanju ustreznega pravnega varstva predinsolvenčnih pogodbenih in drugih dolžniško-upniških pravnih razmerij. Gre za pravno doktrino, splošno utrjeno v tujih, predvsem anglosa- ksonskih insolvenčnih zakonodajah in sodni praksi, ki skladno z dognanji in pravili poslovno-finančne stroke zagotavlja uresniče- vanje poslovne logike povečevanja vrednosti premoženja tudi v primeru insolventnosti podjetja. Gre za načelo, v ameriški insol- venčni ureditvi (Bankruptcy Code) urejeno v paragrafu 1129 (b) 2 (B) ii. 12 Zznano je tudi v drugih ureditvah ter je integrirano v UNCI- TRAL-ove smernice 13 za oblikovanje insolvenčnih pravil. Njegova vsebina, utemeljena v izhodišču, da v postopku finančnega pre- strukturiranja (reorganisation) na podlagi z ustrezno večino spre- jetega sporazuma o finančnem prestrukturiranju ali v insolvenč- nem postopku upnik (in lastnik) s slabšo pravno kvaliteto terjatve (oziroma premoženjske korporacijske pravice do alikvotnega dela na ostanku likvidacijske oziroma stečajne mase ali premoženjske korporacijske pravice do dividende) glede na obligacijskopravni oziroma korporacijskopravni položaj, vrstni red možnosti uvelja- vljanja njenega plačila (prednostno poplačilno upravičenje), ob- stoj zavarovanja in kvaliteto zavarovanja ter nenazadnje glede na vrsto zavarovanja, v stečajnem postopku ali na podlagi sprejete- ga načrta o finančnem prestrukturiranju ne sme biti poplačan iz kateregakoli premoženja insolventnega dolžnika pred celovitim poplačilom terjatve upnika z boljšo pravno kvaliteto terjatve ozi- roma (boljšim) prednostnim poplačilnim upravičenjem. APR je, vse bolj tudi v germanskem pravnem krogu, 14 sprejeto temeljno izhodišče insolvenčnega prava, ki predstavlja sistem pra- vil tako za zunajsodne kot sodne postopke zaradi insolventnosti in postopke oziroma načine finančnega prestrukturiranja. Ti so urejeni bodisi kot neformalni zunajsodni postopki prestrukturira- nja, kot pospešeni zunajsodni postopki prestrukturiranja oziroma 12 11 USC § 1129 – Potrditev načrta finančnega prestrukturiranja (Confirmation of plan). 13 UNCITRAL Legislative Guide on Insolvency Law, New York (2005). 14 Leo Plank, Bernd Meyer-Löwy, Carl Pickerill, The New German Insolvency Code: Decoding Impro- vements and Remaining Risks, American Bankruptcy Institute Journal, št. 2 (2012), str. 2. 413 DIGNITAS n Enigma (ne)učinkovitosti prisilne poravnave v Zakonu o finančnem ... hibridni insolvenčni postopki bodisi kot sodni postopki finančne- ga prestrukturiranja, ki mu v razviti pravni ureditvi običajno sledi sodni postopek likvidacije oziroma stečaja. 15 Model, ki ga je kot dokaz za ekonomsko utemeljenost APR izdelal eden vodilnih znanstvenikov na področju ekonomskih učinkov insolvenčnih postopkov oziroma finančnega prestruktu- riranja podjetij, profesor Lucian A. Bebchuk s harvardske pravne fakultete, 16 je dokazal, da ima ob predpostavki, da je reševanje in- solventnosti na tak ali drugačen način dinamičen proces, ex post odstop od APR (po nastanku insolventnosti) negativne ekonom- ske učinke na ex ante stanje podjetja (pred nastankom insolven- tnosti). Z aritmetičnimi modeli je ugotovil, da odstop od APR 17 povečuje možnosti, da imetniki kapitalskih deležev (lastniki) pri- stajajo na bolj tvegane naložbe dolžnika pred nastankom njegove insolventnosti. Lastniki, katerih ključni interes je povečevanje do- bičkonosnosti njihove investicije v kapitalu dolžnika, se namreč v takšni situaciji pogosteje in lažje