UGODNA PONUDBA POSO|IL Gorenjska^ Banka Banka a se te sedaj iskreno zahvaljujemo za pomoč. • D.Z.Žlebir Tržič, 25. marca - Zadnji marčevski teden poteka v tržiškern vzgojno varstvenem zavodu vpis otrok za šolsko leto 1997/ 98. Starši se lahko odločijo med celodnevnim programom, ki zajema vzgojo, prehrano in varstvo do 9,5 ur nu dan, pa med poldnevnim programom, ki ob 4 oziroma 4,5 uruh vzgoje daje možnost izbire obrokov prehrane. Poldnevne programe v samostojnih ali rednih oddelkih priporočajo za otroke od 3. do 7. leta starosti, mali šolarji pa se bodo lahko vključili tudi v glasb.eni oddelek. Med letom organizirajo za otroke v obeh programih razne aktivnosti; planinski tabor, zimovanje, planinske pohode in izlete, plavanje, smučanje, obiske gledališča, lutkovne predstave in še kuj. Možen je tudi vpis v telesno-športno, plesno in glasbeno dejavnost ter spoznavanje angleščine. V cici banovih uricah se otroci od 4. do 5. leta starosti enkrat na teden privajajo na skupno bivanje in igro. Na sliki: skupna igra v Lego-kotičku. • S. S. Milanka Lange Lipovec, prva Slovenka, ki je objadrala svet Iskalka ljubezni in miru 'V Indiji meje neki gospod vprašal: Pa kaj vam je prinesla ta pot, razen da ste spoznali mnogo ljudi in zemlje? Izstrelila sem: Mir! Mir v duši, mir v meni, mir okoli mene. - Rojeva se potopisna ljubezenska knjiga o morju in ljubezni Ljubljana, marca - Tistega dne mi je vrata vrstne hišice za ljubljanskim Bežigradom odprl vitek, rdečelas in bradat Francoz z napisom Vakuta na puloverju. Takoj mije bilo jasno, da se nisem zmotila v naslovu. Pred menoj je stal Roger, moški, ki je neki Ljubljančanki zgodnjih petdesetih let zavrtel glavo in srce in jo zvabil na tvegano triletno pot z majhnim katamaranom okoli sveta. Milanka Lange Lipovec, profesorica francoščine in nemščine, mati in gospodinja, klica srca ni preslišala. To je pogovor o pogumu, iskanju samega sebe, uresničenju sanj in o najpomembnejšem - o moči Ljubezni. Kako izgleda vaša avantura v številkah? "Na poti sva bila tri leta, od konca maja 1993 do maja 1996 preplula sva najmanj 20 tisoč milj. Čeprav malce manjka za sklenjen krog, sva naredila toliko krakov vstran, da lahko rečem, da sva obšla ves svet." Kahlil Gibran je v Preroku zapisal: Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite... Vas je klic ljubezni zvabil na tvegano pot prve Slovenke z jadrnico okrog sveta... "Glavni vzvod, da sem se odločila za to pot, je bila seveda ljubezen. A poleg ljubezni do moškega me je na pot zvabila tudi vselej prisotna močna želja po odkrivanju neznanega. Vse življenje sem se vedno lotevala česa novega. Ko sem kakšno stvar obvladala, je prišel trenutek, predlog, ki me je preusmeril v nekaj povsem drugega. Celo življenje se učim in v tem uživam. Vsak dan prinese določene magične trenutke, neko ponudbo, ki jo lahko sprejmeš, ali pa je ne vidiš in se naprej držiš svojega kalupa in živiš naprej, s kar najmanj napora." In vaš kapitan, kot ga ljubkovalno imenujete v knjigi, vas je speljal iz vsakdana, kroga družine, sinov, za južnim vetrom, za sanjami... "V Rogerja sem se zaljubila pri doma svoja dva sinova, takrat sta bila stara 17 in 20 let, a sem z bivšim možem k sreči ohranila prijateljske odnose in se je strinjal, da je prišel za ta čas živet k njima. Tako mi je bilo le lažje zapustiti dom." Pot z majhno jadrnico okoli sveta pa je verjetno dokaj tvegana in nevarna. "Tveganje potovanja po morju je vedno v tem, da nikoli ne veš, ali se boš vrnil ali ne. Imeli smo dogovor s fanti, da me preko ministrstva za promet začnejo iskati, če se tri mesece ne javim bodisi po telefonu, pošti ali faksu. Kjerkoli je bil telefon, sem klicala domov, pošiljala fakse, bili smo v stalnih stikih. Med potjo sem tudi dvakrat z letalom skočila domov." Pa sta na plovbi zašla v kakšne hude težave, divje nevihte, razburkano morje? "Če si tako dolgo časa na morju, se je težko izogniti prav vsaki nevihti. Midva sva imela kar srečo; nevihte so sicer bile, tudi hudo razburkano morje, a jaz sem bila verjetno premalo izkušena, da bi me bilo strah. Dokler sem imela občutek, da se barka prilagaja visokim valovom, pravega strahu ni bilo. Stisnilo me je edinole ob ogromnih valovih, večjih od jambora, ko sem pomislila: Kod vse sta plula Milanka in Roger? "Začela sva v Angliji, ker je pač barka tam doma (kupila sva jo iz druge roke), in potem vedno proti zahodu z rahlimi odkloni sever - jug. Tako sva Šla preko Francije, Španije, Portugalske, preko Španije sva stopila v Sredozemsko morje, ker pa sva bila prezgodaj (glede na primerne vetrove in tokove, ki so najugodnejši oktobra, novembra), sva šla še na Balearske otoke. Nato sva se vrnila nazaj v Gibraltar in Kanarske otoke, tam sva počakala na primerno vreme in se nato napotila na Atlantik, na otoku Barbadosu sva praznovala tudi Novo leto, od tam pa sva odplula na Grenado, v Venezuelo, po reki Orinoko, v Kolumbijo, na Panamsko otočje, potem pa v Panamski prekop. Nato sva se namenila na Galapagos, a nama niti veter niti tokovi tega niso dovolili, zato sva nadaljevala plovbo v Ekvador, kjer sva šla tudi v andske kordiljere in prestolnico Quito. Najina naslednja točka je bila francoska Polinezija, kjer sva pristala v Tuamotu, ki je za naju raj na zemlji; tam ni turistov, ni ničesar, razen prijaznih ljudi. Od tod sva si ogledala slavne otoke Tahiti, BoraBora, Cookovo otočje. Sledila je Samoa, otočje Walis in Futuna s francoskim šarmom, Fidji. Nato sva šla naprej na Santa Cruz, ki je začetek Salomonovih otokov, ki so zame eno najlepših otočij. Tam sva ostala štiri mesece, nato pa sva krenila do Nove Gvineje. Na vsak način sva želela obiskati otok Vakuto v otočju Trobriand, ki je dalo ime najini ladji. Na tej poti sva doživela tudi strašljivo izkušnjo, ko so naju neke noči napadli pirati. Nato sva se prebila do Port Moresbyja, od tam pa do Avstralije, ki naju je navdušila, tudi zato, ker sva po skoraj letu dni vendarle že malce pogrešala civilizacijo. Deželo sva si ogledala, šla na Cap York, nato v Damin, medtem sem Jaz skočila domov, po vrnitvi pa sva odplula na Božični otok, otočje Cagos, sledila je Šrilanka, Indija, ki sva si jo tudi ogledala in sem jo zlasti jaz vzljubila, Jemen, Aden, Džibuti (to je bila Rogerjeva želja), nato pa v Rdeče morje, Eritrejo, Sudan in Egipt, nato pa skozi Suez v Sredozemlje, na Ciper. Imela sva namen obiskati Turčijo ali Grčijo, a sva zaradi zlomljenega krmila in neugodnih pogojev pot končala in se z Larnake z letalom maja lani vrnila domov." oseminštiridesetih, a brezglavp kot kakšna osemnajstletnica, zato sem temu primerno tudi trpela. Preveliko zaljubljenost je vedno treba nekoliko obrusiti, da postane prijetna zaljubljenost. Roger je precej svojega življenja preživel na morju in si je ves čas želel, da bi šel na pot okrog sveta ali s culo po poti Bude. Ta možnost se mi je zdela vendarle preveč ekstravagantna, pot z jadrnico okoli sveta pa se mi je zdela bolj sprejemljiva. Čeprav nisem bila nikoli na jadrnici, sem morje imela rada in - zakaj pa ne? Ko sem rekla ja, mi je Roger, ki je velik diplomat, vse naslikal v mavričnih barvah in me premamil, tako da sem si že vse preveč želela iti, da bi si premislila. Najbolj s težkim srcem sem zapustila bo, ne bo? A ko sem se jih navadila, je tudi strah minil. Precej neprijetno je bilo tudi, ko nama je v nevihti odpovedal krmilni sistem. A smrtnim nevarnostim sva se k sreči izognila. Verjetno pa se je Roger večrat počutil neprijetno, ker se je bolj zavedal, kaj bi se nama lahko zgodilo." Rekli ste, da prej niste nikoli jadrali. Se je bilo težko naučiti vseh jadralnih spretnosti? Verjetno je veliko opravil tudi fizično težkih za žensko. "Je težko, a če je zraven kanček ljubezni, se hočeš izkazati, dokazati, da zmoreš. Sprejela sem vlogo, da nič ne vem in se moram vsega naučiti, zato sem se pač naučila. Roger mi je rekel: Glej in opazuj, če česa ne veš, pa vprašaj. Tako sem se počasi učila. Ob fizično težkem delu, denimo dviganju sidra, sem si rekla: Bom pač imela več mišic. Če imaš dobro voljo, se lahko vsega naučiš, pa naj bo to pomivanje posode ali dviganje sidra in vpenjanje jader." Vajina Vakuta pa je bila zelo majhna in v bistvu zelo skromno opremljena. Sta imela hladilnik, tuš, stranišče? "Vakuta je sorazmerno majhna, saj meri le slabih osem metrov v dolžino, a je zato nekoliko širša (ima 4,2 metra v širino). S prostorom nisva imela težav, saj je barka registrirana za šest oseb, zato nisva bila utesnjena. Problem je bil v tem, da na ladji ni smelo biti veliko tovora, ker je Vakuta katamaran, ki mora biti čim lažji. Na barki sva imela najosnovnejše stvari, zlasti vse potrebne tehnične pripomočke za jadranje, ostalo pa sva jemala kot luksuz. Imela sva stranišče, umivalnik, tudi tuš bi lahko imela, a sva bila večinoma ves čas v toplem podnebju, tako da sva se kopala kar zunaj." Kaj pa kuhanje? "Imela sva kuhalnik z dvema gorilcema in pečico, ki pa je zaradi pomanjkanja energije nisva uporabljala. Imela sem svoj kalilnik, v katerem sem imela svoj bio vrt, kjer sem gojila sojo, lečo, krešo... Živela in počutila sva se zelo zdravo in zelo dobro. Namesto mesa sva jedla sojine cmočke ter ribe, ki sva jih sproti lovila. A problem rib je bil v tem, da so bile zelo velike, midva pa nisva imela hladilnika. Zato sem jih v glavnem sušila. Najprej sva jedla surovo ribo, le malo skuhano v soku zelene limone, nato sva imele fileje, del sem razrezala v koščke za paello, zadnji del pa sem nasolila in posušila. Za priloge sva imela riž in makarone ter pire krompir iz vrečke, nad polento pa Roger ni bil preveč navdušen. Nato pa sem se spomnila na vodne žličnike iz bele ali ajdove moke, kot jih je delala moja stara mama. Kot poslastico sva imela "šmorn", ki ga Roger prej ni poznal." Pa ste se na majhni barki kdaj počutili utesnjeno? Kako je biti 24 ur na dan, tri leta dolgo skupaj z nekom - četudi je to moški, ki ga ljubiš? "Prav nikoli se nisem počutila utesnjeno. Počutila sem se del te ogromne širine, ki me je obdajala, del morja, del neba... Na morju vidiš skoraj sto kilometrov daleč in si tako neizmerno majhen, da se izenačiš z vsem, kar te obdaja. Zdi se mi nemogoče, da bi imela kakršnekoli psihične težave glede utesnjenosti. Prav veliko se nisva pogovarjala, a že samo občutek, da je nekdo s tabo, je prijeten. Pravzaprav sva se videvala zelo malo. Ko sva plula, je eden spal, drugi pa je bil za krmilom.Tako sva bila morda skupaj le urico na dan. Popoldne sva običajno imela čas aperitiva", ko sva skupaj spila čaj, limonado, se pogovorila... To je bil najin dnevni stik. Večkrat so naju vprašali: Pa kako, da se nista pobila med sabo, ko sta bila "obsojena" drug na drugega? Ne, sva odgovarjala, ko sva plula, se nisva veliko videla, ko pa sva pristala, je bilo vedno toliko novega, da sva skupaj to odkrivala. Pravzaprav je živeti tako dosti lažje kot pa denimo v majhnem stanovanju v mestu, z vsakodnevnimi obremenitvami." Je torej Milanka, kije prišla nazaj, zelo drugačna od