Leto IV. Szombathely, 11. marcija 1917. Štev. 10. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Csaa Novtu Je na leta vaakami aa njegov naslov 6 K. 8kfipan v edno faro . . . . 4 K. Cena Novin v Ameriko jo na leto . , . . . 12 K. Cena ednoga droboa je doma S filorov. VREDNIK: KLEKL JOŽEF vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zalamegye. K tem se maro pošllati aaročnloo i vsi dopiai, nej pa v tlsknrno. Vsi naročniki tak domači kak amerikamki dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta , Kalendar Srca .Jesučovoga." Si bláženi? Red bi bio. Pa što ne bi bio rad bláženi ? Vsaki to ščé. Skopec vu vre-šnošči, hotlivec, pijánec v telovnom veséljí, nevoščeoják pa v lückoj nesreči Šče bláženstvo svoje. Pa je tüdi nájde za eden čas, dokeč ga je kdf kakšega mogoče zadovoliti ino njemi srcé z ve-séljom napuníti. Samo kak dugo? Na slednjg vsaki spozna, ka to ne bláženstvo. Nauč njemi je ne potrebno do smrtne vüre čakati. Malo šteri človek tak slepi, ka ne bi prle prišeo do ,KLpi9mimu ......... meši mS - Liki moč, zmožoost, část, díka, to so že takše reči, štere dájo bláženstvo-Bi dalé, či ne bi za njimi tá miseo stála: kak dugo? Či bi što svojo mož, zmožnost díko znao privézatí, ka ne bi odbežala. Da pa odíde pa drűgo nikaj ne ostáne človeki, kak samo sladkí, ali brítek spomín vsega toga. Edno je, ka človeki düševeri mir i zadovolno vesélje lehko dá, to je pa znánje, ka je dobro delao i hűdoga se ogno. Denéšnjí evangelium nam potrdi to. Kristušove reči nam svedo-dijo, ka „ bláženi so tisti, ki reč božo čfijejo pa jo obdržljo." Pa so té reči v tom evangeliumi posebno vážne za nas. Tü naíme edna ženska mater Je-zušovo zové za bláženo za volo toga, ka takšega sínű má. Pa to zavrné Jezuš rekoč, ka blážena je ne za toga volo, liki záto, ka je poslűšala reč božo i obdržála, kak na drűgom mesti sve-dočí evangelium, ka je „ Marija vse reči obdržala v svojem srcí.“ Drűgoga bláženstva ne na tom, niti na ovom svétí. ,,Či ščéš v živlenje iti, zhdrží zapovedí“, odgovor! Jezuš spítá-vajočemí mladénci. Za volo zbdržávanja zapovedí, reši bože zové mater svojo za bláženo. Se je zgodilo, ka so njemi glás prinesli, ka ga mati i rodbina i vnčenícje vüni čákajo pa ka je pravo O »Što zbdrží reč božo, on je moj« mati, brat pa sestra.* Zamán záto vse drűgo. Bodi si kral, minister, generál, bogat trgo?ec, ali od bížé do híže hodéči beráč, župan, po-glavár, voditeo trétjega réda, ali predjen pesmar v cérkví, püšpek, ali rímski pápa, Či drűgo nemaš pokázatí, kak znaménja tvoje zemelske částí i díke, te ne prídeš v bláženstvo níkdár. Že tü na zbrali' le samo te edno lehko bláženega včiní, ka znáš, ka ti je turba puna z [dobrim djánjom, ka vídíš, ka boš meo, kaj- pokázatí, kda da te. zválir,na račua. od -ápanije^ tvoje. Dobro zarazmí! Ne dojde samo hűda ne delati! Tüdi. dobra si dúžen čínítí — oboje strání zapovedi zbdržatí, reč božo poslűšatí pa včíniti, ka ona žele od tébe, te boš znao, ka si na právoj poti bláženstva, štero si tak želeš vsíkdár. Bojna. Potopili smo ladjo *Laconia«. Nike-liko Amerikancov je tüdi mrlo. Državni zbor amerikanski je zalogavoljo ne-izmerno nemiren i predsednika poo-blasti, ka sme oborožiti ladje proti podmorskim čunom. Na boj