odločijo za bolj tvegano naložbo, čeprav ta včasih prinaša celo nižjo dodano vrednost kot manj tve- gana naložba. Izgubo v takšnem primeru v celoti ali v določenem deležu, odvisno od ureditve, poleg lastnikov nosijo tudi upniki. kršitev APR tako povečuje delež profitabilnosti lastniškega kapita- la, in sicer v velikosti deleža sicer znižanega tveganja, ki bi ga mo- rali biti deležni upniki. Takšno povečanje donosa lastnikov krepi njihove odločitve za bolj tvegane in velikokrat ekonomsko nepo- trebne naložbe. Povečevanje donosa lastnikom zaradi kršitve APR tako znižuje atraktivnost varnih naložb in povečuje njihov moralni hazard na svobodnem trgu. Povečan moralni hazard se še posebej kaže pri odločitvi lastnikov o razdelitvi dobička in pri odločitvah o novem zadolževanju dolžnika. 18 15 Jose M. Garrido, out-of-court Debt Restructuring: the study presented at the World Bank Insolvency and Creditor Rights Task Force, World Bank, Washington DC (2011), str. 2. 16 Lucian A. Bebchuk, Ax ante Costs of v iolating Absolute Priority in Bankruptcy, Harvard Law School, The Centre for Law, Economics, and Business, Discussion paper, št. 328 (2001), str. 3. 17 v ZDA so izjeme od APR znane kot doktrina izjeme nove vrednosti (New value Exception): glej Robin Bicket White, The New value Exception to the Absolute priority Rule is alive and well after 203 North La Salle, in koncept adekvatne zaščite: glej Mark J. Roe, Corporate restructuring and bankrupt- cy, Foudation press, New York (2000), str. 97. 18 Lucian A. Bebchuk, nav. delo, str. 4. Primerjaj: Lucian A. Bebchuk, A New Approach to Corporate Reorganisation, Harvard Law Review (1998), str. 775–804. 414 DIGNITAS n Razprave 5. Doktrina testa zasledovanja najboljšega interesa upnikov (Best Interests of Creditors Test) v državah z utrjeno vladavino prava in dorečenimi poslovnimi odnosi, kjer se razvoj novih konceptov in poslovnih praks obliku- je skozi preizkušena in tradicionalna sita zdrave kmečke pameti in kjer je sodna praksa tudi zavoljo premišljenih zakonodajnih okvi- rov bogata in konsistentna, je področje insolvenčnega prava, na- tančneje, neposredne rešitve, ki odražajo vrednote oziroma duha svobode in poštenja, neločljivo povezano z dognanji ekonomske znanosti in poslovno-finančne stroke. Trdim, da je področje insol- venčnega prava tisto, ki v najelementarnejši obliki odraža poslov- no in ekonomsko logiko pri razreševanju pravnih razmerij poslov- nih subjektov v aktualni finančni krizi. Zgolj postranska stvar v zvezi s tem je izjemna podhranjenost znanstvenega obravnavanja ekonomske funkcije lastnine, kar je morda materija za drug pri- spevek. ključno vprašanje v zvezi z aplikacijo APR pri razreševanju konkretnih primerov finančnega prestrukturiranja v ameriški sodni praksi, še posebej v zvezi s prisilnimi ukrepi, običajno s preglasovanjem (t. i. cram-down), je opredelitev dometa prav- nega standarda »poštenosti« (fair and equitable test). Ta pravni standard v postopku finančnega prestrukturiranja v ameriškem pravnem sistemu oblikujejo sodišča. 19 v tem smislu je sodišče v zadevi In re SPM Mfg Corp. 20 zavzelo stališče, da lahko upniki z zavarovanimi terjatvami oziroma prioriteto v načrtu finančne reorganizacije sprejmejo drugačno razdelitev poplačila, kot jo predvideva APR. Takšna odločitev je bila podprta s stališčem, da lahko upniki sami razpolagajo s premoženjem, ki bi jim šlo na podlagi APR. 21 v kasnejši zadevi In re Armstrong World Indus., Inc 22 je sodišče takšno razlogovanje zavrnilo kot načeloma nedo- pustno, saj naj bi upniki s slabšo prioriteto dobili nekaj, do česar niso upravičeni, zato naj bi bilo to stališče nepošteno. 