tiste, ki se je maja 1993 podala na pot? "Meni se je zdela ta pot pravi božji dar. Na njej sem se spremenila, začela drugače misliti, se prenehala obremenjevati. Naučila sem se sprejemati to, kar pride, enostavno pustiti življenje, da te vodi. Narobe je, da se trudiš voditi življenje. Sama sem potrebovala šest, osem mesecev, da sem se sprostila, da nisem več HOTELA delati stvari in jih načrtovati, temveč se jim samo prepustiti. Po takšni izkušnji začneš drugače doživljati življenje, nič več ne hitiš, umiriš se. V Indiji me je neki starejši gospod vprašal: Pa kaj vam je prinesla ta pot, razen tega, da ste spoznali veliko ljudi in zemlja? Nič nisem pomisila in sem izstrelila iz sebe: Mir! Mir v duši, mir v meni, mir okrog mene, mir... Biti v harmoniji s seboj, s svojimi željami, z okoljem. To je čudovito stanje. In v takem stanju se da tudi pisati." Kdaj se je porodila ideja za knjigo? Ste pisali že na barki, med potjo? "Med samo potjo nisem zares pisala, delala sem si zgolj opazke, zapiske, kje sva bila ali če se kaj izjemnega zgodilo, zlasti če se je MENI kaj zgodilo. Vedno poudarjam, da so to MOJA doživljanja. Če bi Roger pisal, bi bilo verjetno drugače. Edino, kar sem zares popisala že na sami poti, je bilo prečkanje Tihega oceana, saj te plovbe ni zapisal še noben Slovenec in rekla sem si: zakaj ne bi tega napisala z ženskega vidika? Ta del je bil torej edini napisan že prej, vse ostalo pa črpam iz spominov. Shemo za knjigo sem naredila že na barki, saj sem imela čas premišljevati in rekla sem si: ta pot mora biti nečemu namenjena." Kje pa je zdaj vajina Vakuta? "Vakuta je še vedno na Cipru, kjer bo ostala do konca meseca, aprila pa gre Roger dol in bo izplula. Kam, Še ne vem. Jaz bi rada najprej zaključila to moje pisanje, potem pa se bom pridružila Rogerju." "Sreča je okrog nas, mi pa se zapiramo in je ne sprejmemo. Zato: hodite po svetu z odprtimi očmi, sprejemajte magične tren' utke dneva, ki se ponujajo. To, kar se jezgodilo meni, gospodinji in profesorici, se lahko pripeti vsakomur, morda v drugačni obliki..." Plima in oseka vaju torej spet vabita? Kam? "Sama ne vem, kam. Ne bi rada govorila o načrtih, ker nerada načrtujem. Že Vakuto sva prepustila naključju: v Angliji sva jo dala v prodajo in sva rekla: če se proda, nama ni več namenjena. Ker se ni prodala, sva menila: čaka naju, kar pomeni, da morava še nekaj narediti. Idealen plan, kamor bi rada, je Rdeče morje, rada bi obplula vzhodno obalo Afrike, nato pa šla okoli Rta dobre nade v Južno Ameriko, Karibe in nazaj Anglijp-Kot sem že rekla: ladja je ostala, naju čaka, to pomeni, da bova na njej §e živela. Kam naju bo odneslo, Še ne vem. Zelo me mika tudi nazaj v Indijo, ker čutim, da tam še nisem povsem končala... Zelo zanimiva Je tudi Avstralija..." • U. Peternel Dobri rezultati testiranja gorniških čevljev Planika v Triglavskem narodnem parku Tovarna Planika je v obdobju zadnjih nekaj let razvila bogat program gorniške obutve, prilagojen različnim zahtevam gornikov ali kar ljudi, ki potrebujejo dobro in varno zaščitno obutev za zahtevno okolje. Izkušnje so si pridobili s proizvodnjo te vrste čevljev za podjetja iz tujine, predvsem iz nemškega prostora, s katerimi sodelujejo. Vendar so zaradi specifičnih pogojev domačega okolja in trga posegli tudi in predvsem po izkušnjah, ki so na voljo doma. K sodelovanju so pritegnili domače alpiniste, kateri kot vemo sodijo v sam vrh svetovnega alpinizma. Zanimivo pa je, da upoabljajo tudi izkušnje ljudi, ki dobesedno anonimno opravljajo svoje terensko delo v edinem narodnem parku Slovenije, v Triglavskem narodnem parku. Glede na to, da si narodni park v Sloveniji šele počasi dobiva mesto v zavesti njenih prebivalcev, je to nenavadno napredna poteza, kajti na varstvo narave gledamo Slovenci mnogokat še vedno kot na nadlogo in ne kot na način življenja. Enak odnos se reflektira v narodnem parku, s katerim ne vemo kaj početi, namesto da bi nam o" stalnica in pomoč v življenju. Posebnosti življenja in gibanja v okolju Julijskih Alp pač zelo dobro poznajo ljudje, ki tam živijo in delajo. Večina nadzornikov Triglavskega narodnega parka, ki kot vemo pokriva pretežni del največje visokogorske skupine v Sloveniji, je svoje življenje povsem prilagodila življenjskemu okolju. Med drugim v petek in svetek nosijo obuvalo, kat®re-£ sicer meščani označujemo kot gorniške čevlje. Jaka Čop, avtor fotomonografije o Trem in Soči pripoveduje, da so nekdanji prebivalci Trente prinesli k nedeljski maši svoje edino "boljše" čevlje s seboj lepo zavite. Grobo izdelane "gojzerje" so pred cerkvijo sezui. Sedanji gorniški čevlji so ohranili robustnost, vendar so pridobili na eleganci, predvser pa na udobju in varnosti pri gibanju v težjih pogojih gorskega sveta. Primerni | predvsem za zahteven naravni svet, brez sramu pa lahko človek v njih odide tudi k mas-Izkušnje, pridobljene med nekajletnim in vsakodnevnim testiranjem različnih tip gorniških čevljev tovarne Planika v Triglavskem narodnem parku, so vgrajene v seaanj proizvode, ki so se dobesedno obrusili na ostrem belem apnencu Julijcev. ^ V tem letu je na preizkušnji model z imenom Stenar. Ime, ki predstavlja mo90Čn?r|n0. nad Vrati nasproti Triglava, je bilo predlagano prav s strani parka in je dobro \zpra Gora s tem imenom je dobesedno popolna v skladnosti svojih drznih sten in spremlja z značilno pojavnostjo več čas poti od Mojstrane pri vstopu v dolino nap Tudi proizvod, ki simbolično nosi ime mogočne domače gore, je na pogled enos g vendar dovršeno oblikovan. V sebi skriva tehnologijo in iz nje izhajajoče kvalitete 9 varnosti, udobja in trajnosti na evropski ravni. nrniškin "Stenar" je seveda samo eden med modeli v pisani paleti sedanje kolekcije gor p0 čevlejv tovarne Planika. V Triglavskem narodnem parku smo zasledovali naPrp, na svojih močeh tudi sodelovali pri njem. Prepričani smo, da so sednaji proizvodi Pia svetovni ravni. • Jože Mihelič POMLAD NA VRTU, POMLAD POVSOD OKROG NAS Letos je bila zelo huda zima in marsikaj, kar smo pustili v jeseni, da bomo pobrali spomladi, je pozeblo. Vendar je pomlad letos prišla dokaj zgodaj. Prve pomladne dni so oznanile že ptice pevke, pa tudi vrtičkarji imajo že lepo urejene vrtove. Prvi so že obrezali žive meje, pograbili vrtove, obrezali sadno drevje, pa tudi prve vrtnine, kot so čebula, česen, solata, redkvica, grah so že posadili in posejali. V gorenjskih vrtnarijah so povsod dobro založeni z vsem, kar potrebujete na vrtu. Pisana paleta semen, domačih in tujih, gomoljev, čebulnic in sadik trajnic, vrtnega okrasnega grmičevja. Potem je povsod tudi velika izbira gnojil, naravnih in umetnih, škropiv in vrtnega orodja. Skratka, če urejate vrtni kotiček, igrišče, sadovnjak, povsod vam bodo dobro postregli z vsem, kar boste potrebovali, lahko pa svoje delo prepustite tudi strokovnjakom, ki vam bodo po vaših željah vrt tudi posadili in uredili. Cvetni teden je že od nekdaj veljal za čas, ko so se presajale lončnice, oziroma sadike za balkone in terase. Tudi tega cvetja imajo gorenjske vrtnarije, kar vam srce poželi. Od najstarejših sort pelargonij, do fuksij in do novejših sort balkonskega cvetja - surfinij in vmesnih dekorativnih rastlin, tudi prave'gorenjske nageljne boste lahko dali na svoja okna. Rože imajo v vseh barvnih odtenkih, zatrjujejo vrtnarji. Gorenjski kraji so tudi vse bolj urejeni, kar kaže, da je zavest Gorenjcev, da radi živimo v lepem in urejenem okolju, močno prisotna. To je# pokazal tudi razpis na srednjo vrtnarsko in kmetijsko šolo v Kranju, kjer je že drugo leto veliko zanimanja za vrtnarski poklic. Tisti, ki pa se vrta "lotite" šele po veliki noč, ali za prvomajske praznike, pa vas današnji oglaševalci vabijo v njihove firme in gotovo boste našli tudi kaj lepega zase. Kajti še vedno velja: Lep vrt, veselje in sreča pri hiši. ZA CVETOČE BALKONE PLANTEC za 20 in bO I zemlje gnojilo za 4 - 6 mesecev DODAMO ZEMLJI ZA PRESAJANJE gnojilo za vse vrste balkonskega cvetja, ki se enakomerno razporedi po zemlji v koritu in ne poškoduje korenin FLORTIS ZA SURFINIJE IN PELARGONIJE specialna tekoča gnojila DODAJAMO MED CVETENJEM FLORTINIA SPECIALNO GNOJILO ZA SURFINIJE za obilo cvetenje in rast z dodatkom železa proti klorozi (rumenenju listov) D.0.0. agr©prom Barletova 4, Medvode 061/613-839 agrotehnika - trgovina d.o.o. CENJENI KUPCI! V prodajalni AGROTEHNIKE na KAPUCINSKEM TRGU 9 TEL.: 064/622-166 Vam nudimo vse potrebno za delo na vrtu, sadovnjaku in polju: • GNOJILA • SEMENA • KRMILA • KMETIJSKO MEHANIZACIJO • NADOMESTNE DELE • GUME IN AKUMULATORJE VSAKEGA KUPCA PRI NAKUPU NAD 3.000 SIT CAKA PRESENEČENJE! PRODAJA NA 3 ČEKE BREZ OBRESTI! POSTREGLI VAS BODO PRIJAZNI PRODAJALCI, NA VOLJO PA JE VELIKO PARKIRNIH MEST. DOBER GOSPODAR KUPUJE V NAŠI TRGOVINI! Ograjevanje vrta in hiše Vsi imamo radi lepo okolico ter urejen vrt in *udi Slovenci ne zaostajamo za tem. Pri zunanji ureditvi hiše, vrta, okolice, je zelo Pomembna tudi ograja. Pomagamo si z različnimi rešitvami, takšnimi in drugačnimi. Že nekaj let je na slovenskem trgu navzoče tudi belgijsko' podjetje Bekaert, ki je vodilni svetovni proizvajalec ograjnih mrež in sistemov za ograjevanje. S svojo široko ponudbo D° zadovoljil še tako zahtevnega kupca. ISO 9002 ter 1600 zaposlenih, ki delajo v 50 tovarnah v 19 različnih državah po svetu, ter številna prodajna mesta tudi v Sloveniji 2agotavljajo kakovost in zanesljivost izdelkov. Zahvaljujoč raziskovalni dejavnosti in ne- nehnemu razvoju novih izdelkov je Bekaert vedno korak pred drugimi. KAJ MORA NUDITI OGRAJA Ograja mora zagotoviti fizično zaščito pred zunanjimi dejavniki in hkrati bitiokras našega vrta. V okolici hiše mora biti dovolj prožna in gibčna, da prenese vse obremenitve. Da bi mreža lahko prenašala tako udarce kot temperaturne spremembe, ne da bi se varjena ali vozlana spojna mesta poškodovala, so vezne vodoravne žice oblikovane valovito. Dodatna vezan vodoravna žica podvoji zgornja in spodnja okenca mreže in s tem mreži zagotovi dodatno čvrstost, kar je tipično za kakovostne izdelke Bekaert. Premer jedra žic je eden od najpomembnejših elementov odpornosti mreže. Izbira surovin in prilagojena namembnost končnih izdelkov sta torej osnovni priznano visoke in trajne kakovosti Bekaert. Večja teža, večja kakovost! Bolj ko je žica debela, manjše ko je okence, bolj čvrsta je ograja. Ko tehtamo izdelke Bekaert, se kazalec na tehtnici ustavi pri oznaki "kakovost Bekaert". Večja ko je odpornost na nateg, manj je žica občutljiva na poškodbe, vendar zahteva tudi več dela pri postavitvi. Manjša ko je odpornost na nateg, lažje je žico oblikovati in bolj enostavno jo je uporabljati. Vaš prodajalec £ uporabo naših izdelkov se boste prepričali o njihovi kvaliteti! j d 0 0 IZDELKE DOBITE V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH! 5293 volčja Draga izdelkov Bekaert vam bo z veseljem svetoval! Skrivnost dolge življenjske dobe Bekaerto-vih izdelkov je cinkana in plastificirana žica -plastificirana pomeni, da je zaščitena