so se Amerikanci še ne Odločiti. Amerikanski katoličanski list ,Amerika* piše, ka je Wilson predsednik tüdi prostozidar i bujskao v Meksiki proti pravi« kato-ličancov. Vsikdar bole se odkriva, ka te grozoviten boj prostozidarje vodijo ne v drügi namen, kak da bi potrli katoličansko Matercerkev, pa vso vero Kristuša. Ali premagani do, kak je pravo X. Pius papa, zmaga katoličanska Matieerkev, to je stalno. PoroČila z bojišč so sledeča: Bosko bojiŠČO. V Romaniji pri sotini ojtoz, kre valeputske poti smo zavzeli več ruskih postojank, više 1300 Rusov zajeli 11 strojnih pušk- i 9 metalcov min zaplenila V dolini 8usita so Ru-muni začeli napadati a odbiti so. Talijanske bejlŠče. Od. Marmolate na jug smo talijanske strelne jarke razvrgli, 2 topova i edno strlivno skladališče vničiíi. Talijani so na Polo opet bombe metali. Vojaškoga kvara ne ga. — Pri Tolmini i Jebio-ji so naši pod snegom napravili predor (tunel), prišli do tali-janskih jarkov, te razvrgli i Talijane krvavo pobili. Francozko-angleško bojišče. Nemei so pri Anore vodi svojevoljno šli nazaj v, močnejše postojanke. Francoski se bojijo dír štero’ francozko vujsko samo" zavoditi ščejo i jo tak vníčiti. , Na morji ni konec ni kraja potap-ljanji ladij. Nemški podmorski čuni za-sledijo skoro vsako ladjo i jo potopijo. V Talijanskom so najbole v ne voli za volo pomenjkanja živeža. Zatogavolo so vložili socialisti predlog od mirű pred državni zbor, šteri je pa ne bio sprejeti. Iz pisem naših vojakov. Ljübljeni zrok, Zakaj žele člteti. »Z žalostno srcom se k vam obrném dü-hovni oča i vas s suznatnimi očmi prosim, poslühnite me smileno pa mi pošlite edne Novine pa eden Marijin List. Kda sem doma bio, sem jihva vsikdar rád čitee, zdaj pa sta mi ešče bole potrebniva, zato ka sem med lagvim lüdstvom. [Od Boga malo čüjem, samo kleti, to me pa preveč žmetno stane. V bolnišnici sem. Ve njim Jezuš že povrne trüd, če njim ga jaz ne morem. Jaz bi se rad z navuki Marijinoga Lista t Novin tolažo, na vüpanje podigno, pa tudi čas krale z čitenjom, ka dragi kar-tajo. Bog je moj pajdaš, On zarazmi mojo reč. Pošlite mi, kakšté stare, komaj je čakam. Bokan Janoš, ranjenec, z Doličov. Ne so dužni ostali Talijani. »Ravno 2. NOVINE 1917. Mareija 11. sem si premišlavao, ka že preveč dugo boj trpi, ka že tretji božič obslüžavamo na bojišči pa nas je vsikdar menje. Pri topi sem stražo. Svetoga posla den se dokonča¾ao i z oblačnim mrakom nam je ponüjao roko Sveto Noči. Sledkar se je razvedrilo. To me je jako razveselilo, spregledno sem lehko nežno dolinico z lepimi jaliči. Te sem si bodo v glavi, kak lepo bi se dali ti jaliči okinčati. Bilo je vse tiho, mimo, kak da bi od boja nikaj nej zualo. Naednok pa samo zgrmi besno i 30 centi-č8eterska granata vdari med nas. Zemla se strosi, pečina drobi, pajdaše iz slad-koga sna mi ¾büdi. Okoli polnoti se je zgodilo, kda se je ravno Jezuš rodio. Talijan se je norčaro z nas; naznaniti nam je šteo Gospodovo rojstvo, ki smo tiho mislili na njé. O čakaj po!entar, če ti dvojiš, ka smo mi kristjani i ka ne mislimo na rojstvo Gospodovo, ti že damo odgovor, ka je nej tak kak si dozdeveš. Boš že vido, ka si prave, goreče kristjane zbüdo. Püstimo edno 42 centimenterskp kruglo prek k njemi v