Do Di-avs&ca JoSina pisi Vuzeniea. Casi so hudi, a mi smo kljub temu veseli. Ceprav je bila tudi letos huda in mrzla zima, nismo pustili volka sikozi faro kakor lani. Oklicanih je bilo namre. nič manj ko 6 parov. Dravsko poitje Vurberg. Vurberžani se zadnje čaae na vse načine izobražujemo. 27. ln 28. februarja je priredil okrajni kmetijski odbor kmetijski in sadjarski tečaj z zelo zanimivimi in aktualnimi gospodarskimi predavanji v teoriji in praksi. Udeležilo se ga je precej gospodarj-v ta fantov kmetij3konadaljevalne šole, vendar bi bilo treba š« veC razumevanja in zanimanja za take, kmetu tako nujne stvari. Eni pa delajo čisto posebne tečaje za prisllno prilastitev tuje lastnine. Posebno meso jim gre v slast. Kradejo kure in svinjska plečeta. Pri Marijt in Ani Minih v Grajenščaku si Je kar vso kibljo privos.il in kokoške zraven, ubogi ženici pa naj zdaj sam fižol omlatujeta, je to za kristjane? — Naša druStva so stalno na delu. Za praznik sv. Jožefa je namenjena pestra akademija FO in DK, če se bodo ugodno rešile zadeve viSje sile, kar bo pravočaano razglaSeno. Ker pa je upanje na priraditev akademije, zato vsem prijateljem katoliške mladine doma \n prl sosedih kličemo: na veselo svidenje v dvoranl! SJovensLe gorice Sv. Benedikt v Slov. gorlcah. V pustnem času je bilo precej živahno, imeli smo 9 porok. želimo novoporočencem veliko areče in blagosk>va v novcm »tanu. Naj bl bili krepka opora cerkvi, na- rodu in domovini! — Naša eadjarska in vrtnarska podružnica se krepko giblje. Na njenem obfcnem zboru je prof. Šiftar v dveurnem govoru podal mnogo k.ristnih navodil za pripravo zelenjave. Na poučnem shodu 10. februarja je na_ tajnik Jože Kraner predaval o glavnih škodljiveih našega aaxinega drevja, na tečaju 26. februarja za snaženje drevja pa, kako se naj snaži aadno drevje in škropi. Na tečaju za cepljenje drevja 2. marca pa nam je tetl razlagal, kako se copl m preceplja. Pomagala *ta mu naša člana A. Zemlji. in Leop. Kurbus. Naai sadjarji v tem mesecu pridno snažijo sadno drevje, ker noben no.e biti naznanjen okr. glavaratvu za prisilno anažeanje. Pa bi bila tudi sramota za tistega, ki bl ne storil evoje dolžnosti. Še je dovolj časa do 1. aprila. — Na novi državni ceati Sv. Benedikt—Sv. Lenart se bo začelo delo, kakor hitro se bo zemlja osušila. Zemeljska dela se bodo dovršila in zgradila dva mosta. Zelo želimo, da bi se tudi celotno potlakala in dovršila. Upamo, da bo država dala na razpolago potrebni denar za dovržitev. MursLo polje Ljutomer. Ljutomerski farani, ako je v vaa kaj katoliške narodne zavednosti, 9e boate gotovo naročili na Mohorjeve knjige! 30 din za Se«t knjlg boete že zmogli. Ne odslovlte nabiralca, ki bo pri?.el k vam z nabiralno polo! — Iz okolice Ljutomera se slišl godrnjanje nad zlikovcem, ki ae spravlja nad kokoši. Upanje je, da se bo nepridiprav enlrrat vendarle ujel. — Pošteno nas je preBemetilo. Ko smo prifiakovali, da bo dež prenehal ln «e nam bo naamejalo sonce, pa nas je pozdravil v četrtek zjutraj skoraj 15 cm debel aneg. Saj bi bili veseli, če bi bilo Se okrog Božiča, toda seda] ga pa res nismo! Ker je sneg Južen, se j« zelo oprijel drevja, posebno lglastega, kjer je naredil veliko škode. Nesreča pa je tem večja, ker je takoj dmgi dan posijalo sonce, ki je naglo topilo zapadli sneg. Ker so blli potoki narastli že radi obilnega dežja, so sedaj prestopili struge. Posebno ščavnica, kl je spravila pod vodo velik del polja. Nevarnoist je za ozimtno. Res se sprašujemo: kdaj bo končno nastopil dan, da se bo ščavnica regulirala in tako vsaj nekoliko zmtmjšala njena unidevalna mo_?