s prevleko iz plastike, ki ne vsebuje kadmija ali svinca in ima dolgo življenjsko dobo. Trajnost je zelo pomembne dejavnik, saj je ograj postavljena na prostem, izpostavljena vsem a'tmosferskim vplivom. Vzdrževanje ograje mora biti poceni in enostavno. Vse to vam omogočajo ograje BEKAERT. NOVINET, PANTANET in ograje FORT1-NET so ograje, ki že dolga leta omogočajo idealno ograditev vrta in hiše. Varjenje jeklene žice Bekaert so galvanizirane in obdane s plastično prevleko, kar omogoča mreži dolgo življenjsko dobo. Sistem stebričkov BEKACLIP omogoča, da v hipu zagraditev vrt življenjsko dobo. Sistem stebričkov BEKACLIP omogoča, da v hipu zagradite vrt vaših sanj. Lepe cvetlične gredice, ki krasijo vaš vrt, so na žalost zelo ranljive. Mimogrede vam jih poteptajo otroci, ki se igrajo z žogo, ali pa psi na sprehodu. Nevsiljivo zaščito nudita klasična LUXURSUS ali elegantna LUXANET ograja. LUXANET je edinstvena ograja. Zaradi varjenega načina izdelave je izredno odporna na mehanske obremenitve, zaradi valovitih vodilnih žic pa tudi elegantna na pogled. LUXURSUS se odločno vklaplja v vrt in mu daje videz parka. S to mrežo zlahka sledite poljubni obliki vaših gredic. Če prisegate na klasično pletene mreže, bo PLASITOR s svojimi romboidnimi okenci za vas ravno pravšnji. Gibčen in prožen bo zaščitil vaš vrt ali posestvo. Za navdušene oblikovalce vrtov je Bekaert ustvaril vrsto izdelkov za okrasitev vrta. Arkade ARCFLOR vodijo cvetoče vzpenjavke ali vrtnice po svojem obodu. DEKOTUBE in PANOMUR vam bosta skrila žlebove in popeljala vzpenjavke po pročelju vaše hiše ter dala vašemu domu sproščen in pomirjujoč videz počitniške hiše. Kletke za zajce, ptiče, kokošnjaki... Če izberete mreže CASANET ali HEXANET Bekaert ste izbrali najvišjo kakovost. Ti dve vrsti mrež dobite v plastificirani ali galvanizirani izvedbi. MOJ VRT - MOJE VESELJE Trajnice dopolnjujejo, popestrijo in poživijo vrtne motive Trajnice so posebna oblika okrasnih rastlin, ki ob pravilni in redni negi uspevajo več let. V vrtovih in javni rabi (parki, nasadi) so se uveljavile dokaj pozno. Kljub temu pa danes najbrž ni vrta, kjer ne bi bil košček površine zasajen s trajnicami. Pri tej vrsti rastlin naletimo na vse polno dogajanj in spremljivosti. Njihova mnogos-transka odlika se v prvi vrsti odraža v raznoteri barvi cvetja. Zasledimo rumene, rdeče, oranžne, modre, vijolične in bele odtenke cvetnih barv. Trajnice so mnogostransko uporabne tudi zato, ker med njimi najdemo predstavnike, ki uspevajo na skoraj vseh vrstah ekstremnih rastišč, kot so izrazito mokra in zamočvirjena zemljišča, senčna in važna ter sončna, sušna rastišča. So povečini pritlehne, blazinaste rasti, najdemo pa tudi zelo visoke vrste. Listje nekaterih trajnic je dekorativno, izstopajoče, kot npr. hosta, trave; druge vrste pa so ponašajo z vednozelenimi listi, ki vnašajo živahnost na gredico v času, ko so ene rastline že odcvetele, druge pa se na cvetenje šele pripravljajo (npr.: teloh, jetrnik, grenik - Iberis sp.l, nekatere praproti). Trajnice sadimo posamič ali v skupinah. Sadike iste vrste sadimo vedno skupaj! Trajnice sadimo posamič ali v skupinah. Sadike iste vrste sadimo vedno skupaj! Trajnice uspevajo tudi v skalnjakih, v suhozidu, na brežinah. Nekatere vrste so primerne tudi za rezano cvetje. Še ena je prednost trajnic v primerjavi z enoletnicami. S slednjimi je veliko več dela; vsako leto jih moramo na novo vzgajati ali jih celo kupiti, pripravljati tla, jih saditi... Trajnice pa nabavimo in posadimo enkrat za nekaj let. Domiselno in pravilno oblikovana ter zasajena gredica s trajnicami nas bo razveseljevala že zgodaj spomladi, ko sneg še povsem ne skopni, pa tja do pozne jeseni, ko odcveto še zadnje vrste trajnic. Seznam trajnic, primernih in uporabnih za sajenje v vrtu, je precej obsežen. Zato je izbiranje med njimi težko, zlasti zato, ker je treba upoštevati lastne želje in potrebe ter namen rabe kot tudi samo lego in zemljišče, na katero posajamo rastline. Pri izbiri si pomagamo s priročniki in katalogi, dobrodošel je tudi strokovnja- kov nasvet. Prav pa je, če ne ostanemo samo v okviru literature, temveč si izbrano rastlino tudi ogledamo v naravi. Tako se izognemo morebitnemu razočaranju zaradi neuglednega listja ali videza rastline v mirovanju, kajti knjige pokažejo rastlino vedno v njeni najlepši luči. Pri izbiri je poleg omenjenega pomembno tudi rastišče samo. Nekatere trajnice sonce dobro prenašajo, druge mnogo bolje uspevajo v senci ali polsenci. Zato moramo, potem ko smo kakšno rastlino izbrali, preveriti, v kakšni legi in na kakšnem zemljišču uspeva. Trajnice s svojim pisanim cvetjem narekujejo skrbno in ubrano razporeditev na gredici. Doseči je treba tudi skladje med višinami, pri čemer naj velja načelo, naj visoke ne rastejo med nizkimi sortami trajnic ali pred njimi. Med trajnicami je zahteva po skladnosti barv in oblikami cvetov še bolj poudarjena kot pri drugih rastlinah. Izberemo rastline, ki so nezahtevne in prijetne. Možnosti za izbiro in kombinacijo je namreč nešteto. V teh dneh vas še posebej vabimo na obisk Vrtnarskega centra AURA, kjer vam nudimo bogato in pestro izbiro trajnic. Več kot 200 sort jih je. ANDREJA VUČER ^ ® vaouen prouieni su v rezano cvetje in zelenje skozi ^."~». ----------,----- . vrtovih tako imenovani škarp- večji del leta. Med njimi jih je nizkimi vrstami trajnic, pogos n'ki, v katerih zaradi sončne kar precej tudi takih, katerih to od njih pričakujemo blazi-Pripeke in majhne količine cvetje lahko posušimo za zemlje včasih neuspešno za- zimske dni. SEMENARNA ičijima i& vas vabi v svoji prodajalni v KRANJU na PRIMSKOVEM, Šuceva 23 in v ŠKOFJI LOKI, Novi svet 12! Okoristite akcijski nakup od 15. do 31. vsak mesec in popuste ob večjih nakupih. Vsak torek oziroma petek pa lahko dobite nasvete od našega strokovnjaka - agronoma. Pokličite nas! ŠKOFjA LOKA tel-: 064/622-950 KRANJ tel.: 064/241-114 241-115 nasto rast in zimzelenost Daleč največji učinek seveda dosežemo z zasajanjem tako imenovanih obrobnih mešanih gred. Obrobne jim pravimo zato, ker jih običajno oblikujemo ob robu, oziroma ob stiku med tlakovano površino in trato, med trato in grmovnato kuliso, pred živo mejo, ob poti in v podobnih prilikah. Mešane pa jim pravimo zato, ker jih sestavljajo različne vrste trajnic. Takšna greda je lahko ravna ali vijugava. Njena širina je lahko po vsej dolžini enaka, ali pa se spremila. Najprimernejše širine takšnih gred so od pol metra pa do dveh metrov. Seveda so podobne zasaditve možne tudi na drugače oblikovanih vrtnih gredah poljubnih velikosti. Ko izbiramo trajnice za takšno gredo, ki ji poenostavljeno rečemo tudi kar vrtna greda, moramo najprej ugotoviti, na kakšno rastišče bomo sadili. Ugotovimo ali je zemlja normalna, mogoče močvirna ali pa sušna. Ali je zemlja globoka, ali plitka, revna ali bogato pognojena, ali bomo lahko zalivali ob suši, ali te možnosti ni. Nato ugotovimo še, koliko je greda osončena. Če nanjo sije sonce ves dan, rečemo, da je lega sončna. Če jo sonce obseva polovico dneva, je lega polsenčna, če pa sonce nanjo le redko ali nikoli ne posije, je lega senčna. Potem si naredimo seznam rastlin, ki so primerne za naše rastišče, so nam všeč in bomo z njimi dosegli čim daljši čas cvetenja. Kompozicija bo odvisna od naše kreativne sposobnosti in seveda poznavanja rastlin, ki jih izbiramo. Pri tem nam je gotovo v veliko pomoč podatek, kaj se pri nas sploh lahko kupi. Če pa nam pride v roke še dober katalog trajnic, ki vsebuje tudi podatke o posameznih lastnostih, kot so višina rasti, barva in čas cvetenja, zimzelenost, zahteve rastišča in namen uporabe ter gostota saditve, bodo odločitve poenostavljene. Kar že imamo doma bomo dopolnili z nakupi v dobrih vrtnih centrih ali pri gojiteljih trajnic. Pri tem ni brez pomena poreklo sadik in zlasti način vzoje. Tiste sadike, ki so vzgojene v industrijskih substratih in v času vzgoje močno gnojene, so seveda ob nakupu lepše, bolj košate in morda tudi cvetoče. So pa zato bolj razvajene in manj trpežne, pa zato ob presajanju v vrtno prst na prostem doživijo šok in se počasneje vraščajo od tistih, ki so v času vzgoje v lončkih rasle v navadni vrtni prsti in jim vrtna greda predstavlja možnost za hiter razvoj. Jožica Golob Klančič, dipl. ing. hort. Delovni čas: vsak dan od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure SEMENARNA mu«* u TRADICIJA IN KAKOVOST ŽE VEČ KOT 90 LET! Trajnice golob-klančič Največji izbor kakovostnih trajnic na Slovenskem, vse so vzgojene v naši vrtnariji in namenjene za: - SKALNJAKE - VRTNE GREDE - KORITA IN POSODE - ŠKARPNIKE - GROBOVE - PREVEŠANJE IN VZPENJANJE PO ZIDOVIH - PREKRIVANJE TAL NAMESTO TRATE - ZA REZANO CVETJE fVRTNARIJA: Vitovlje 18, 5261 ŠEMPAS tel.: (065) 48-810 22-461 fax: (065) 48-710 Prodaja na drobno in debelo, pošiljamo tudi po pošti SEME SADIKE d.d, Prešernova 35 1234 MENGEŠ tel.: 061/737-311,737-461 fax: 061/737-133 Nudimo Vam pestro izbiro SADIK za ureditev Vaših vrtov po konkurenčnih cenah. PRODAJNI PROSTOR JE ODPRT OB DELAVNIKIH OD 7. DO 17. URE IN OB SOBOTAH OD 7. DO 14. URE. KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA SAVA z.o.o. LESCE, Rožna dolina 50, tel. 064/718-775, (odprto: 8. -16., sobota: 8. -12.) KRANJSKA GORA, Koroška 14a, tel.; 064/881-345, odprto: 8. -18., sobota: 8. -12. Nudimo vam: ❖ vse vrste semen (vrtna, travna, cvetje) ❖ semenski krompir ❖ folija za zastiranje posevkov ❖ mineralna gnojila (NPK, KAN), ❖ lončki in korita za presajanje lončnic ❖ vse vrste zemlje ❖ vrtno orodje ❖ sredstva za varstvo rastlin ❖ krmila in mineralno ❖ vitaminske dodatke za govedo, kokoši, piščance, kunce in prašiče ❖ vse za rejce malih živali ❖ rezervne dele za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo ❖ zaščitna delovna sredstva JABOLKA IDARED zaboj 1000 SIT zelo ugodno GLOSTER zaboj 850 SIT Obiščite nas! LONČARSKO PODJETJE KOMENDA Cvetlični lonci iz šamotirane gline raznih oblik in dimenzij do 90 cm premera in višine do 60 cm. Litoželezne posode raznih oblik za dolgoletno uporabo. Možnost pritrditve na podlago z vijaki. VSE POSODE SO ODPORNE PROTI ZMRZALI! TEL/FAX: 061/841 015 EUROŠPED 2001, ŠPEDICIJA ZA TRETJE TISOČLETJE Korenine podjetja segajo v leto 1977, tako da prav letos praznujemo dvajsetletnico. V tem času smo doživeli temeljite spremembe, v vseh pogledih in od leta 1992 imamo tudi novo ime EUROŠPED 2001, ki obenem tudi nakazuje usmerjenost v čase, ki prihajajo. Sedež podjetja EUROŠPED 2001 je v Škofji Loki, kjer je poleg uprave tudi ena izmed poslovalnic. Ostale poslovalnice se nahajajo v Kranju, Ljuljani, Jesenicah, Brniku, Mariboru, Sežani, Novi Gorici in Kopru. Zato, da delo nemoteno teče, pa skrbi 70 zaposlenih, ki se trudijo, da svojim strankam ponudijo nadstandardni servis tako pri organizaciji in izvedbi transporta, kot pri samem carinskem posredovanju. Glavne dejavnosti EUROŠPED 2001 so: - organizacija in izvedba transporta, od najmanjših pa do največjih pošiljk po cesti, zraku ali