dokaz, ka poznani skrivnost svete noči. I té naš pozdrav jih je tak geno, seveda zemljo okoli njih obprvim, zatem pa njé, da so več ne vüpali strliti na nas, ne so več dvojili, da smo kristjani. Na sveti den ob 8.. sipo šli ¾,cerkev k meši, štera je z ednim tüdi nolniš-nica. Predga je bila vogrska i Slovenska, do dna srca nam je segala. Pred tremi kralji tisto noč smo se spovedali v strelnih jarkah i na drügi den k sv. őbhajili pristopili. Tak zdravi i veseli smo potom poslali, da se ne da popí-sati. Brünec Ferdinand z Dokležovja, topničar pri SoČi. Šege rusinske. Škafar Matjaš, sanitec, nam piše: „V imeni Jezusovom jih pozdravljam, prečastiti gospod, i njim želem vse dobro. Novine redno dobi-vam. Mrzlo je jako. Mi smo že dugo v reservi v malom mesteci. Božične svetke smo tüdi tü meli. Prebivalstvo je večinoma grČko-katoličansko. Majo 4 cerkvi, vse so lesene, ali vse štiri ne bi zanesle našo. Rimski-katoličanci majo zidano cerkev, a ta je tüdi mala. V toj opravlajo božjo slüžbo naš vojni dühovnik. Jako dober gospod so, ki se nam skrbijo za düše i za kratko-časje. Gori so nam postati kinemate-graf (gibajoče gledališče) i po večereh sami vodili predstave. Zdaj so zbetežali, ali raašin svoj so tü püstili, šteri nas i zdaj kratkočasi. Dovolite mi, preč. g., ka vam opišem nešterne šege toga prebivalstva. Sve-tiva večera majo dvá: pred božičora i tremi kraii. Dečki i moški hodijo na Števanje spevat, dekle i ženske pa na Tri králje. Tomi spevanji pravijo: koleda. (Pri nas na Ravenskom: ko-ledni svetki. Vr.) Na sveti večer pri vsakoj hiši skühajo pšenice z medom i jo jejo. Mi, ki smo toga ne vajeni, smo jo žmetno spravili doI po guti. To noč, kda idejo dekle spat, si denejo hlače pod glavo. To pa prej zato, ka od koga de se njim sénjalo, tistoga dobijo za moža. (Ali Zakaj ste to ova-dili? Odsehmal na s veti večer i prinas stalijo v vsakoj hiši hlače pa pride deklam pod zglavnik. Vr.) Na Sveti den i Tri krclíe pa mečejo peneze v vodo; to pa zato, ka do te celo Ieto mele peneze. (O jaj, dosehmao so je na janke i židane, svilne robce metale, pa smo jokali za njé, ka pa naj je še v vodo začo metati j Te dni mo mogli bankače pod zapor spravili! Vr.) — Polnočnice nemajo, nego oba svetka zajtra ob treh ido v cerkev i do štrte opravljajo slüžbo božjo.* S poniznim pozdravom Matjaš., Škafar, sanitec, z Beltinec. Vojaški pozdravi. Pozdrav pošilajo: Ferenc Jožef, sanitec, bogojamskovni g- plebanoš!; 8trini Jožef, rarijenec, z Gor. 'Sinika g. plebanoš! t celo) Tšri; Pertóci líran^ pešak 83. pp. pisatelom í naročnikom naših sloVenskih spisov, šteri ga trno veselijo; Krčmar Štefan, od 2, most-noga bataljona z Ižekovec, vsem naročnikom; Lončar Ferenc, tesač pri 83. pp. z Markóvec, stokratno hvalo da za lepe Novine, štere ga na ljübezeü do nebeske Matere nadigavajo; Zorko Štefan, narednik, miló prosi, naj se njemi ne krati slovensko čtenje; Brünec Ferdinand, ■ topničar, z Dokležovja; jako je volo dobo k slovenskomi čtenji, zvttn Novin še drügo prosi; trije so samo Slovenci, nego poleg njih še Magyari, Slovaki. i Horvati so radovedni, kaj pišejo naše Novine, i vsem so dopa-dlive, posebno navuki njihovi po šterih so¾ba tri vrti v nevarnosti; Toplak Štefan z Renkovec, Pétek