23 Sodišče 19 http://www.jonesday.com/Application-of-the-Absolute-Priority-Rule-to-Pre-Chapter-11-Plan-Settle- ments--In-Search-of-the-Meaning-of-Fair-and-Equitable-06-11-2007/ (zadnjič obiskano: 3. 10. 2013) in Robin Bicket White, nav. delo, str. 97. 20 Sodba št.: 984 F.2d 1305, 23 Bankr. Ct. Dec. (CRR) 1529, 28 Collier Bankr. Cas. 2d (MB) 451, Bankr. L. Rep. (CCH) P 75090 (1st Cir. 1993). 21 Hollace T. Cohen, In re Armstrong World Industries, Inc., Annual survey of bankruptcy law, str. 408. 22 Sodba št. 320 B.R. 523 (D Del. 2005). 23 Pasquale k enneth, Armstrong World Industries: Absolute priority is more than »FAIR«, American Bankruptcy Institute Journal, št. 3 (2006). 415 DIGNITAS n Enigma (ne)učinkovitosti prisilne poravnave v Zakonu o finančnem ... je takšno odločitev utemeljilo zgolj za razmerje med različnimi razredi navadnih upnikov. Navadni upnik ima namreč pravico deliti svoj delež z njemu podrejenim navadnim upnikom, vse do- kler ni prizadet upnik, ki se s takšno razdelitvijo ne strinja. 24 Gle- de razmerja med zavarovanimi in navadnimi upniki sodišče ni odstopilo od APR. S tem je bila novonastajajoča doktrina delitve in obdarovanja (sharing and gifting doctrine) v smislu standar- da poštenosti (fair and equitable test) zaustavljena. v trenutno vodilni zadevi In re Iridium operating LLC 25 je sodišče presodilo, da je s standardom poštenosti skladna tista rešitev znotraj ukre- pov finančnega prestrukturiranja, ki je skladna s pravili o raz- delitvi na podlagi določil, ki urejajo finančno prestrukturiranje, urejeno v poglavju 11 ameriškega stečajnega zakona (Chapter 11), skratka, ki je skladna z APR. vendar je sodišče v zvezi s tem stališčem glede dogovorov, sklenjenih pred uvedbo postopka na podlagi poglavja 11 (pre-plan settlement), opredelilo izjemo. APR je namreč lahko kot per se pravilo glede na dinamičen položaj upniško-dolžniških razmerij v fazi sklepanja zunajsodnega oziro- ma predinsolvenčnega dogovora o finančnem prestrukturiranju preveč togo. Po mnenju sodišča je lahko striktno uveljavljanje APR v določenih primerih takšnega dogovarjanja v nasprotju s standardom poštenosti, zato je oblikovalo stališče, da je spora- zum o finančnem prestrukturiranju lahko v skladu s tem standar- dom, četudi striktno ne upošteva APR. Pri tem pa je sodišče na- vedlo, da to velja zgolj takrat, ko gre za manjši odstop od APR in so hkrati podani zelo utemeljeni razlogi (factors weigh heavily) za potrditev takšnega sporazuma. 26 Stranke ne smejo oblikovati odstopa od APR zato, da bi se izognile dometu standarda pošte- nosti. Razlogi za tak manjši odstop od APR morajo biti v sodni odločitvi jasno artikulirani v smislu standarda poštenosti. 27 Če velja, da test, ki uveljavlja spoštovanje APR, omogoča prisil- ne ukrepe (cram-down) nad razredom upnikov, ki se ne strinja z načrtom finančnega prestrukturiranja, so prisilni ukrepi nad po- sameznim upnikom znotraj razreda mogoči le ob uporabi stan- dardov testa zasledovanja najboljšega interesa upnikov (Best In- terests Test). 24 Hollace T. Cohen, nav. delo, str. 420. 25 Številka sodbe: 478 F.3d 452 (2d Cir. 2007). 26 http://www.jonesday.com/Application-of-the-Absolute-Priority-Rule-to-Pre-Chapter-11-Plan-Settle- ments--In-Search-of-the-Meaning-of-Fair-and-Equitable-06-11-2007/ (zadnjič obiskano: 3. 