vodi, - carinsko posredovanje v izvozu in uvozu, - svetovanje strankam pri vseh poslih povezanih z mednarodno špedicijo - prevzem in dostave blaga po Sloveniji, • - trgovina. Vse te dejavnosti povezane v celoto, pomenijo za naše stranke servis od vrat do vrat in to ne glede ali je kupec oziroma prodajalec v Evropi ali pa v Avstraliji. S široko mrežo poslovnih partnerjev po vsem svetu smo povezani preko sodobne informacijske mreže tako, da lahko sledimo in usmerjamo zaupane nam pošiljke. V jubilejnem letuj 997 nas čaka velik izziv, saj smo se odločili, da v Škofji Loki zgradimo nov carinsko špediterski center, ki bo našo ponudbo še razširil. Z izgradnjo se nam bo uresničila želja po združitvi vseh potrebnih elementov špedicije na enem mestu, saj smo trenutno na dveh lokacijah v Škofji Loki. Center bo vseboval tako prostore za carinsko operativo, kot transportni in komercialni oddelek, največja pridobitev pa bo sodobno carinsko skladišče z vsemi potrebnimi dovozi za čim hitrejše razkladanje oziroma nakladanje blaga. To bo obenem tudi edino carinsko skladišče v škofjeloški regiji. Poleg tega pa bomo nadaljevali z vključevanjem v svetovne organizacije na področju špediterskih dejavnosti in pričakujemo, da bomo v letošnjem letu postali član IATE, to je mednarodne letalske organizacije ter da bomo začeli z delom za pridobitev certifikata kakovosti za špedicijo ISO 9002. Dolgoročno pa je cilj družbe EUROŠPED 2001 povečanje poslovanja v mednarodnem transportu, saj vemo, da se bo delež carinskega posredovanja s približevanjem evropskim integracijam iz leta v leto zmanjševal tako, da vidimo svojo prihodnost le v vseh vrstah in oblikah transporta. Glede na to, da smo prisotni na devetih pomembnih točkah v Sloveniji, da imamo poleg poslovalnic v notranjosti in na mejnih prehodih, ki v glavnem opravljajo cestni transprot tudi specializirani poslovalnici v Luki Koper za vse vrste ladijskih pošiljk in na Letališču Brnik za letalske pošiljke, menimo, da smo na pravi poti in da smo kot najstarejša gorenjska špedicija, že na poti v tretje tisočletje. EUROŠPED 2001 mednarodna špedicija, transport in trgovina, d.o.o. 4220 Škofja Loka, Kapucinski trg 7, Slovenija Telefon: +386 64 624 141, 624 158 Telefax: +386 64 624 085, p.p. 75 ■Mf transport in trgovina, d.o.o. EUffOSPED 2001 mi prek vseh meja ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 75, LJUBLJANA, Letališka 16, BRNIK, Aerodrom Ljubljana, KRANJ, Kolodvorska 1, p.p. 68, JESENICE, Sp. plavž 6b, MARIBOR, Tržaška c. 53, SEŽANA, Partizanska 115, MMP VRTOJBA ■ NOVA GORICA, KOPER, Ferrarska 12 NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL MICRA 1.016V airbag................. 15.990,00 DEM ALMERA 1.416 V airbag............22.490,00 DEM PRIMERA 1,616V airbag, ABS... 29.400,00 DEM bogata serijska oprema, garancija 3 leta ali 100.000,00 km $ PEUGEOT UGODNO P 106 1.350.000 SIT St/h isnnzissBOB TEL: 064/861-570, 861-571 NOVO! NOVO! V ZALOGI VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL \ REGISTRIRANIH CELO LETO! NOVI RJENAULT NAJUGODNEJE! SUPER KREDITI! P 406 ST 1,8 3.242.000 SIT P 406 BREAK ST 1,8 3.482.000 SIT UGODNI KREDIT od 7+6 %, SERVIS IN PRODAJA VOZIL AVTOHIŠA KAVČIČ MILJE 45, VISOKO PRI KRANJU, tel. 064 431-142 LV&IM ŠKOFJA LOKA, HVURDRI GOSTEČE 8 064 632 286 POOBLAŠČEN SERVIS _»N PRODAJA LIČARSKE IN KLEPARSKE STORITVE - • UGODNI KREDITI -ŽEZAT + 5 % • VSI MODELI V ZALOGI • MOZBOJAKUP NA LIZING V ZALOQI RABLJENA VOZILA RAZLIČNIH ZNAMK - UQODNO SERVIS IN AVTOSALON VRTAČ ^ BLAG. GLOBUS KRANJ 064/211 662 VISOKO PRI KRANJU 064/431 019 NOV! VW SHARAN 1,9 TDI (110 km) MOŽNOST OGLEDA IN TESTNE VOŽNJE UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL: VWCADDY 1.6D I. 89 7.800 D|jj VWCADDY 1.6 D I. 90 8.900 D|JJ VW KOMBI 1.9 TD I. 94 24.500 DE"* Ugoden nakup tudi na POTROŠNIŠKI KREDIT ali PORSCHE LEASIN^ Aud« O0BD Prednost je v tehniki ^te-1 '■i LETO 2006 VAŠ NOVI AUDI in* še vedno eno leto GARANCIJE na prerjavenjekarosenj^. Ugodna ponudba vozil AUDI A4 in A6 letnik 18* A4 že od 38.497 DEM A6 že od 45.428 D _ A4AVANT že od 49.232 DEM A8 že od 99.99vn^j Marjan Schiffrer, poslanec državnega zbora, ki je doživel Juana in Evo Peron Ona je naredila Perona "Vsi smo lahko šli mimo, jo pogledali, pozdravili, vsake toliko časa je odzdravljala tudi ona. In tam se je človek lahko prepričal o njeni fizični lepoti. Bila je božansko lepa/' Ljubljana - Filmski musical "Evita" te dni uspešno polni dvorane slovenskih kinematografov in kot kaže dosedanji obisk, bo to nedvomno letošnja filmska uspešnica. Kljub temu da so o Eviti Peron, za zgodovinarje pogosto tudi kontroverzu i osebnosti v političnem življenju tega stoletja in za argentinski narod boginji in svetnici, posneli že kar nekaj filmov, pa je slednji, ki ga je posnel ameriški režiser Alan Parker razburkal javnost. Za Argentince je bilo sporno predvsem to, da je v glavni vlogi Eve Peron zaigrala, sicer boljša pevka kot igralka, znamenita Madonna. Filmsko zgodbo bržkone že poznate, saj je bilo o Eviti in Juanu Peronu v zadnjem času veliko napisanega in povedanega, k Pogovoru pa sem tokrat povabil človeka, ki je tisto, kar si mi lahko ogledamo v filmu, v resnici doživel. Marjan Schiffrer, rojen v Žabnici med Kranjem in Škof jo Loko, se je po več kot štiridesetih letih, ki jih je preživel v izgnanstvu v Argentini, vrnil v Slovenijo in je poslanec SKD v državnem zboru. Moj sogovornik je razmišljal o takratnih dogajanjih v Argentini, o svojem in svojih sonarodnjakov, doživljanju Eve Peron in njcne karizme, ki si jo je ustvarila pred petdesetimi leti v tej južnoameriški državi. Ste imeli kdaj priložnost predsedniški par videti v živo? "Juan in Eva Peron sta veliko nastopala na tako imenovanem balkonu de la Časa Rosada, to je na velikem Majskem trgu v centru Buenos Airesa. Balkon je v vladni Plači, in ker je bila ta od vsega začetka prebarvana s tipično rdečkasto barvo, jo imenujejo Rosada. Prvi maj je bil za časa Perona v Argentini velik praznik. Na Majskem trgu se je vsako leto zbralo Petsto, včasih tudi osemsto tisoč ljudi. Onadva sta stala na balkonu, Jjudje so vzklikali enkrat enemu, drugič drugemu. Ponavadi je govoril predsednik Peron, ljudem je dajal Poguma, na koncu pa jih je vedno vPrašal, ali so zadovoljni. Seveda je ^sa ta masa zavpila jaaa, jaaaa. Potem je naprej stopila Eva, povsem na rob balkona, in pozdravljala 'judstvo. Če ste za časa prišli na Prizorišče, ste jo lahko videli čisto od blizu. Sam sem Evo Peron najbolj od blizu videl na,velikem zborovanju, misKm, da je' bilo avgusta 1951. rakrat se je odrekla mesta podpredsednice države, vedelo se je že lTW, «- j" — -jvo sem p Jamreč, da je bolna, vse večji so bil star 27 let bili pritiski s strani vojske. Sredi široke avenije 9. de Julio je takrat Praktično nastopila sama, ljudje pa so lahko hodili mimo. Na aveniji se Je zbrala ogromna masa ljudi in tisti, J so bili zadaj je sploh ne bi videli, ?e ne bi bil organiziran mimohod. vsi smo lahko šli mimo, jo pogledali, Pozdravili, vsake toliko časa je odzdravljala tudi ona. In tam se je lahko prepričal o njeni Bila je božansko lepa. vsega naveličani. Kanada je takrat že sprejemala naše ljudi, vendar na podlagi selekcije. Pobrali so le popolnoma zdrave, neporočene fante in dekleta med dvajsetim in tridesetim letom. Seveda je bilo v taboriščih tudi polno družin z majhnimi otroki na eni in starejšimi in bolnimi ljudmi na drugi strani. Teh ni hotel nobeden. Za nas pa je izvedela Eva Peron. Vse zasluge za to je imel duhovnik Hladnik, ki je v Argentino prišel že pred vojno skupaj s Slovenci, v glavnem Primorci, ki so v tridesetih letih bežali pred fašizmom. Prav ta Hladnik je stopil do nje, ji razložil našo situacijo in ona je takoj razumela. "Tem ljudem je treba na vsak način pomagati," je rekla in izdala odlok, naj vsi ljudje, ki si želijo iti v Argentino, krenejo na pot. Poskrbela je za potne liste, transport v Argentino in ljudje so odpotovali. Jaz sem tja prišel med zadnjimi, leta 1949, do konca sem namreč računal na Severno Ameriko, ki pa takrat ni odprla svojih meja." Kakšnih let ste bili? "Ko sem prišel v Argentino sem x—-vuavijaia tudi ona. in tam se je Jiovek lahko prepričal o njeni fizični lePoti. Bila je božansko lepa." Je poleg lepote Evo Peron odlikovalo tudi mojstrstvo besede? "Pravzaprav ni veliko govorila. tdina njena napaka je bila prav v Fetoričnih sposobnostih. Ni imela 'epega giasu kot je naVadno za l5}ke ljudi, ampak je imela kričeč |las, ki ni bil prav simpatičen, zlasti, J? se je razburila in je hotela 'oranim ljudem kaj dopovedati. lakrat ni bila prijetna. prijetna je bila s tistim svojim Pozdravljanjem predvsem pa je bila stalno ob Peronu, od samega začet-*a ga je potiskala naprej. Ona je "aredila Perona. Brez nje Peron ne 01 bil nič." , Posebno, ko je leta 1951 drugič Hne">diral Za Predsednika Argen" ct<4 ^e prvič ga je tako rekoč rešila iz DrKra' Takrat Je kandidiral in malo n„ Q v°litvami so ga zaprli pod niti >e vem kakšno obtožbo. Eva je Krat zrevolucionirala delavce, da s° Dri«r—",uv-'"i"iaia ueiavee, u< ran h k Buenos Aires in protesti ni irJ:3 h,očeJo imeti Perona. Vojska ^Pustil« Tgega .izhwda' kot da ša Je »ata. To je bilo leta 1946." Kri I zakadi-Ste vi P"š,i v Argentino in SD/V? raJe odšU v Kanado ali Avswii'OJniI smo bili P° taboriščih v bile slak "t ,aj v ItaliiL Razmere so °e> mh smo slabo hranjeni, že Lahko bi torej rekli, da je posredno prav Eva Peron vplivala, da ste mnogi Slovenci takrat šli v Argentino? "Nič posredno, direktno. Duhovnik Hladnik, ki je bil v zvezi z nami v taboriščih, je vedel, da tako ne gre več naprej. Okorajžil se je in prosil za avdienco pri Evi, ona ga je sprejela, razložil ji je naše težave in odgovorila mu je, naj pridejo vsi, Argentina bo sprejela vse.Tudi, ko smo prišli tja, nam je veliko pomagala. Delo si dobil takoj, čim si stopil z ladje, so te že čakali in ponujali tako in drugačno delo. Jezik nam ni bil taka težava, ker je bila velika večina ljudi v italijanskih taboriščih, tako da so se kolikor toliko naučili italjanščine, s to pa se je, vsaj v začetku, dalo praktično občevati tudi v Argentini. Mnogi so prve službe menjali že po treh, štirih tednih, ko so dobili kaj boljšega. Težava so bila pravzaprav le stanovanja, zlasti v družinah z majhnimi otroki. Lastniki hiš so se namreč teh otrok zelo branili. Veliko so nam na tem področju pomagali Slovenci, mi smo jih imenovali staronaseljenci, ki so bili v Argentini že od prej. Pogosto so nam bili za garante pri najemninah." V tistih letih je bil Peron na višku moči, Eva Peron je triumfirala, kjerkoli se je pojavila... "Takrat je Peron imel v rokah popolno oblast. Eva pa je imela čas, da se je posvetila stvarem, ki se jim je želela posvetiti. Posvetila se je tistim ljudem, ki so ji vzklikali, navadnim ljudem, delavcem, kmetom... Ti so vedeli, da bo edino ona tista, ki jim bo pomagala izboljšati njihov socialni položaj. V nasprotju z željami visoke aristokracije, vprašanje sicer, ali je bilo