Martin od Lipe, pe-šaka IV./13i bataljona; pošleta 10 kor. podpore na Novine i M. Liste, šteri so jihva jedino tolažili v prek dveletnoj bojni po jako nazdaljenih krajinah i po njima tüdi pajdaše Slovake pa Madjare; zahvalita se ponizoo B. D. Mariji, ka jihva iz télikih nevaréčin rešila; Ksštric Jožef i Horvat Jožef z M. Polane, Tkalčič Štefan z Gomilic, Špilak Jožef z Nedeliee, Koštric Štefan z Törnišča, Ferčak Ivan od Lipe, slovensko dobo vnikom, svojim starišom, ženam, deci, bratom, sestram, poznaneom; vse prosijo, naj molije za nje, posebno pa za mir ; z Jezusom zdrüženi so šli ne bojišče i kda njim je banda zaigrala, je sunce na súznate njihove oči s?e- tilo ; Jezusi, Mariji, sv. Jožefi í angeli őuvári so se v obrambo zročili, ne bojijo se več ne križa, ne smrtí; Vogrinčie Leopold z Gankove, v dolj- noj Rusiji blodi že dugo časa a po- znanoga obraza ne ovara nikde; po dugom časi se njemi želja Ie spuni, najde v Cholmi v cerkvi Slovenca 8ukič Ahtona z Domajinec; pri Jezu- sovih nogáh se hajdeta dva. Slovenca v dolnjoj Rusiji, kak veselo je to; Pétek Ivan, paziteo-£ajetih, beltinskim dühovnikom i našemi urednikí, šterira se v ppbožne molitve i sv. meše zroći; z súznatirai očmi prosi Novine, ka si ž njimi srčne žele pogasi; Šebjan Jožef, doraobr. 18. dpp. pri strojnih puškah; najslajši njemi je slövenski materni jezik i naših spisov čtenje se njemi najbole vidi; Hozjan Ivan, topničar, z Trnja; iz srca se veseli, ka krmino s. dolsprav!amo; mda, če je komi kokoš poginola ali kakše grintavo prase, je tjedne dugo smrkao za to, če^ njemi pa dragi domači merjé,3 da spoklati čem več stvari í se veseli, sledkar pa glad trpi; Kosednar Anton, od IV./104. bataljona, starišam, bratom, sestram, Jefeű9kbj fari i kraškbj občini, "prele-pomi kraji slovenskomi; prosi molitve zasé; Bohan Janoš, ranjenec z Doličov; spozna^ ka njemi je te düša močnejša, kda njemi je telo slabejše; dobro čtenjé ga nezmerno veseli i vtrdi v toj na-vadi, ka vsaki den zmoli sv. rožnivenec i ma žarjavo volo popolnoma poleg božje vole živeli po njegovom zgledi še drügi molijo; Horvat Ivan, šostar, z Dokležovja i Jerič Ivan z Gančan, pešaka 26. pešpolka, lüboj slovensko) krajini, fari beltinškoj, dühovnikom, vredniki naših Novin starišom, bratom, sestram, rodbini, botrini, pajdašom, sosedom, spoznaucotn i dobročiniteloÉo. Vsem zbogom pravila iz ljübečega srca i tolaŽbo želeta od dobroga Bóga. Prosita svoje, naj se molijo za njidva k sv. Drüžini, ka jezusa nikdár ne zgübitá, koga sta k sebi veselo prije(a; obečala, ka veselo zatišneta oči, če 'de božja vola, na bojišči, čeravno njidva grob svečica nikdar ne presveti i veu-ček zeleni ne ókinča; Frauc Sernefc, pionir, z M. Polane, vsem dühovnikom i vsem Slovencom; prosi molitve za sebe i pajdaša, če gpadűejö na böjišti i za povrnenje grešnikov; Huher Jožef, železničar i pajdaši slövenski vsem Slovencom; iz srca se zahvaliti za slovensko čtenje; iz Marijinoga Lista še 1917. Marcija 11. NOVIN! 