- Najbolj so prlzadeti kraji: Cezanjevci, Ljutomer in Ristova, saj so od obmurskih krajev skoraj odrezani, ker so ceste vse pod vodo. Slovenslca Krajina Murska Sobota. Dne 1. marca zvečer so ljudje opazili na severni strani jasnega neba polarni aij, kakršen se je pojavil pred 2 leti. Nenadna rdeča svetloba, ki je trajala le nekaj minut, je vzdramila tudi naše gasilce, ki so mialili, da nekje v bližini gori, a so se kmalu prepričali o naprotnem. — Naše ceste so ponekod obupno slabe. Pred dnevi se je namre. v šolskl ulici avto do osi pogreznil v blatu, odkoder so ga pozneje komaj praznega izvlekli. — Zveza poljedelskih delavcev je že in S« bo v vseh ve<5jih krajih priredila za svoje člane sezonske delavce socialne tečaje, v zvezi s katerimi imajo krajevna druStv^ svoje občne zbore. Tečaji so proti prifiakovanju povsod zelo dobro obiskani. Turnišče. Pred dnevi so se naSi čevljarji a koiesi vračali iz soboškega sejma. Ker kupčija nl bila slaba, so v Rakičanu zavili v gostilno in mao globlje pogledali v kozarce, kar je povzročilo, Ja je čevljarski mojster Z. J. padel s kolesa ter se občutno poškodoval po obrazu. — Nevarne rane na nogah ima posestnik Smej Ivan in obstoja velika nevarnost, da mu bodo morali v bolnišnici nogo odrezati, ako ga še ho_ejo ohraniti pri življenju. — Precej prahu in nepotrebn&ga govorjenja je povzročila goetilna, ki se nahaja tik cerkve. Omenjeno gostilno je namreč oblast zaprla. — Naše Proevetno društvo in Fantovski odsek sta pridno na delu tn sta nam predvajala že več lepih iger in predavajij. Bodonci. Kakor smo že v našem listu poro_ali, je bila ustanovljena selska dostava v naSem poštnem okolišu. Ravnateljstvo plač ni hotelo poviSati, naša občina, ki ima za vse drugo dovolj denarja, pa ni hotela nič prispevati, kakor to delajo druge ob-ine. Ljudje so nejevoljni, pa poStarico ne zadene nobena krivda. Sicer pa bo to kmalu urejeno, ko bD država nafitavila pri pogod.benih poštah pismonošo. — čudimo se, kako je mogoče, da prl naa ni razpLsano mesto tajnika na ob_ini. Naj bo tajnik kdor koli, toliko pa menda le lahko zahtevamo, da bo obvladal slovenščino. — že več ko eno leto manjka na naši šoli ena učna moč. Otrok imamo okrog 300 in da je to za tri u.ne mo-i preveč, je menda vsakemu ja_no. Prosimo žensko učno moč, ker je na laki Soli potrebna v»aj ena ženska moč. HaioZe 8v. Andrej v Halozah. Po p*m.tni zamkrii blagopokojnega voditelja dr. KoroSca je kakor dru- goi tudi pri naa ustanovljena šolaka kuhlnja, ki vsak dan redmo deli našim revnim šoloobveznim otrokom tople hrane, da sl vsaj enkrat na dan za silo napolnijo svoje lafene želodčke. — Po več kakor dva meseca trajajočem velikem snegu in ostrem mrazu je apet nastopilo toplejž^ južno vreme, ki je spravilo ljudi na prvo spor- adansko delo v naše gorice rezat in kopat. Marsikateri vinogradni-k bo prisiljen sam delati v gori.1 