to gospodarsko pametno, je dosegla, da so se ljudje iz notranjosti dežele začeli valiti v Buenos Aires. Začela jim je iskati delo, ki ga je bilo sicer, kolikor ste ga hoteli, ampak tu so bili problemi s stanovanji, podporami... Po domače povedano, bogatim je jemala denar na precej vprašljive načine. Ustanovila svojo fondacijo, nekakšen sklad za revne ljudi in dogajalo se je recimo, da je velik podjetnik kar naenkrat dobil pismo, da želi gospa Eva Peron, predsednica fondacije Eve Peron, da gospod podjetnik prispeva določen znesek, številko je postavila kar sama. In tisti gospod se je seveda zavedal, bog ne daj, da zahtevanega zneska ne bi nakazal. Tudi s tem denarjem je potem gradila bolnice, vrtce. Takrat je ženska prvič v argentinski zgodovini vstopila v produkcijo, prej je morala biti le žena, ki je doma z otroki. Ženske so začele delati v nastajajočih tovarnah in ker je bilo otrok veliko, je Eva začela ustanavljati otroške vrtce. Ženske so dobile tudi volilno pravico." Na volitvah leta 1951, ko je Juan Peron drugič kandidiral za predsednika? "Na teh volitvah so ženske prvič volile." Kako pa je bilo z državljanstvom in volilno pravico vas priseljencev? "Po zakonu je Argentina dajala državljanstvo in s tem volilno pravico po tri do petletnem bivanju v državi. Mi smo pri tem deloma imeli težave, ker smo bili brez vseh dokumentov. Sam sem bil takrat v državni službi, kjer so zahtevali državljanstvo. Sel sem na urad za državljanstva, tam so zahtevali krstni list, ki ga seveda ni bilo mogoče dobiti. Poslali so me k sodniku, ki sem mu pod prisego izjavil, da sem ta in ta, rojen takrat in takrat v tem in tem kraju. Državljanstvo sem potem dobil po dveh, treh mesecih. Leta 1953." Perona potemtakem niste imeli priložnost voliti? "Juan Peron je bil drugič za predsednika izvoljen leta 1951, dve leti kasneje pa so bile nekakšne dodatne volitve. Kasneje se je dokončno zapletel v spor s cerkvijo, zapletel se je v spor z vojsko in leta 1955 je zbežal s paragvajsko bojno ladjo v Paragvaj." Ste takrat volili Perona? "Ja. Sicer z velikimi dvomi, ampak Perona sem volil iz enostavnega razloga, ker na oni strani ni bilo nobenega. Na oni strani je bila visoka politična oligarhija, in če bi zmagala ta, bi to pomenilo popoln povratek nazaj, v dobo, ko delavec ni bil zavarovan, ko ni imel socialnih pravic." Kako je vam slovenskim izseljencem ustrezal sistem, ki ga je uvedel Peron. Ta je sicer vladal avtoritarno, a je načrtno pospeševal gospodarstvo in industrializacijo ter socialne reforme... "Starejši izseljenci, zlasti Primorci so imeli s tem režimom nekaj težav. Vedeti morate, da ko je Mussolini zasedel Primosrko in začel s strahotnim pritiskom na Slovence, so se ti množično izseljevali. Nekaj jih je šlo v takratno Jugoslavijo, v glavnem desničarji, tisti, ki pa so bili bolj na levo, pa v Jugoslavijo niso marali, ker je bila vlada desničarska. In so šli v Argentino. Ti Slovenci so imeli zlasti v začetku Peronove vladavine težave, saj jim je takoj po vojni naprimer zasegel vsa njihova društva. Mi nismo imeli nobenih težav, ker so vedeli kakšnega političnega prepričanja smo. Bali pa smo se, da se bo preveč obrnil v desno. Peronu so bile všeč desničarske diktature v Evropi, bodisi Hitler, Mussolini in potem Franco, te ljudi je oboževal, hkrati pa bil toliko pameten, da se ni spuščal v podobne avanture kot oni. Mogoče je od začetka še bila nekakšna demokratična vlada, kasneje pa se je začel pod vplivom ljudi, ki so se mu infiltrirali v vlado, vedno bolj obračati na levo in najprej je sledil spopad s cerkvijo." S cerkvijo, ki mu je od začetka stala ob strani? "S cerkvijo, ki mu je na začetku stala ob strani. Peron je naprimer uvedel obvezen verouk v šole. Bil je toliko politika, da je vedel, da je ena prvih stvari, ki jih mora urediti, vprašanje cerkve. Kasneje so ga sindikalisti v vladi po nepotrebnem privedli v spor s cerkvijo. Tudi mi smo takrat stopili v ostro opozicijo proti Peronu. Leta 1955 ga je vrgla vojska, zbežal je in se vrnil leta 1971. Ampak takrat je bil povsem drugi Peron. Starček, ki ni imel energije, kot jo je imel takrat, poleg njega pa je prišla njegova tedanja žena Isa-belita, ki še zdaleč ni bila to, kar je bila pred njo Evita. Ni imela državniških, tudi ne karizmatičnih potez, kot jih je imela Eva. Ljudje so ob njej ostali hladni, medtem ko kjerkoli se je pokazala Eva Peron, je takoj zavrelo. Videti množico, milijon ljudi, ki padejo v ekstazo, to je nekaj impozantnega." Ko je le ena beseda zadosti? "Prišla je na balkon, zavpila "companieros" (tovariši, tisti, ki me spremljate) in vsa tista masa ljudi je padla v ekstazo." Preobrat v Evinem vzponu na oblast je bila zagotovo takrat, ko se je morala odreči podpredsedništvu? "Najmočnejši razlog zato je bila njena bolezen. Eva ni bila več pri polnih močeh in Juan je to vedel. Istočasno je bil močan tudi pritisk vojske. V letu pred novimi predsedniškimi volitvami ni želel priti navzkriž z vojsko. Vedel je, da bo bolje, če se njegova žena podpredsedništvu odpove." Ko je Juan kandidiral drugič, se mi zdi, da je njena bolezen na neki način bila uporabljena tudi v propagandne namene. Argentinski javnosti so sporočili, da ima Eva Peron raka tik pred predvolilno kampanjo. Nehote je Evino umiranje postalo del kampanje. To njeno mučeništ-vo... Molitve, ki so jih v upanju na njeno ozdravitev, javno uprizarjali Argentinci so imeli status javnih shodov, političnih manifestacij. "Med ljudmi ni vladalo tako prepričanje. Argentinski narod do zadnjega dne ni verjel, da je Eva bolna. Zadnje mesece Peron sploh ni več stopil v njeno sobo, ljudje pa so še kar naprej verjeli, da gre za kratkotrajno bolezen, molili so zanjo, postavljali oltarje po ulicah, prižigali sveče. Ljudje dejansko niso smatrali, da je njena bolezen smrtna. Zato je bil udarec toliko večji, ko so ob tisti znameniti uri osem petindvajset objavili njeno smrt. Dolga leta potem so na radiu in televiziji, na 26. julija ob tej uri, prekinili program in govornik oziroma napovedovalec je dejal: "Ura je osem in petindvajset, to je ura, ko je Eva stopila v nesmrtnost." Če se ob zaključku na vežem še na dogajanja v povezavi s samim snemanjem filma "Evita". V medijih smo lahko zasledili, da so v Argentini ljudje protestirali, celo kakšna mala demonstracija se je zgodila, ker naj bi Evo Peron igrala razvpita pevka Madonna. In kako ste vi slovenski priseljenci gledali na to? "Mogoče so se tako imenovani staroslovenci v vseh teh letih bolj vživeli v argentinski svet, kot mi in drugače reagirajo na te stvari. No, mislim, da argentinski Slovenci na te stvari gledamo nekako od daleč, to je stvar, ki se nas nekako ne tiče. Nasprotno je za povprečnega Argentinca Eva Peron vedno bila svetnica. Argentinec je dvajset Evinih vihravih let popolnoma pozabil, zanj je Eva svetnica. Še danes imajo župniki po raznih cerkvah velike težave, ko ljudje na oltar obečajo Evino sliko, prižigajo sveče... Povprečni Argentinec je Evo začel spremljati in od njenega dvaindvajsetega leta naprej, od takrat, ko se je navezala na Perona, pustila boem-sko življenje in postala njegova žena. Čez njeno prejšnje življenje je navaden Argentinec naredil križ, tistega se ne spomni več. Dobro pa pozna njenih deset kreativnih let, zato je zanj svetnica. Danes boste težko dobili koga, ki bi se z vami pogovarjal o tem, kaj je bila pa Eva prej. Prav zaradi vsega tega je med Argentinci tako nelagodje, ko njihovo svetnico predstavlja, imenujmo z milo besedo, lahka ženska, za kakršno imajo Madonno. Mogoče bi še sprejeli ta film, če bi glavno vlogo igrala moralno neoporečna ženska. Ampak, ko so Madonno v revijah videli v takem in drugačnem položaju... "Ona, da bo predstavljala našo Evito, našo svetnico..." Zato tak odpor. Predsedniku Menemu so zelo zamerili, da je filmarjem dal na voljo Caso Rosado, ki je poleg Evitine karizme drugo argentinsko svetišče, da ga je Madonna tako rekoč oskrunila..." • Igor K., foto: Una Doki GORENJSKI GLAS • 12. STRAN INTERVJU Petek, 28. marca 1997 Aleksander Mežek - glasbenik med Žirovnico in Londonom Slovenija je moja mati, Anglija moja prijateljica "Najbolj emotivne stvari so tiste, ki so zelo osebne. Pesmi pišem skoraj tako, kot bi bile v ogledalu. Skozi pesmi se včasih sam pogledam noter, da vidim, kje so moji obrazi, kako se vse skupaj odvija in spreminja." Kdo ne pozna tiste ...Siva poooot, vodi me, kamorkol' če srce... Razmišljal sem, če bi razpisali anketo za Gorenjsko himno, bi zagotovo največ glasov dobila Aleksandrova "Siva pot". Napisal in zapel jo je daljnega leta..., to boste pač prebrali v intervjuju z Aleksandrom Mežkom, kantavtorjem, tekstopiscem, glasbenim ustvarjalcem. Tudi jaz dolgo časa nisem vedel, da je Sašo, pravzaprav iz Žirovnice, saj se je vedno govorilo in pisalo, da je slovenski "izseljenec" v Londonu. Naj zapišem, da me je v pogovoru predvsem zanimalo to, kako mu znese takole "sprehajanje" med Londonom in Žirovnico, kaj zaboga počne tam gori v Londonu, kar tukaj ne bi mogel, kako pravzaprav živi. Saj, tarnala malica iti na avion, pa se peljati enkrat v eno, drugič v drugo smer, nič takega, boste rekli. Že res, ampak prav preveč običajno pa ni. Rekel sem si, v zadnjem letu, dveh se Aleksander Mežek kar precej pojavlja v naših medijih, trije projekti, tri plošče "Luči v naselju", "Legende" in "Od cveta do cveta", videospoti, kot nujni spremljevalci današnjih glasbenih izdaj. Ravno sem začel razmišljati, češ pa je le prišel nazaj v Slovenijo, nakar vas pokličem in izvem, da morava kar pohiteti z intervjujem, da greste v sredo (preteklo sredo, op. i. L) nazaj v London. Kje ste zdaj tu ali tam? "Zgodile so se določene stvari, ki bi me lahko odtujile od Slovenije ali pa bi me nanjo še bolj navezale. Očitno se mi dogaja slednje. Pred dvema letoma mi je umrla mama, ki je živela v tej hiši. Dokler je bila še živa, je bilo drugače hoditi domov. Vedno je bil nekdo doma, mama je skrbela za hišo, življenje si je uredila na svoj način in sam nisem posegal vanj, pomagal sem le pri najnujnejših stvareh. Ko je mama na hitro umrla, sem se pač moral odločiti. Imel sem sicer možnost, da bi Žirovnico zapustil, a sem se odločil, da ostanem. Toliko let dela sem vložil v to, toliko let sem znova in znova prihajal domov, da bi bil greh, če bi domačijo zapustil. Po malem sem se lotil obnove, zato tudi pogosteje prihajam v Slovenijo." Mislite, dogovoriti se z mojstri za to in ono delo? "Na srečo je v naši družini dosti mojstrov, ki mi pomagajo in vse skupaj je bolj v družinskem krogu. Ampak ne glede na to, je dobro, da sem doma. Meni delo ne smrdi, tudi sam vzamem lopato in kramp v roke. Vse to je po svoje zelo fajn. V Londonu živim v milijonskem mestu, tam je življenje povsem drugačno, tu v Žirovnici pa se lahko sproščam tudi na tak, delaven način." Preden vas začnem spraševati o tistem na temo, kaj vas je sploh vleklo v London, kako je bilo takrat, ko ste šli..., me zanima, kje vam trenutno bolj ustreza, tukaj ali v Londonu? "Potrebujem