3. zvedití, ka so svetniki tüdi trpeli, to je poto!ažilo i njim dvojnost iz srca sti-ralo; prosijo Slovence, naj molijo za mir i pokoro, naj se pobolšajo, če ne za svojo, pa za hjihovo volo, zato ka pri vojski je veliko, trpljenje; zimo takáo majo, ka njim plašči zmrznejo na zemlo po noči kda ležejo i eden Ovoga more gortrgati; Forjan Štefan t T6th Janoš, domobranskiva topničara ; iz srca se zabvalita na poslanom na bojišči prepotrebnom dobrom čtenji i naznanjata, ka po njidva zgledi Se takši začo bogamoliti, ki so, kak sami spoznajo, več let to ne včinili; Antolin Andraš, betežen vojak, belt. g. plebanoš!; iz srca se zahtali za dobro spo* ved, štero je pred 17 leti opravo i štera ga je obdržala v bogabojaznösti. Tužno se je poslovio od dobre žene i drobne dece pa proso dobfoga Boga, naj se pridene k takšemi polki, kje de lehko Bogi slüžo. To najbolšó prošnjo je Bog poslühno, pridjan je k topničarom, pri šterih je na najvekša veselje njegovo lehko hodo k sv. mešam ; da je pa U v stani bio, šteri je nevaren za düšo bogoljübno, je railo proso; z po-po!nim vüpanjom svojo nebesko Mater, naj ga reši té nevarnosti, on grešiti nešče nikak. Pa dobra mati, BI. D. Marija je jposlühnola njegovo prošnjo, beteg je poslala na njega, šteri čisti njegovo düšo i jo vkraj drži od graha, večna hvala njoj za to dobrote' naj bo. GLASI Ceiaves v krščanskom tabori. „Zrog“ je ta ves. Láposg Števan, nas vréli širi teó je celo ves Spravo pod zastavo Novin, in Marijinoga Lista. Naročnikov je 97. Lepa, srčna hvala vsem! G. Sinička bratovčina Srca Jezuso-V0ga že od láni mao z izvünrednov darovitnostjov podpira naš krščanski slövenski tisk. Vsaki mesec nabíra dar® v cerkvi na njega i nam ga dopošle. Dnesdén, kda nevernosti i nesramnosti povoden sveti že do guta sega, pod-pirati krščanske spise, je pravo apo-štolstvo. Srčna hvala bodi tü izrečena vlč. g. plebanoši gomjesiničkomi za to idealno porabo penez i vsem darov-nikom. Februarski Marijini Listi se zdaj do-gotavljajo. Te dneve se začno tüdi razpošilati. Bazpošilanje trpi 3—4 tjeden, zato ka samo ednoga knigovezača mamo, več jih ne mogoče dobili. Pa če bi jih ravno več bilo, do 6000 drobeov je nemogoče na ednok vred postaviti. Zato pa potrpljeoje. Vsaki hip drüge fare dobijo prednost. Februarski List začnemo na Jlf črko razpošilati. To pa zato, naj je obprvim dobijo Sobočanci. Vlč. g. Slepec Ivan, ešp. pleb. so na-ime k listi spisali jako potreben sno-piček: ,,Nekaj od sv. spovedi i sv. obha-jila“, v štero« se najde gledalo za düšnovegt i navuki za vredno sv. spo-ved i gosto sv. prečiščavanje. Iz srca Želemo, da bi se vsaki natenkoma po-gledno v to gledalo i si popravo dttšnó obleko, štera njemi ne stoji dobro. To de najveselejša plača za g. pisatela, komi se mi za trüd tüdi iz srca zahvaIimo. Zamüjenl lanski Marijini Listi i le-točnji januarski so vsem naročnikom odpos!ani. Ki jih ne bi dobo, naj se glasi. Oprosimd vlč. g. dühovniké i drüge širitele, paj nam pohitroma naznanijo, koliko je takših naročnikov, ki so lani nej meli Marijinih Listov, ka tem januarski snopič odpoš!emo. Podražili so se cigarje i vse toba-kovine. Stojezerna nédeia bo letos julija 8. poleg krščanskoga časoétetja. Sküpne kühinje. Baron Kurthg Ludo-vik, predsednik našega Državnoga Pre-hranilnoga Ureda je odredo, ka se po mestah (varašeh) mora sküpne kühinje postaviti Za volo pomenjkanja drv i živeža- Za siromake je velepomembna ta Qdredbžo.