in na njivi, ker si ne bo mogel vzeti delavcev radi pomanjkanja živil tn denarja. Veliko družin, bajtarakih, viničarskih in pa tudi kme_kih je, ki so že dalje časa brez koščka kruha, kar je posledica laaiake slabe letine. Kako torej naj živi ubogi haloški viniftar, če še poseatniku primanjkuje ? Zato letos kakor običajno ne bo slišati veselega petja kopačev, ker je veliko pomanjkanje, kakor ga skoraj ne pomnijo ljudje in ker je v kleti suho pri ».epi«. — Pretekli mesec nam je preostalo še veliko nakaznic za kruh ali moko. Pa da ne bi kdo mislil, da smo tako založeni, ampak naši trgovci niso doblli zadostne količine moke, kar je delalo našim pridnim gospodinjam nemale skrbi, ker niso tm.le iz česa peči za veliki praznik pust »krapičev«. Fašenk pa je le minil, čeravno je bilo malo »krapi.ev«. Smarski Itraji Smarje pri Jelšah. Pa amo spet imeli par topllh sonCnih dnl. Kar vleklo nas je na delo, ki se nam od vseh strani vsiljuje. Poleg vinogradov in njiv se sikrbno dela tudi v sadonosnikih. Kdo Izmed starejših ve povedati, da so se sadnega drevja kdaj tako splošno poprijeli kot sedaj? Drevesnice so slcer imeli na gornjem koncu trga in si z dobrlmi sortami zasadili drevored do Skaleta In do razcestja proti Jelšam. Danes pa je splošno zanimanje za podvig tudi te kmetijske panoge in še posebej med našimi mladimi gospodarji. Drugo lc drugemu pač pomaga. »Slov. gospodar« naa s svojimi članki in navodili vedno vzpodbuja, naša sadjarska podružnica marljivo poučuje ter jim v jeseni v svoji novi atavbi pridno sadje suši, iz tečajev na vlnarski in sadjarskl šoli v Mariboru pa nam tudl šmarski obiskovalci, kakor predsednik sadjarskega društva zan Vreže ter njegov sosed Strašek, prinaSata najnovejša navodila in priporočila, Da se pa tudl še drugim omogoči obisk takih prlporočljivih tečajev, se v tekočem tednu, in sicer 13., 14. in 15. marca, tedaj v četrtek, petek in soboto, tudi pri nas v šmarju vrši tak teCaj za pouk in navodilo za najvažnejša sadjarska dela, kakor jih zahteva napredno sadjarstvo. Pridite vsi in v obilnem številu ter Bog vam daj, da v jeseni napravite prav lepe in izdatne kupfiije s svojim pravllno vzgojenim sadjem! Sv. Križ prl Rog. Slatlnl. Dmštveni dom imamo iz leta 1913. Ta ne odgovarja ve. današnjim potrebam. čim dalje tem bolj sili v ospredje zadeva, da društveni dom, oziroma društvena dvorana »Slomšekovega prosvetnega društva« ne odgavarja danažnjim našim potrebam. Ob priliki raznih društvenih prireditev, na primer: akademij, iger ali kakih drugih važnih sestankov ali proslav je vedno društvena dvorana premajhna in skromna. Oder imamo prili.en, tudi leplh kulis imamo. Za kulise pa tudi nimamo prtmerne shrambe. Potreba vefije društvene dvorane in pripadajo&h aob in shramb se je posebno opazUa zadnje čase, ko je na svojih 6olnih prosto zaplavala »svoboda prosvetnih društev«. Tako se je že pred nekaj čaaom sprožila misel, da se društvena dvorana poveča z izločitvijo posojilnice _z društvenega doma. Ta mlsel pa je zadela na trd oreh in je ostala do danes še nerešena. Potrebo po povečanju društvene dvorane so sedaj uvideli vodilni in uvidevni možje. Saj je to za župnijo res velika zadeva in skrb in je popolnoma upravi.ena. V Prosvefcnem domv se