oba prostora. Navadil sem se dvojnosti in zdi se mi, da oba prostora dokaj dobro obvladam. Seveda pa se to ne zgodi po letu, dveh, to traja precej dlje časa. Stvari so se tako prepletale, da sem lahko nadaljeval to potovanje iz enega kraja v drugega. Samo potovanje ni takšen napor, niti ni tako čudno. Z letalom je namreč mogoče potovati zelo hitro. Sicer pa, dve uri včasih traja, da z avtobusom iz Žirovnice prideš v Ljubljano. Prostorsko pa je bistvena razlika in tudi zahteve v posameznih okoljih so popolnoma drugačne, zahteve, ki ti jih dajejo ljudje in tiste zahteve, ki jih narekuje od tebe prostor. Že od vsega začetka pa sem se podzavestno trudil vzdrževati stik med obema okoljema. In to na vseh področjih. Stik z družino, stik z jezikom, stik z ljudmi, z glasbo, s Slovenijo kot celoto. Tako nikoli nisem imel občutka, da sem zares odšel. V tem je čar. Vedno mi je bilo všeč, tu v soseščini je živela stara mamca, ki me je vedno pozdravila in je rekla, kako si... Tudi, če me ni bilo doma po šest in več mesecev, me je obravnavala tako, kot da živim v Žirovnici, le da sem bil recimo nekje v službi, pa sem spet prišel domov. Pravzaprav sem vseskozi imel v okolici tisto potrebno podporo, ki me je držala pokonci, da sem lahko brez predsodkov in brez skrbi vedno znova prihajal. Seveda sem še vedno precej lokalpatriota. Jaz sem zelo Gorenjec." Človek je nekje doma, ampak ljudje pravijo, da je vsak nekje tudi doma doma? Kje torej, tukaj ali tam? "Ne morem reči, ali je to tukaj ali tam. Sem pa večkrat razmišljal o tem. Slovenijo sprejemam kot svojo mater, Anglija pa je moja prijateljica. Brez matere ne moreš biti, brez prijateljev pa tudi ne. Moraš imeti zaledje obojih. Prijateljstvo je zame kresanje stvari med seboj, ki pa hkrati utrjujejo. Potrebujem to kresanje, to utrjevanje ljudi. Prijatelji niso vezani nate po rodbinski plati, da bi ti na neki način morali ustrezati. V družini pa želiš gojiti vezi, zato odstopiš od kresanja. Prijateljstvo je po svoje rivalsko in Anglija je zame rivalstvo." Rivalstvo v dokazovanju? "Skušam dokazati, da lahko osvojim vse tisto, kar Angleži imajo in ponujajo, ampak hkrati jaz ostanem jaz. To sem že zdavnaj pogruntal in je ključ mojega bivanja v Angliji. Tam si interesanten in originalen samo zato, ker si Slovenec, ker si drugačen. Ko me je tega nehalo biti strah, ko sem lahko naravnost povedal, sem to in to, ko sem videl, da me sprejemajo in spoštujejo takega, kot sem, potem je bilo bistveno lažje. Anglija je namreč kulturno impozantna in te vedno postavi v neki prostor. Takoj začutiš, da si nekako manj vreden, da ne moreš osvojiti vsega tistega, kar imajo Angleži. Takrat se ljudje ustrašijo, to je strah pred dejstvom, da si tujec. In to ni dobro. Hkrati pa oni vedo, da tisti trenutek, ko prideš kot tujec in skušaš biti Anglež, za njih nisi več interesanten. Kaj naj jim dokazujem kot Anglež. Nič. Šolal se nisem tam, tam nimam rodbine, nobena stvar me ne veže nanje... Če pa hočem komunicirati z njimi, to pomeni, da moram poznati njihovo kulturo, njihov jezik, njihov način medsebojne komunikacije, njihov okus... To mi je uspelo in nimam nobenih težav." Kdaj ste pravzaprav odšli v London? "Maja bo petindvajset let. Odšel sem torej leta 1972, naslednje leto izdal svojo prvo malo ploščo v Angliji, ki je izšla le v Angliji in Ameriki. Naslednje leto sem pravta-ko v angleščini izdal album, v Sloveniji pa singl ploščo Siva pot." Takrat ste bili "orn'k" mladinec? "Orn'k. Devetnajst, dvajset let." Kaj vas je kot mladinca vleklo gor? Je bilo to potovanje z nahrbtnikom in odločitev, oh, bom pa kar v Londonu ostal...? "Pravzaprav me v London ni vleklo, tja sem bil povabljen. Stvarem sem sledil tako, kot so se dogajale. Nikdar nisem silil v neko stvar. Tako kot zdaj poskušajo mladi, ki prihajajo v Anglijo, si zaslužijo čez počitnice nekaj denarja, gredo po založbah in prosijo, če bi kdo poslušal njihovo. Mislim, da to ni pravi način, saj ti prej ali slej zmanjka denarja, nekam pa pač moraš iti." Tudi dandanes mladi slovenski glasbeniki hodijo v London? "Seveda. Veliko jih je in vedno potrkajo na moja vrata." Vi ste bili v London povabljeni. Na kakšen način, bržkone vas je nekdo videl igrati...? "To je bilo popolno naključje. V Zagrebu sem imel prijateljico Nelo, njen oče pa je imel neke veze z radiom Zagreb. Povezal me je z Mladenom Mazurjem, urednikom na radiu, ta pa me je predstavil Angležem, ki so po Jugoslaviji snemali narodno glasbo. Hodili so od vasi do vasi in iskali take skupine, predvsem doli po jugu. Jaz pa sem celo poletje na morju zabaval to mladino iz Zagreba, znal sem komade od Boba Dvlana, Neila Younga, na vrhuncu je bila skupina Crosbv, Stili, Nash and Young, pa Joni Mitchell, nekaj sem imel svojih komadov, takrat je bilo to zelo interesantno za ljudi, ni bilo veliko kantavrotjev pri nas. Interesanten sem se zdel tudi Angležom, verjetno zato, ker sem bil mlad, ker sem bil iz vzhodne Evrope, ker sem se ukvarjal z Bobom Dvlanom, pa saj niti sam ne vem zakaj. Kakorkoli že, takrat sem moral iti v vojsko in sem jim rekel, naj me poiščejo čez eno leto. Dvanajst mesecev je sicer dolga doba, no, kitaro sem seveda vzel s seboj. Po vojski sem mislil, da so name pozabili, zaposlil sem se v Metalki, kot trgovski tehnik. Po šestih mesecih naj bi šel skupaj z mojim šefom v zunanjo trgovino, dobro sem namreč obvladal angleščino, nakar je prišlo pismo iz Londona, češ če me London Še zanima. Leta 1969 sem se osebno spoznal tudi s Cliffom Richar-dom, kot fan pa sem ga spremljal že od vsega začetka. Teden dni po Evroviziji, zmagal je s skladbo Congratu-lations, je nastopil na koncertu v Zagrebu. Po teh istih zvezah moje prijateljice so me zvlekli v Zagreb, da bi lepil plakate za koncert. Za nagrado sem bil lahko na vseh sprejemih, na koncertu, škrat- • ka hodil sem naokrog z njihovo ekipo in se z njimi dodobra spoznal. Potem se je vse dogajalo eno za drugim, prišel sem v London, imel sem številko znanke Cindy Kent iz njegove back skupine, jo poklical, vmes pa začel delati svojo prvo ploščo. Po štirinajstih dneh mojega Londona so me povabili na neki umetniški festival na podeželju. To je bil multikulturni festival, na katerega so prišli pesniki, pisatelji, glasbeniki, slikarji... Hodil si od enega do drugega, se spoznaval z njimi, zvečer pa so bili ponavadi koncerti. Jaz sem imel tam svoj prvi uradni koncert. Prvič sem se postavil za mikrofon, ljudje so sedeli na travi pred mano in v prvi vrsti je s prekrižanimi nogami sedel Clif* Richard." Trema stoodstotna? "Ustrašil sem se, samo... Pri teh zadevah je bistveno, da izkoristiš trenutek. Izkoristil sem dejstvo, da sem jim bil interesanten. Nabral sem si kup poznanstev, imen in telefonskih številk, iz katerih pravzaprav še zdaj izhajajo vsa moja poznanstva v Londonu." Tisti kup je potemtakem vplivi tudi na to, da ste ostali v Londom^Jl poiskali stanovanje, službo...? "Nekaj časa sem taval od stanovanja do stanovanja, dokler nisem prišel do svojega, seveda pa sem vseskozi imel podporo teh ljudi« mojih prijateljev." A tudi z delom ni bilo ^roblern^ Menda niste kar takoj živ^jB glasbe? "Pravzaprav sem se takoj zace preživljati z muziko. Hmmm- n K prej sem kake štiri mesece Pak'r plošče v eni od tamkajšnjih gramV fonskih družb. Cindy Kent me J predstavila majhni založbi in oni me vzeli z namenom, da me pr stavijo kot glasbenika. Kot gost seg nastopal s skupino, ki je leta i* imela hit Light Up The Fire na** mestu lestvice. Z njimi sem pre* žaril celo otočje od Škotske « žaril celo otočje oa VValesa, od Anglije do Irske. Dobivati sem začel ponudbe za televizijo, imel sem oddajo na BBC 2, bil sem gost velikih oddaj, Clift Richard tne je predstavil v oddaji Cliff And Friends, začel sem delati prvo veliko ploščo s kitaristom, ki je med drugim napisal tudi glasbo za komad VVhat' s Love Got To Do VVith It, ki ga izvaja Trna Turner... Tega je ogromno, lahko bi ti govoril štiri dni." Nadaljevanje na 13. strani Prva plošča je torej izšla leta 1974? "Ja, prva plošča je izšla v Angliji, seveda v angleščini? Takrat sem se ukvarjal tudi z gospel glasbo, v Londonu nastopil na velikem koncertu z Johnijem Cashom, skupaj z njim in Richardom izdal kompila-cijsko ploščo. Počasi sem si ustvarjal renome in edina napaka, ki sem jo naredil je bila, da sem že takoj na začetku spremenil ime v Aleksander John. To sem storil na pritisk založbe, oni pač niso vedeli, kako naj izgovarjajo Mežek. Ven so hodile take spake, da sem na koncu rekel dobro, pa spremenite v Aleksander John. John po očetu, v vojaški knjižici sem namreč imel napisano Aleksander Janez Mežek. Pod tem imenom sem sicer naredil veliko, a proti sredini osemdesetih let sem se začel spraševati, če je to prav. To je bilo v obdobju, ko sem začel pripravljati ploščo "Podarjeno srcu". Konceptualno Ploščo, ki sem jo posvetil Sloveniji. Zame pa je bilo zelo pomembno tudi to, da sem v svojem delu ocenil sebe Kot človeka. Saj ne moreš Pisati kar tako, delaš, da spoznavaš sebe in le to je nekaj vredno. Takrat sem tudi spremenil ime Aleksander John nazaj v Aleksander Mežek. To me je kar precej koštalo. Tista leta so bila nasploh čuden del mojega življenja, 'ik preden sem začel pisati tekste in glasbo za ploščo "odarejno srcu, sem se močno urezal na roko. Imel sem Porezane vse živce in tetive in naslednja tri leta sploh nisem niogel igrati na kitaro." jn_ste se bolj posvetili Pisanju? "Začel sem pisati m razglabljati. Verjetno se je to moralo zgoditi, od takrat sem namreč na kup stvari začel gledati drugače." Po naključju je bil komandir moj nečak. Rekel mi je, ne se hecat, pojdi domov pa raje kakšen komad napiši. Da ni take sile." Potem ste se še mnogokrat vračali v Slovenijo? "Takrat sem se vračal vsak mesec, pa tudi sedaj pogosto potujem na tej relaciji. En mesec preživim v Angliji, en mesec v Sloveniji. Tudi tisti, s katerimi delam v Londonu, me razumejo. V bistvu sem po vojni vzpostavil ta sistem vračanja in razumeli so me, da se pač moram vračati v Slovenijo, da imam tukaj odgovornosti... Ne gledajo me kot A jih potem tudi podpiše z imenom avtorja? "Seveda, avtorske pravice so tvoje." Slovensko - angleško, kako je z jezikovnim preklopom? "Preklopim brez problema. Angleži me ponavadi sprašujejo, ali sanjam v angleščini... Tudi. v obeh jezikih lahko delam povsem enakovredno." Delati komade za službo po dvajset na leto in delati komade za svoje plošče? "Včasih dobim naslov komada, ki mu manjka "le" še besedilo. Za ti, notalično veš, do kod zmore s svojim glasom." Koliko vaših komadov je na Cliffovih ploščah? "Štirje, s tem, da je eden naslovni." Vas obvestijo, kje, kdaj in kako bo porabljeno vaše besedilo? Da se slučajno ne dogaja tisto, poslušaš novo ploščo kakšne skupine in ugotoviš, opa tole je pa moj komad.. "Seveda. Trikrat sem imel svoj komad v finalu angleške Evrovizijc. Ta bi bila pa dobra, da bi kdaj prišel skozi angleški izbor za pesem Evrovizije." Tisto o porezani roki me ^nima^Je šlo za nesrečno ^djučje? "Ko se mi je rodila hčerka, sem na Zabavi za prijatelje delal okrogle Položene kruhke. Vzel sem kozarec jn z njim rezal kruh. Najprej po eno ^ito", potem pa sem jih dal deset skupaj, čisto po Gorenjsko. Močno em pritisnil in pod pritiskom roke je j^arec počil. Takole (pokaže na ?dajje z roko v redu, a ne? ^ Zahvaljujoč dobremu kirurgu. o, hočem povedati, da sem v jstem času veliko premišljeval in iz (lpega tega se je rodila plošča p°darjeno srcu"." Na^jneki način preobrat v vaši ^penikarieri? . Absolutno. Zanimivo pa je, da se y .YSe.to dogajalo tik pred osamos-Jitvijo Slovenije. Ploščo sem sicer 5 Pravljal zelo dolgo, precej časa Pri° P°rakili tudi za snemanje, saj je Sjasbenikov, izšli pa sta dve verziji "Ko slovenska kot angleška. ' Projektu sodelovalo čez 200 Ploš ngleška. /cf-~^gjg izšla konec leta 1989, čez r~-^-J!LjPpl pa se je zgodila desetd-^novo/na? Anfp.se Je vojna začela, sem bil v teši spomnim se, še zdaj imam kate^niCo Evenin8 Standarda, na tyarn. Je pisalo z velikimi črkami Panika-Sl0VCnija- ZaSrabila me Je na telefon? "T 1 r •--- prišei /wn Je b'la P™3 stvar' a n'scm Našli 11 °zi' ker ni bi,° Postih linij. Poklii 1 dan ob šestin zjutraj sem Jesen- marno- Da gredo tanki prot '^nicam !