¾ V" Ženske se napravila 'red v Vámos. derecske občine. V toj občini ne bilo nikšega redti. PetrÖl je prišo, a dobili so ga samo ništeri. To je jako razdražilo ženske, štere so ga ne dobile i so se sünole na župana, šteri je med tem časom med njé prišo, Z pestnicami so tiskale, ž njega pravice. Komaj je vujšo. Na drügi den so pa vse dobile z pe-trolja vsaka svoj deli. — Žalostno, ka se z bitjom more pravica iskati. Prednica sobočke ekrajne bolnišnice I)olganoč Melitta, križarska sestra, je vmrla. Pokojná je šest let vodila z naj-vekšov zadovoljnostjov prednjih sobočko bolnišnice i spravila neštetim nazaj, posebno vojakom, podkopano zdravje. Odlikovana je bila z zlatim zaslöžnim križeeom. Pokopao jo Slepec Ivan, so-bočki pl. i ešpereš te okrogline z dvor-bov g. Bagary Jožefa, Kühar Števana, Vadovič Rudolfa, plebanošov i Deli Števana, kaplana. V goreče molitve dragih naročnikov zročimo pokojne düšo. Naj počiva v mirű. Vmorilo je drevo pri Gt*adi Ćerni JanoŠa, držinče grofa SzéchenjAi Teo-dora. V doli je nekaj delao, kda so drvarje drevo posekaii i v dol kotnoli. Kriča njihovoga je ne őüo, zato njemi drvo glavo celo razkalalo. K mesti je bio rartev. Tolvajija, v Otkovcih sta dva malo-letniva paglavca 12 kokoši odnesla Gal Števana ženi i v Monostri 01áh Samu-ela ženi za 24 kor. odala. Vsi so prišli oblasti v roke. Slovo vzemejo od svoje ljübe domo-vine slövenski dečki i moški i ido 2 i 3. na krvávo bojišče. Zbogom velijo lepomi slovenskomi kraji, starišam, bratji, ženam, deci, rodbini, poznan-com, dühdvnikom. Prosijo vse, naj je zročijo v obrambo BI. D. Marije. Ti-vadar Martin z Beltinec z pajdaši, pe šaki 48. pp. — Poslovijo se nadale 18 letni fanti, kak rože z cvetji od beltinskih g. dühovnikov, veržejskoga samostana, vrednika Novin, starišov. bratje, roda. Jočič prosijo spomin pri svetih mešah zasé i priporočitev v Srce Jezusovo pa Marijino obrainbo. Kle-menčič Ivan, Gjörek Števan, Brünec Števan, Balažic ŠtevarB i Ferenc, Le-pert Ferenc i Sréš Ferenc z Dokle-žovja. Škafar Matjaš z Bratonec, Virág Anton z D. Bistrice, Dtih Andraš od Lipe, Brvaríč Mikloš z Lemerja, strelci 11. strelskoga bataljona; tretjikrat idejc na bojišče z Boga pomočjov i so pri-pravni trpeti pa še vmreti, naj sovraž-nik ne vdere v domovino i njuve drage ne prežene. Prosijo vseh molitev i ženske posebno zato, naj ne pi-tajo vojaka, če pride domo na dopűst; si že ^l,li domát Z Bogom pravijo starišam, bratji, rodi, sosedam, dühovni-kom, vsem se zahvalijo za dühovne i telóvne dobrote pa prosijo vse za odpüŠčenje. Tolažijo se z rečmi Slom-šekovimi, ka je srčen vojak dežele čast, veselje angelov, sveta je njegova oblast, da se za pravico vojsküje, kri-vico pa strahüje i da za pravice svoje dežele da življenje, dom njegov je v nebésah. Takši vojaki ščejo i oni biti. — Folf Nándor, domobrahec 18. dpp. z Krašič se öbrne z tužnim srcom k svojim starišom, bratji, rodi, fari sv. Jelene i vsem poznancom; prosi za odpüščenje, prosi molitve za sé, t ljü-bezni naj ga obdržita oča i mati i vsi domači kak i on njé. — 8chadl Jožef, domobranec 18. dpp. z Špodnjih SÍa-več od svojih domačih bližnjih in da-lešnjih, kda ide tretjikrat na bojišče; posebno railo se pos!ovi od cerkve sv. Jürja, kde je teliko dühovnoga veselja meo i se sv. Jürji vitézi v obrambo