vzgaja mladina po krščanskih načelih za Boga, dom in narod. Korajže je treba — pa začeti je tr&ba, pa bo vse šlo. Ne bojimo se pomofti z osebnim delom, saj smo fantje krepki in korajžni (to morate razumeti, korajžni za dobro stvar). Potrebne vožnje smo tudi pripravljeni brezplačno Izvršiti. Denarnih prispevkov se tudi ne bojimo. Ne motimo se, če že vnaprej računamo v finančno sodelovanje od strani uprave obCine. Prljeli bomo za plug — zajezdlli konjička... in zaoraJi prvo temeljoo brazdo za povečanje družtvene dvorane. Sv. Križ pri Bogaški Slattni. Prehranjevainemu občinskemu odboru je prostovoljno stavilo na razpolago 30.000 din ravnateljstvo steklaine pri Sv. Krlžu. S tem korakom je ravnateljstvo steklarne napravilo velik korak za pomo. prehranjevalnemu odboru. — Delovanje prehranjevalnega odbora se je med občinstvom sedaj pomirilo. Seveda spočetka niso ljudje doblli pripadajoče količine moke, sicer pa to ni blla krivda odbora. Medtem pa imamo sedaj zadostno količino moke na razpolago — pa ne pridejo vsi opravi.enci po njo. Morda pri nekaterih ni potrebnega denarja? — Veliko zanimanje je bilo letos za umetna gnojila. Občina jih je sama razpečala 15.000 kg. — Zenini in neveste bi btli skoro na karte. Letošnjl predpust ai je podalo roke in obljubllo zvestobo samo oaem parov. — Akcijski odbor za zimsko pomoč revnim je priredil zadnjo nedeljo krajevne sestanke po vsej ob_inl. S pomočjo tega odbora in s pomočjo bolje stoječih posestnikov se je tiašim doma.im revežem lepo pripomoglo iti vsaj začaano zboljšalo njihovi. Toedo !«i powiapjkanie. Med vsemi bolje stoječimi posestnlki se je najbolj odrezala gospa Fani Pofo&iikj iz RogaSke Slatine.Obdarovala je tri reveže v blagu za 201 din in v gotovini 90 dln. Njej in vsem darovalcem Izre- kamo najlepšo zahvalo! — Šedaj smo na delu v vinogradih. Tudi na njivah je že padlo prvo seme jarih žit na svežo brazdo. Dslj Bog, da bi to seme zlasti letos v teh težkih časih dobro vskalilo in obrodilo stoteren sad! ' Celjska okplica Nova cerkev pri Vojnlku.' Veliko pomena za našo župnijo je novi »Prosvetni dom«, ki bi prinesel novega ognja v srca naše mladine.. G. kaplan Žolnir je predlagal, da bi se sestavil odbor z odbomikl iz posameznih vasi župnije. Naloga teh odbomikov bi bila, da bi v svoji okolici zbirali prostovoljne darove v blagu (tu pride v poštev les) ln denarju. S prostovoljnimi darovi smo prepričani, da bl gospodarsko noben. ne bil prlzadet. Saj vemo, da bo novi »Prosvetni dom« skupno ognjlSCe vseh župljanov, posebno naše mladtne, ki naj bi tukaj prej.mala smemice za svoje življenjske naloge. Pojdlmo 8 pogumom na delo, da izkažemo hvaležnoet velikemu Skofu Slom-eku, ki je več ko pred 100 lett tukaj kaplanoval. Lašlfi oltraj Laško. Pantovski odsek in DekliSki krožek sta dne 2. marca ob pol 4. uri priredila v nadžupnijski dvorani zelo lepo in pm&no igro dramo >Starl in mladk. Obisk igre je bil nepričakovano dofoer. Glavna zasluga, da je tako lepo igra iztekla, gre vrlemu in požrtvovainemu prosvetnemu delavcu g. Bregarju, ki nas je v tej igri vodil. Toda ne mislite, da gre pri nas vse tako gladko. Tudi ml dobimo ve6krat kakšno poleno pod noge. Zato več ko je polen in zaprek, tem lažje in lepše ter skupno je delo.