10. 2013). 27 http://caselaw.findlaw.com/us-2nd-circuit/1193131.html (zadnjič obiskano: 10. 10. 2013). 416 DIGNITAS n Razprave v ameriški ureditvi je ta standard urejen v § 1129 (a) (7). Posa- meznemu upniku oziroma lastniku zagotavlja kavtele, tj. da bo na podlagi načrta finančnega prestrukturiranja njegova terjatev ozi- roma pravno upravičenje plačano vsaj v takšnem obsegu, kot bi bilo v primeru razdelitve stečajne mase v stečajnem postopku. To pravilo posredno implicira, da o vrednosti, ki presega vrednost dolžnika oziroma vrednost njegovega premoženja v stečaju, odlo- ča razred upnikov in ne posamezen upnik. 28 Uporaba standardov testa zasledovanja najboljšega interesa upnikov terja, da dolžnik upnikom v postopku finančnega prestrukturiranja predloži ana- lizo, ki vsebuje natančne podatke o tem, kakšen delež terjatev bi ob spoštovanju APR dobil posamezen upnik v stečajnem postop- ku. Analiza mora vsebovati ocene vrednosti premoženja dolžnika. Izdelana mora biti na podlagi bodisi likvidacijske vrednosti, oce- njene za primer prodaje v rednem stečajnem postopku, bodisi na podlagi vrednosti, ocenjene za primer hitre prodaje (fire sale). 29 ko so pridobljene te ocenjene vrednosti premoženja, je treba ob spoštovanju APR ugotoviti, koliko od vrednosti podjetja (enterpri- se value) dobi posamezen razred upnikov in koliko razred lastni- kov. Rezultate vrednosti za posamezen razred je treba primerjati z vrednostmi, ki so predvidene ob izvedbi uspešnega finančnega prestrukturiranja. Če so ocenjene vrednosti za posamezen razred upnikov višje od tistih, ki bi jih dobil posamezen razred upnikov v primeru stečajnega postopka, načrt finančnega prestrukturiranja zadosti standardom testa zasledovanja najboljšega interesa upni- kov. 30 6. Nelikvidnost ali prezadolženost? ZFPPIPP v 11. členu kratkoročno plačilno sposobnost opre- deljuje kot sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem ča- sovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju. Dolgoročna plačilna sposobnost je oprede- ljena kot trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti. Nadalje ZFPPIPP v 14. členu, z 28 Jonathan Hicks, Foxes Guarding the Henhouse: The Modern Best Interests of Creditors Test in Chapter 11 Reorganisations (2005), str. 831. 29 http://www.grantthornton.com/staticfiles/GTCom/Advisory/Restructuring%20and%20turnaround/ Role_of_Best_Interest_of_Creditors_Test_Practical_Guidance_FINAL.pdf (zadnjič obiskano: 10. 10. 2013). 30 Jonathan Hicks, nav. delo, str. 833. 417 DIGNITAS n Enigma (ne)učinkovitosti prisilne poravnave v Zakonu o finančnem ... namenom zagotovitve lažjega dokazovanja upnikov, z računovod- sko natančnostjo opredeljuje domneve nastanka insolventnosti, med katerimi našteva trajnejšo nelikvidnost in dolgoročno plačil- no nesposobnost. Nemški stečajni zakon 31 za razliko od ZFPPIPP razloge za insol- ventnost določa opisno. v paragrafu 17 kot prvega od stečajnih razlogov opredeljuje plačilno nesposobnost (Zahlungsunfähigke- it), ki nastane, ko dolžnik ne zmore izpolnjevati dospelih plačilnih obveznosti. Zakon določa, da gre za plačilno nesposobnost pravi- loma takrat, ko dolžnik ustavi svoja plačila. kot drugega od stečaj- nih razlogov zakon v paragrafu 18 opredeljuje grozečo plačilno nesposobnost (Drohende Zahlungsunfähigkeit), ki nastane, ko dolžnik svojih plačilnih obveznosti ob njihovi zapadlosti predvi- doma ne bo zmogel izpolniti. kot tretjega od stečajnih razlogov za- kon v