°lik0 sem izvedel. To me je hočem razJarilo, da sem si rekel, Avst?Seprijaviti v voJsko. Preko d°move-m Za8reba vsem PrišeI OornV' SC °Slasil v Šlandrovem stacirwV Radovljici, kjer je bila '°nirana TO, da bi se prijavil. nekega turista, ki bi se kar tako vozil z avionom." Kakšna je pravzaprav vaša zaposlitev v Londonu? "Veliko delam za založnike, glasbo in besedila. Z njimi podpisujem pogodbe, ki mi nalagajo, da na leto za njih napišem določeno število komadov." Ops, kako to bolj natančno izgleda? "Podpišeš triletno pogodbo za dvajset komadov na leto. Skladbe potem ostanejo založbi, shranijo jih v nekakšno banko in oni z njimi razpolagajo, ponavadi za dobo desetih let. V tem času oni pač ta material ponujajo naokrog, to je trgovina. Vsaka založniška hiša ima svoj studio in če se ti zdi, da si nekaj napisal, pa je njim zanimivo, potem zadevo tudi posnamemo. Demo posnetek, ki potem roma v njihov katalog pesmi. To je industrija, kjer ogromno ljudi naenkrat dela plošče. Michael Bolton, Mariah Carrev... Dajo ti spisek, kdo dela, kaj dela, v katerem studiu in ti greš domov in pišeš. Naprimer, če pišeš komad za Michaela Boltona, poslušaš njegove plate in skušaš napisati, kar bo njemu všeč. Potem to predložiš na natečaj. Ko kdo od znanih glasbenikov najavi snemanje plošče, dobi 500 različnih komadov." Cliffovo ploščo sem od njega dobil naslov "Take Me To The Leader". Ko mi je naročil besedilo, pa seveda ni povedal, da je to naročil petim avtorjem. Petim prijateljem. Slučajno je tistikrat zmagala moja pesem. Mogoče se to sliši obrtniško, ampak za znane glasbenike, glasbenike z renomejem, je težko pisati, hkrati pa je dobro to, da imaš na razpolago ogromno podatkov. On je osebnost, ki je že dolgo na sceni, poznam njegov karakter, njegove posebnos- Aja, pri nas ni bilo te možnosti? "Enkrat samkrat so me prosili, da bi naredil komad. Bilo je kmalu po osamosvojitvi, ko sem naredil skladbo s producentom Mickom Moranom (on je produ-ciral Barcelono za Fre-dija Mercurija). Takrat sem imel še pogodbo z nemško založbo Poly-gram, bili so pripravljeni vložiti denar, Moran je bil pripravljen dirigirati... skladbo sem dal v izbor, a me niso izbrali niti v ožji izbor desetih oziroma petnajstih za tekmovanje. Baje je bilo narobe, ker sem moral zadržati založniške pravice, spodaj sem moral podpisati svojo firmo. To pa je bilo nesprejemljivo, kot sem kasneje izvedel." Kako na vaše "sprehode" na relaciji London - Slovenija gledajo ljudje v vaši ožji okolici? Imate petnajstletno hčer. "Trenutno živim sam, od leta 1990 sem namreč ločen. Sicer mojo bivšo ženo Karen poznam že od njenega štirinajstega leta, ko sem jo spoznal v Kaliforniji, od koder sicer izhaja. Prišla je študirat v Anglijo, na univerzo v York, nekaj let sva živela skupaj na koruzi in se potem poročila. Po osmih letih sva šla narazen. Sam sem konec koncev pravi Gorenjec, kalifornijske ženske pa že tako ali tako slovijo kot absolutno emancipirane. Midva sva živela zelo težko, ona v Londonu ni imela nobene družine, jaz nisem imel nobene družine, prijatelji pač niso isto. Vajena velike družine, v Ameriki je imela dve sestri in dva brata, ogromno so bili skupaj, to ji je manjkalo. Ni mogla poklicati mame, da bi ji recimo kdaj prišla pomagat, jaz pa sem veliko hodil na turneje, tudi po cel mesec me ni bilo. To je sčasoma pustilo na najinem odnosu določene posledice. Kadarkoli sva hotela iti domov, sva morala z avionom ali v Kalifornijo ali v Slovenijo in to ni ravno najbolj fino. Seveda pa sva še sedaj prijatelja, še vedno se videvamo, še vedno nosi moj priimek, skupaj s hčero Katjo živita v Kaliforniji. Tudi sam sem imel možnost, da grem živet v Ameriko, imam vse pogoje zato, tudi znamenito "zeleno karto" in z njo vsa delovna dovoljenja. Imel sem to možnost, ampak sem ugotovil, da bi bila to prevelika odtujitev od Slovenije, seveda pa je v Kaliforniji povsem drug način življenja kot v okoljih, v katerih živim sedaj." Kakšno državljanstvo bi vam torej zapisala, če bi bil jaz zdajle anketar za popis prebivalstva? "Imam dvojno državljanstvo, angleško in slovensko. Drugače niti ne bi mogel eksistirati na obeh koncih. Imam vse obveznosti v Angliji in vse obveznosti v Sloveniji. Konkretno tudi davčne obveznosti." Ne preveč po gorenjsko? "Seveda pride drago. Življenje sem si zakompliciral do skrajnosti. Zakompliciral v smislu tega, da sem si na ramena naložil ogromno administrativnih zadev." A še to, vedno me je zanimalo. Ali tekstopisci za svoje pesmi uporabljajo resnična imena, so pesmi pogosto posvetila neki osebi, kraju...? "Jaz zelo veliko." Zelo veliko? "Moje pesmi so povsem odkrite, recimo Ajda pa znova zori ima moj akrostih, Julija je posvečena, posvečene so pesmi Prijatelju, Materi, Pesniku... ogromno pesmi posvetim ljudem. Zgodbe mojih pesmi so resnične. Pravzaprav je življenje ena velika zgodba. Največ me naučijo stvari, ki jih doživim in kadar pišem, ne morem mimo njih. V pesmih želim otipljivost, predvsem rato, ker v njih raziskujem sebe. Pomembno je, da stvari, o katerih razmišljaš, tudi izrečeš. Takrat dobijo čisto drugačno vrednost. Razmišljaš lahko O marsičem, izrečena beseda pa ima težo. Beseda je kot pogodba, ko jo podpišeš oziroma izrečeš, je ne moreš več vzeti nazaj." Ja bila "...megla z dežjem..." v komadu Vremenska napoved tudi odraz vaših prvih občutkov, kar se vremena tiče seveda, v Londonu? "Ha, ha, ha... saj je danes (v sredo pred desetimi dnevi) tudi po Sloveniji megla. Trenutno še več kot v Londonu. Hmmm... Vremenska napoved, to je ena mojih prvih pesmi. Včasih sem vedno stopal, kadarkoli sem kam šel, sem stopal. Stopanje pa je zelo odvisno od vremena..." Pot vas v sredo (preteklo sredo) vodi nazaj v London? "Delam nov projekt, posnel naj bi še neke druge stvari..." In čez kakšen mesec, dva? "V maju bom spet nazaj." Sem že hotel reči hvala za pogovor, a me še nekaj zanima, čisto iz "firbca". Koliko je teh poti med Anglijo in Slovenijo na leto? "V Slovenijo vsaj deset, potem pa je tu še kup drugih poti, vmes tudi kakšna Amerika, do Karin in Katje." • Igor K., foto: Janez Pelko Teden dni je že, kar imamo tudi koledarsko \f da se oglašate v naših "kontaktnih" rubrikah, pomlad. No, začela seje s precej mrzlo f^m !£ S W kjer govorite o svoji pričakovani polnoletnosti, o dobrodošlico. Pa nič ne de; mi mladi med JJ£j ^ ^y ^ M q vzdevkih svojih sošolcev in sošolk eNAJST in devetNAJST leti in vsi, ki se tako (lahko tudi osvojem), o svojih noj...naj...naj mlade počutimo, nosimo pomlad in toploto v oblačilih, vonjavah, hrani, berilu, glasbi, sebi. Prihajajo tedni, ko bomo intenzivneje kot sicer doživljali zornikih... Si kaj dopisujete v tujih jezikih? Spet bi radi doživeli tudi poplavo prijateljstvo in ljubezen, zato je na naših straneh tokrat tudi nekaj naslovov vaših vrstnikov iz tujine, tako kot smo jo pred nekaj meseci tematike s tega intimnega področja. Kako se oblačimo, negujemo in Lahko pa nam napišete kaj o svojih ljubezenskih doživetjih, prijateljstvu, češemo (o slednjem tokrat nekaj več), pa so tako že stalnica strani, simpatijah, skratka o vsem, kar začenja brsteti.v teh pomladnih namenjenih NAJSTnikom. Spet vas vabimo, dneh. Berite, glejte fotke, uživajte in se odzivajte. Vprašaj kozmetičarko Velik nos in štrleča ušesa ANDREJA, 14 let: Imam precej velik nos in štrleča ušesa, zato me vsi v šoli zafrkavajo, da sem palček Smuk. Slišala sem, da se te stvari dajo operirati, toda doma si ne upam niti omeniti. Te operacije so najbrž drage, pri nas pa ima od staršev službo samo oči. kaj mi svetujete vi? Ali obstajajo kakšne zvijače z Učenjem? ' Težave, ki jim imaš ti, se seveda dajo odpraviti z operacijo. S podobnimi problemi se ukvarja estetska kirurgija. Drži pa tudi, da so taki posegi zelo dragi. Štrleča ušesa se dajo lepo prekriti z lasmi. Obišči svojo frizerko, povej ji, kaj te žuli in prepričana sem, da bosta skupaj ugodno rešili problem. Pri Učenju pa velja pravilo, da če neke napake ne moremo popolnoma prekriti, poudarimo tisto, kar je na obrazu lepega (oči, ustnice), tako te ne bodo vsi gledali v nos, pač pa tvoje lepe oči ali usta. Če pa boš čez leta, ko boš odrasla, še vedno mislila, da imaš prevelik nos in ušesa, pa se še vedno lahko odločiš za operacijo. • Kozmetičarka Ana Mali Prijateljstvo je v krizi Sta se sporekli z najboljšo prijateljico? Kaj storiti? Najprej razmisli o vajinem prijateljstvu. Če se ti zdi še vredno, da ostaneta frendici, se zadeva lotita takole: * na štiri oči se pomenita o vajinem prijateljstvu in tedaj ji daj vedeti koliko ti to pomeni * potem v iskrenem pogovoru razpravljajta o tem, kaj je zakrivilo spor med vama * svetujemo mirno kri, da ne pride do ponovnega prepira * poslušajta druga drugo, kaj imata povedati o napakah in pomanjkljivostih, ki so postavila na kocko vajino prijateljstvo (če je denimo ena od vaju ljubosumna na frende, s katerimi se druži druga, naj to jasno pove in naj bo potem pripravljena pristati na to, da si prijateljice ne more lastiti izključno zase) * zaupanje je temelj vsakega prijateljstva (če je denimo ena od vaju širila vajine mtimne pogovore, naj ji da druga jasno vedeti da so taki pogovori stvar med dvema in ne javna zadeva, v prihodnje pa naj se tega držita obe) * skupaj se odločita, ali bosta druga drugi dali še eno priložnost in potem spoštujta to odločitev. Sramežljivost pa taka!! Spomladi so vsi zaljubljeni, tudi tebe vleče k določeni osebi, za odločilni korak pa ti zmanjka "špage". Kako se znebiti sramežljivosti? Nekaj nasvetov: * smej se, smej se in še enkrat smej, to imajo fantje in punce pri nasprotnem spolu najraje; * če ti on (ona) vrne nasmeh, je narejen že korak naprej; toda previdno (zlasti punce: nikar se ne hihitaj) * drugi korak je 'pogovor: najbrž je kaka tema, ki je blizu