Ali se diurnum more eksekvovati?
Zakon od 21. aprila 1882, št- 123. drž. zak. govori samo o vojaških osebah, uradnikih in služabnikih, nameščenih v službi dvora, države, dežele, okraja, občine, javnega zaklada ter o dušnih pastirjih. Če te osebe dobivajo diurnum (razven plače ali pokojnine), se le-ta po §-u 3. ne sme eksekvovati (in sploh, računaje del, ki se ima podvreči eksekuciji, ne jemati v poštev).
Zakon od 26. maja 1888, št. 75. drž. zak, — po svojem napisu — govori samo o eksekuciji na plače (prejemke) onih, ki so stalno (trajno) nameščeni v privatni službi itd.
Diurnisti z ene strani niso uradniki ali pa služabniki po prvem zakonu (3. julija 1888, 12245 C VII. 66), z druge strani tudi niso trajno nameščeni v smislu zakona od 26. maja 1888. Za diurniste, to je osebe, ki svoje delo izključno ali posebno uporabljajo v delovnih ali služabnih razmerah, velja samo zakon od 29. aprila 1873, št. 68. drž. zak. (24. februvarija 1891, C. IX. 128, knj, jud. 122). Po zakonu od 26. maja 1888 (čl. I.) razveljavljen je samo § 2. zak. od 1. 1873, dočim §-i 1. in 3.—9. imajo še danes veljavnost: zato se diurnum more eksekvovati, ali le z omejitvami §-a 3. istega zakona. — Za davke in pristojbine ta omejitev ne obstoji. Dr. F—tr.
.A
w