paragrafu 19 opredeljuje prezadolženost (Überschuldung), ki nastopi, ko dolžnikovo premoženje ne pokriva več obstoječih obveznosti, razen če se zdi nadaljevanje poslovanja podjetja glede na okoliščine v veliki meri verjetno. kot lahko vidimo, je kot razlog za začetek stečajnega postopka ali postopka finančnega prestrukturiranja običajno navedena ne- likvidnost (plačilna nesposobnost) ali prezadolženost in grozeča nelikvidnost (grozeča plačilna nesposobnost). Plačilno nesposob- nost je mogoče dokazati v postopku presoje, ali tekoči prihodki zadoščajo za plačilo zapadlih in bodočih zapadlih obveznosti v skladu z vrstnim redom zapadlosti. T. i. test splošnega prenehanja izvrševanja plačil (general cessation of payments test) 32 zagotavlja, da je razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti prepoznan takoj, ko nastopi nelikvidnost. kot alternativna oblika razlogov za ugotovitev stanja insolventnosti je navedena prezadolženost. Ta je običajno opredeljena kot kapitalska neustreznost, torej kot stanje negativnega kapitala. T. i. test kapitalske ustreznosti (balance she- et test), ki naj bi zagotavljal ustrezno presojo kapitalske neustre- znosti, ima več pomanjkljivosti, in sicer tako na ravni ocenjevanja vrednosti premoženja podjetja kot tudi na ravni tistih dejavnosti, predvsem v storitvenem sektorju, kjer zaradi premalo razvitega ali premalo stabilnega trga ni mogoče ugotoviti vrednosti podjetja. Prav tako se lahko zgodi, da ima po presoji omenjenega testa pod- 31 Insolvenzordnung – Inso z dne 5. 10. 1994, nazadnje spremenjen 15. 7. 2013. 32 UNCITRAL Legislative Guide on Insolvency Law, New York, 2005, str. 46. 418 DIGNITAS n Razprave jetje pozitiven kapital in je hkrati nelikvidno. 33 ob robu dileme glede razlikovanja med razlogi za začetek postopka zaradi insolventnosti je treba izpostaviti naslednje: ra- zumevanje plačilne nesposobnosti v Sloveniji se v ključni posle- dici razlikuje od razumevanja tega dejstva v tujini. v poslovni praksi se običajno predpostavlja, da je plačilna nesposobnost (nelikvidnost) dolžnika posledica odločitve finančne instituci- je, navadno banke, ki, potem ko ugotovi, da je kapital negati- ven, zavrne nadaljnje financiranje dolžnika. ob predpostavki, da je plačilna nesposobnost neposredno povezana z domnevo o negativnem kapitalu, je vloga lastnikov v postopkih finančne- ga prestrukturiranja in v stečajnih postopkih očitno reducirana. vse kaže, da je razumevanje nelikvidnosti v slovenski poslovni praksi povezano z domnevo, da je kapital pozitiven, kar impli- cira nujnost normativnega urejanja na način, da se v postopkih zaradi insolventnosti varuje pravni položaj obstoječih lastnikov. Takšna ureditev, kot sem že omenil, zaradi kršitve APR povečuje donos lastnikov, znižuje atraktivnost varnih naložb dolžnika in povečuje moralni hazard dolžnika na trgu, predvsem, kot sem že pojasnil, v zvezi z razdelitvijo dobička in novim zadolževanjem. Iz tega je mogoče sklepati, da ekonomskega interesa lastnikov za pravočasno ugotavljanje okoliščin, ki implicirajo insolven- tnost podjetja, ni. 7. Razrešeni del enigme o vzrokih neučinkovitosti insolvenčne zakonodaje Spričo dejstva, da v slovenski ureditvi prisilne poravnave, ki predvideva sodni postopek finančnega prestrukturiranja, APR ni ustrezno urejeno, je mogoče prepoznati razloge lastnikov za ne- razumljivo odlašanje pri aktivnostih v zvezi z ugotavljanjem stanja insolventnosti oziroma grozeče insolventnosti in posledično pra- zne razdelitvene stečajne mase. k er lastniki v postopku prisilne poravnave ne nosijo primernega bremena, temveč celotno bre- me prezadolženosti prevzamejo navadni in posredno zavarovani upniki, v okolju tranzicije, kjer lastniki obvladujejo skup premože- nja, nastalega iz bivše družbene lastnine, torej brez skupne zgodo- vine razvoja podjetja, ni mogoče zagotoviti ekonomskega interesa 33 UNCITRAL Legislative Guide on Insolvency Law, New York, 2005, str. 47. 