zroči, ka de sveto zna« braniti svojo domovino; poslovi se od rojstne hiše, tivarišice z sinekom; to je njegova to-lažba, ka je v miri živo svoj zakoni i če bi ga neprijatelska krugla raztr gala, prosi tovarišico, naj z čisti m i poniznim srcom ofarani njegov épo-min v tom, da de sineka na bogabo- 4. NOVINE 1917. Marcija 11. aznost včila; od testű i se njim zahvalo ka so njemi verno ženo odgojili; nd starišov, šterim v dobi roko küšne iz zahvalnosti, ka so ga v pobožnosti gorzredili, od sestér, bratov, roda, bo-trine, sosedov, dühovnih pastirov i cele fare jürjenske. Vse prosi za odpüščenje, vsem se v molitev zroči, vsem žele, naj je čuva ž njim vred Škap. Dev. Marija i tolaži dragi Jezuš, koga je pri sv. obhajili k sebi vzeo i z kem ide smrti gledat t obraz; Tonai Jožef z Bednjaj; rad bi obimno očo dragoga, ki so v Ameriki, mesto nji z podvo-jenój ljübeznostjov se pdslovi od tužne matere, od bratja, roda, sosedov, ve-sele fare črensovske i dolinje bistričke; veselo ide v obrambo domovine na trpljenje pa če trbe še na smrt, zroči se angeli čuvari v obrambo i v molitev svojih dragih; Pozvék Ferenc, pe-šak 26. pp. z D. Slaveč ed starišov, bratja i zaroőnice, poznancov, pajda-šov, prosi vseh molitve, ka ga občuvá dober Bog greha i vse nesreče na boli šči i povsod, kje se bo nahajao; Gigüt Ivan, mladenec z T. Polane, je-ftini sin svoje štere matere, od te svoje dobre matere. Jočič se njim zahvali, ka so ga po dobroj poti vodili i jih zroči v odprto Srce Jezušovo, to naj bo njuva podpora mesto njega. Tak svetlo, kak zvezdice i tak nedujmo kak )eiije šče ljübití Jezusa, v koga rane si zroči, kda dom povrže i se poda v vojaški stan. Poslovi še nadale od vrednika naših Novin, svojih dühovni-kov, vsega roda, poznancov i cele - Oči ne. — Kcllner KoIoman, 20 Iet siar domobranec 18. dpp. z Markišavec, Mesto ostri¼, 6eatokrat skodljivih mil (iajf) naj se rabi raj za obraz Fellerovo boraksovo milo (80 fll.) ali pa. Fellerovo lil¾ino milo (1 krono) i Fellerovo borakeev praáek (1 krono.) — Ta sredstva so bila že vnogokrak odlikovana. TO I NIKAJ DRUGO ,e nikdašnjega, dobroga, bolecino vtišajocega Feller-ovoga „Elsa-fluid*-a prava kantica i jedino pravilni zna-mek. Ne zavolo rekláma, nego samo zato kažemo t više dánoj sliki glažek i znamek naj se proti nevalánim ponarejenim rečem uspesno moremo braniti i znova provdaijamo, naj se pri küpili pazi na ime' ,Feller* i na znamek ,Elsa*. Ki toga dobroga, zanesljivoga domacega vraatva še ne pozna, naj opita svojega zdrav-nika, ka je za BOLEZEN, PREHLAJENJÉ, trganja-protin, šinjeka i prsi-bol jako dobre vraatvo. Ka zanes-1jivo zdravilno moč ma, se vsaki lehko preprica v več kak 100.000 zahvalnih pismah i vracitelskih pripora-citvah, štere vsaki lehko pregledae v Fellerovoj lekami. — Predbojnske cene: 12 malih ali 6 dvojnih, ali S specialnive kantici franko 6 koron, 24 malih ali IZ dvojnih, ali 4 speeialne kante franko 10 kor. 60 Z, T jedino pravoj kakovosti v Feller V. Engena lekami,-Stnbica, Centrile 146. (Zagreb žnp.) — Fellerove na-rihi pogánjajoce, želodec okrepcajoce Rebarbara ,Elsa-pirule* 6 skatlic (franko 4 kor. 40 fiL) so samo z ,Elsa* znamkem prmve. E70mstoti ni Egyházmegye könyvnyomda gyorssajtój½ Szombatheljen.