419 DIGNITAS n Enigma (ne)učinkovitosti prisilne poravnave v Zakonu o finančnem ... lastnikov pri učinkovitem finančnem prestrukturiranju kot načinu sanacije insolventnega podjetja. Ustrezna transformacija APR v postopek finančnega prestruk- turiranja bo ob domnevi negativnega kapitala in uveljavljenih pravnih posledicah te domneve zagotovila vzpostavitev ekonom- skega interesa lastnikov za takojšnje ukrepanje ob nastanku po- slovnih težav podjetja. Ekonomski interes se mora zasledovati že v stanju t. i. grozeče insolventnosti, kar edino zagotavlja podlago za pravočasno in s tem učinkovito finančno prestrukturiranje. Če je sanacija podjetja neuspešna, takojšnje ukrepanje lastnikov ob na- stanku (grozeče) insolventnosti v morebitnem stečajnem postop- ku preprečuje prazne razdelitvene stečajne mase in posledično privede do boljšega poplačila upnikov. 34 Literatura in viri Hollace T. Cohen. In re Armstrong World Industries, Inc.: Annual survey of bankruptcy law, http:// www.troutmansanders.com/files/Publication/0364074c-b8b5-4a14-b859-7967fcb19050/Presenta- tion/PublicationAttachment/a013e0e3-6c11-4d51-aa55-093a0cfa426f/art-cohen.pdf (zadnjič obis- kano: 10. 10. 2013). Jaka Cepec in drugi, Bankruptcy procedures in Slovenia: a legal and economic perspective, The Slo- venian economy: stranded in recovery, Časnik Finance, Ljubljana (2011). Jonathan Hicks, Foxes Guarding the Henhouse: The Modern Best Interests of Creditors Test in Chapter 11 Reorganisations (2005), http://scholars.law.unlv.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1361&context=nlj (zadnjič obiskano: 3. 10. 2013). Jose M. Garrido, out-of-court Debt Restructuring: the study presented at the World Bank Insolvency and Creditor Rights Task Force, World Bank, Washington DC (2011), https://openknowledge.worldbank.org/bitstream/handle/10986/2230/662320PUB0EPI00turing0978 0821389836.pdf?sequence=1 (zadnjič obiskano: 3. 10. 2013). k atarina Zajc in Jaka Cepec, Globalna finančna kriza in novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Podjetje in delo, Gv Založba, št. 7 (2012). Pasquale k enneth, Armstrong World Industries: Absolute priority is more than »FAIR«, American Bankruptcy Institute Journal, vol. XXv, št. 3 (2006), http://www.stroock.com/SiteFiles/Pub421.pdf (zadnjič obiskano: 10. 10. 2013). Leo Plank, Bernd Meyer-Löwy, Carl Pickerill, The New German Insolvency Code: Decoding Improve- ments and Remaining Risks, American Bankruptcy Institute Journal, vol. XXXI, št. 2 (2012), http:// www.kirkland.com/siteFiles/Publications/ABI_051412.pdf (zadnjič obiskano: 3. 10. 2013). Lucian A. Bebchuk, Randal C. Picker, Bankruptcy Rules, Managerial Entrenchment, and Firm-specific Human Capital, John M. olin Law & Economics Working Paper, The University of Chicago Law School, št. 16, 2. izdaja (1993), http://www.law.uchicago.edu/files/files/16.Bebchuk-Picker.pdf (zadnjič obiskano: 10. 10. 2013). Lucian A. Bebchuk, Ax ante Costs of v iolating Absolute Priority in Bankruptcy, Harvard Law School, The Centre for Law, Economics, and Business, Discussion paper, št. 328 (2001), http://www-law. harvard.edu/programs/olin_center/ (zadnjič obiskano: 25. 9. 2013). Lucian A. Bebchuk, A New Approach to Corporate Reorganisation, Harvard Law Review, vol. 101 (1998), str. 775–804, http://www.law.harvard.edu/faculty/bebchuk/pdfs/hlr.88.pdf (zadnjič obiskano: 11. 10. 2013). Manfred Balz, Market Conformity of Insolvency proceedings: Policy Issues of the German Insolvency Law, 1 Brookl. Journal of Intern. Law, št. 23 (1997), 34 Glej tudi: UNCITRAL Legislative Guide on Insolvency Law, New York, 2005, str. 46. 420 DIGNITAS n Razprave http://siteresources.worldbank.org/GILD/ConferenceMaterial/20152188/Germany%20-%20Balz.pdf (zadnjič obiskano: 14. 10. 2013). Maria Brouwer, Reorganisation in US and European Bankruptcy Law, University of Amsterdam, Amsterdam (2005), http://www1.fee.uva.nl/pp/bin/175fulltext.pdf (zadnjič obiskano: 10. 9. 2013). Marko Simoneti in Jernej Radež, krizni institucionalni okvir za prestrukturiranje bank in podjetij: kako naprej?, Podjetje in delo, Gv Založba, št. 6–7 (2013). Mark J. Roe, Corporate restructuring and bankruptcy, Foudation press, New York (2000). Nemški stečajni zakon: Insolvenzordnung - Gesetz vom 5. 10. 1994 (BGBl. I S. 2866), stopil v veljavo 19. 10. 1994 bzw. 1. 1. 1999, nazadnje spremenjen 15. 7. 2013 (BGBl. I S. 2379) m.W.v. 19. 7. 2013, http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/inso/gesamt.pdf (zadnjič obiskano: 3. 10. 2013). Philippe Aghion, oliver Hart in John Moore, The Economics of Bankruptcy Reform, Journal of Law, Economics and organisation, št. 8 (1992), http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_ id=259420 (zadnjič obiskano: 10. 10. 2013). Robin Bicket White, The New value Exception to the Absolute priority Rule is alive and well after 203 North La Salle, http://www.frostbrowntodd.com/resources-1564.html (zadnjič obiskano: 5. 10. 2013). Sodba ameriškega zveznega sodišča okrožja Delaware: 984 F.2d 1305, 23 Bankr. Ct. Dec. (CRR) 1529, 28 Collier Bankr. Cas. 2d (MB) 451, Bankr. L. Rep. (CCH) P 75090 (1st Cir. 1993). Sodba ameriškega zveznega pritožbenega sodišča, tretje okrožje: 320 B.R. 523 (D Del. 2005), http:// caselaw.findlaw.com/us-3rd-circuit/1132313.html (zadnjič obiskano: 10. 10. 2013). Sodba ameriškega zveznega pritožbenega sodišča, drugo okrožje: 478 F.3d 452 (2d Cir. 2007). UNCITRAL Legislative Guide on Insolvency Law, New York (2005), http://www.uncitral.org/pdf/ english/texts/insolven/05-80722_Ebook.pdf (zadnjič obiskano: 3. 10. 2013). Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 63/13-UPB7. http://www.mp.gov.si/si/storitve_in_mnenja_mpju/uporabni_seznami_imeniki_in_ evidence/sod- na_statistika/ (zadnjič obiskano: 25. 9. 2013). http://www.doingbusiness.org/data/exploreeconomies/slovenia/#resolving-insolvency (zadnjič obis- kano: 25. 9. 2013). http://thelawdictionary.org/absolute-priority-rule/ (zadnjič obiskano: 10. 10. 2013). http://www.jonesday.com/Application-of-the-Absolute-Priority-Rule-to-Pre-Chapter- 11-Plan-Settle- ments--In-Search-of-the-Meaning-of-Fair-and-Equitable-06-11-2007/ (zadnjič obiskano: 3. 10. 2013). http://caselaw.findlaw.com/us-2nd-circuit/1193131.html (zadnjič obiskano: 10. 10. 2013). http://www.grantthornton.com/staticfiles/GTCom/Advisory/Restructuring%20and% 20turnaround/ Role_of_Best_Interest_of_Creditors_Test_Practical_Guidance_FINAL.pdf (zadnjič obiskano: 10. 10. 2013).