obema; predlagamo kaj iz sveta glasbe * naj ne govori le on (ona), enakovredno se vključuj v pogovor, zagotovo imaš kaj povedati * ni treba, da se strinjaš Z vsem, kar pravi on (ona); povej svoje mnenje in zdel(a) se ji (mu) boš cool * pozdravi ga (jo), vprašaj, kaj misli o novem filmu, o novem glasbenem spotu, pogovarjaj se o športu * pokaži zanimanje za tisto* kar pripoveduje! NAJST nasveti m m iakTW Ojroi>:i reci MET V našem tretjem nadaljevanju spoznavamo droge. Kaj so LSD, marihuana, hašiš, ectasu, heroin iz zle družine narkotikov? Spoznaj dejstva o njihovem delovanju in - izogibaj se jih. Marihuanu, hašiš Marihuana je zelena, rjava ali siva mešanica posušenega cvetja konoplje (canabis sativd). Hašiš je ena od močnejših oblik marihuane. Kako deluje? Kemikalija iz marihuane (THC) vpliva na možgane, zmanjšuje zmožnost koordinacije, ravnotežje in reakcijski čas ter občutek za čas, povečuje bitje srca in krvni tlak. Vse to spremljajo suha usta, lakota, rdeče oči... Kakšni so njeni učinki? Resda ima značaj manj nevarne "mehke droge", toda ob pogosti uporabi lahko pripelje v odvisnost od "trdih drog". Pod vplivom te droge se pojavljajo problemi s spominom, učenjem, razmišljanjem in reševanjem težav. Odvisniki imajo težave z ravnotežjem doživljajo napade tesnobe, strahu, panike. Dolgoročne posledice: pomanjkanje energije, izguba zanimanja za svoj zunanji videz in izguba občutka dolžnosti. Za pljuča je menda marihuana enako nevarna kot cigarete. Dokazano je, da THC kemikalija poškoduje celice imunološkega sestava. Z jemanjem te droge tvegamo tudi psihično odvisnost (beg od stvarnosti), sčasoma telo zahteva večje doze. Ectusu Kemična droga, dobi se bodisi kot bel prah bodisi v obliki raznih tabletk. Je kombinacija halucigenov in stimulansov. Znana je kot "droga ljubezni", ker krepi čstva, pzitivna in negativna. Delovati začne od 20 minut do uro potem, ko jo vzameš. Koža začne srbeti povečata se utrip srca in krvni protisk, usta sosuha, roke, noge in čeljust togi zenice razširjene, pojavi se celo nezavest, trese te mraz, znojiš se in obhaja te slabost. Ecstasyje lahko pravi morilec, in sicer iz naslednjih razlogov: droga morda ni čista, ker Ji lahko dodajajo druge sestavine; pove-čuje telesno temperaturo in med akcijo (denimo med plesom v vročih prenatrpanih dvoranah) lahko povzroči dehidracijo; nace-janje s tekočino, ki blaži hudo žejo, pa lahko povzroči poškodbo možgan. Kratkoročne posledice: slaba koordinacija gibov, kar povzroča nezgode; ko preneha delovati te obide depresija, utrujenost, paranoja, tesnoba in zmedenost, kar lahko traja več tednov. Dolgoročne posledice: nespečnost, poškodbe jeter in možganov. Če ecstasg jemljemo skupaj z alkoholom ali kako drugo drogo, so tveganja še vegja. Ectasg izdelujejo iz derivatov amfetaminov (tudi človeško telo ga proizvaja denimo adrenalin). Osnovna sestavina je metilen- Drops Sonce Polmesec Puščica skozi srce VW Prelomna zareza Prelomna zareza Prelomna zareza Prelomna zareza Prelomna zarez« LSD LSD je laboratorijsko narejen halucinogen, ki močno vpliva na spremembo razpoloženja. Prodaja se v "pivnikih", prepojenih z drogo, pa tudi v obliki tablet, kapsul in tekočini. Delovati začne po 30 do 90 minutah, ko ga človek vzame, uživalcu pa lahko popol- 17 Mongolsko oko ANAOIN Prelomna zareza 20 21 Boomerang Sulls Delfin Prelomna zareza Prelomna zareze 28 29 30 32 Vrabec Prelomna zareza 39 Pt»C Kermit Kremenček Bat man Prelomna zareza Prelomna zareza Nekaj najpogostejših "primerkov" ectasvja, kot jih na posebnih plakatih objavlja Ministrstvo za notranje zadeve republike Slovenije. dioksiamfetamin; strokovnjaki trdijo, da je 500 miligramov te snovi (5 tabletk) smrtonosno. Delovanje ene tablete pa traja največ dve uri Najnovejša dognanja kažejo, da jemanje ecsta-syja uničuje možgane. Narko-mafija se ne ustavlja pred ničemer: obstajajo dokazi, da se ectasvju dodajajo močnejše droge, da bi bil učinek večji in da bi mladi postali odvtsniski noma spremeni predstave o pros-toriu in času: sliših barve, vidiš zvoke, doživljaš privide (denimo premikanje zidov). Razširijo se zenice, povečajo se utrip srca, krvni protisk in telesna temperatura, zaspanost, potenje, suha usta, trepetanje. Učinek droge traja okoli 12 ur. Kratkoročne posledice: močna panika, zmedenost, globoka depresija strah, strašljivi prividi Pod vplivom te droge seje zgodilo že veliko usodnih nesreč. Dolgoročne posledice: nenadne halucinacije (ne da bi sploh vzeli drogo, nekaj dni ali celo mesecev potem, ko je nedko vzel ISD), simptomi začasne shizofrenije, težka depresija... Tvegamo psihično odvisnost, povečana odpornost telesa pa terja vedno večje doze za enak učinek. Heroin Heroin sodi med opiate, dobivajo ga iz opijskega maka, ki vsebuje tudi snovi za lajšanje bolečin (morfij in kodein). Videti Je kot bel< ali temnorjav prah ali snov, P°" dobna katranu. Kako deluje? če se vbrizga z injekcijo v žilo, spodbuja evforično razpoloženje, pogosto sledi zaspanost, slabost bruhanje. Telesni simptomi' solzne oči, srbenje po teleJ*t Heroin uničuje telo in povzroča močno odvisnost Kratkoročne p°~ sledice: problemi z dihanjem, slabost bruhanje, zaprtje. Vk°"*" binactji z alkoholom zelo hitro prekoračiš dozo heroina Rezultat: krči, koma, smrt. Dolgoročne posledice: turi na koži, poškodbe žil. Odvisniki morajo jemati da se počutijo "normalno"■ nitev (četudi en sam dan) povzroča simptome odvajanja: bolečtn< mrzlico, potenje, mišične krče slabost. Če odvisnik prekine * drogo, je lahko pozneje običajna doza prevelika in s & usodna Z jemanjem heroina gamo odvisnost, telesno in das no. Z nenehnim jemanjem m* odvisnik povečevati dozo, s nim povečevanjem prehaja s Jenja na injekcije. # Nanizali smo le nekaj ar^$te uničujejo mlade, da J1n _^ (teoretično) poznali in jim z reči ne. a^ftJ^ ^ Na ulicah že nekaj časa videvamo v živahne barve odete punce in fante, ki so že davno pred lastovkami in telohi naznanili pomlad. Poznamo jih, Benettonova oblačila so to, mladim po telesu in duši. Ponje vam ni treba daleč, Benettonove prodajalne so v Kranju, Škofji Loki in na Bledu. TONI & GUY v frizerskem ■ . mm a m iiw% m P% 1 1 salonu ELVIRA na Bledu V začetku marca je bil na Bledu velik frizerski dogodek. Zgodilo se je prvič, da je na Bledu turističnem biseru in na Gorenjskem nasploh gostovalo svetovno znano frizersko ime -TONI & GUY. Prišla sta NICO PULIA in GIANNI D ASSERO vodilna moža stuttgarske Toni & Guy Academv v Nemčiji. Strokovni seminar se je odvijal v dvorani blejske KAZINE. Priprave za nedeljsko T & G demonstracijo pa so se začele že v soboto zvečer v frizerskem salonu ELVIRA v Park hotelu, s predhodno obdelavo in pripravo vseh modelov. Velike zasluge ob vsem tem pa moramo pripisati organizatorju q. ROMANU HLEPU, ki je tudi glavni urednik prvega strokovnega frizerskega časopisa HAIR FASHION pri nas. Z omejenim številom obiskovalcev pa je zagotovil kvalitetno spremljanje dogodkov na odru. Ta prireditev je vzbudila veliko zanimanje tudi med frizerji sosednje Avstrije. Udeležilo se ga je 30 frizerjev. Tolikšno zanimanje nam potrjuje, da sta prvaka stuttgarske Toni & Guy Academv izvrstna frizerja in predvsem odlična mentorja za frizerske kolege. Spremljali smo strokovno in kvalitetno demonstracijo različnih tehnik striženja. Frizure Toni & Guy delujejo zelo enostavno in komercialno, primerno za vsak frizerski salon. V veliko veselje vseh in tudi tistih, ki se tega srečanja niso mogli udeležiti vabimo na poletni T&G 22. junija ponovno na Bled. Takrat se bosta svetovno znana mojstra TONI&GUY ACADEMY predstavila z večjim spektakularnim show programom v Festivalni dvorani. To bo njihov že peti strokovni seminar v letu dni v Sloveniji. Pričakujemo da se bodo letos vrnil še trikrat. Ni izključeno, da se organizator ne bo namerno odločil za obisk teh mojstrov ponovno v gorenjskem biseru - BLEDU. Elvira Elvira Grilc ženski in moški frizerski salon Park hotel d\ed, C. Svobode 15. tel.: 064/741-360 SIEMENS SLUŠNI APARATI MUSIC P0vrne^° vese^e ^° Poslušanja RADOVLJICA: vsak torek od 17.00 do 18.00 ORTANA, Gorenjska o 33/c KRANJ: vsako sredo od 16.30 do 18.00 ART OPTIKA, Bleivveisova 18 ON INT. d.o.o., Celovška 69/c, Ljubljana Tel.: 061/159-54-22 (od 9.00 do 16.00) Za lepše face Mozolj, ta rdeča pika, ki me tako pogosto mika Draga mladenka, dragi mladeniči Bravo, Marjetka, odlično si odgovorila na moje vprašanje: Kako se imenuje živilo, ki je tako uspešno pri zdravljenju nečiste kože? Bila si tako odlična, da tvoj odgovor kar v celoti objavljam "Pivski kvas je to. Leta te tudi pomiri pred kontrolno ali izpitom in ne deluje samo na kožo. Pomirja pri hudih alergi- jah na cvetni prah (seveda če nisi alergičen na kvas) in sicer na ta način, da si manj živčen*" To je bil odgovor naše nove nagrajenke Marjetke Jer-am, Maistrova 2, Radovljica Vabim jo, da se oglasi v Studiu Ma v kranjskem nebotičniku (IV. nadstropje) in sprej-me NAJ nahrbtnik. Veliko dobrih lastnosti torej vsebuje pivski kvas in kadar pričakujete "hudo uro", si za "predjed'' lahko pripravite kvasov pripravek. Še enkrat poudarjam: ne jej te svežega kvasa. Zakaj ne? Sveži kvas je namenjen peki in vsebuje glive kvasovke, ki dvigajo testo (in napihujejo tudi uživalca), iste glive pa v črevesju uničijo B vitamine, torej ravno Usti del učinkovine, zaradi katere ga priporočamo. $111)10 Studio MA, tel.: 226-794 nebotičnik - IV. nadstropje Bleiweisova 6, 4000 Kranj R 0 C IL NIC 0 POŠLJITE V KUVERTI NA NASLOV: TEL.: 061 / 13 16 246 "P. 4421, 1001 LJUBLJANA ■ ° « - s T 0 p ČE IZBERETE VSAJ ENO CD PLOŠČO (ALI DVE KASETI), SI LAHKO KOT NOVI ČLAN BREZPLAČNO IZBERETE ŠE ENO PLOŠČO IZ POSEBNE PONUDBE, OZNAČENO KOT .j.'flfllig. Vivien iz Škofje Loke je bila prepričana, da je jogurt tisto živilo, po katerem sprašujem. Tudi jogurt je zelo zdrav in primeren za uživanje, lahko pa si iz njega in svežega kvasa pripravimo masko za obraz: žlica jogurta, žlica kvasa par kapljic olivnega olja, Nanesemo si jo na očiščeno (nečisto mastno) kožo in pustimo, da 20 minut deluje. Nato jo izperemo, obraz pa namažemo s kremo. Današnje nagradno vprašanje se glast V kakšnih časovnih presledkih nanašamo masko?. Odgovore pošljite na Studio Ma, Bleiiveisova 6, 4000 Kranj. Ne pozabite, naš poster že visi na mnogih mestih in z njim želja našega studia: Bobite sami sebi všeč. Mojca Zaplotnik NAGRADNA KRIŽANKA Frizerski salon IVANKA v Stražišču pri Kranju praznuje v mesecu apriju že deseto obletnico obratovanja. Frizerski salon je v celoti obnovljen in klimatiziran (kar je še posebej prijetno v vročih poletnih mesecih). Pri svojem delu uporabljajo najkvalitetnejše lake, barve, šampone itd. Lepo pričesko naredijo ženskam, moškim in otrokom, oziroma polepšajo celo družino. Odprto imajo vsak delavnk od 13. do 20. ure. Zaradi nepotrebnega čakanja pa prosijo, da se predhodno najavite. V isti stavbi pa je tudi podjetje, kjer lahko kupite vse, kar se potrebuje v frizerstvu. Posebno radi zahajajo tja frizerji, saj se zelo dobro založeni. Kupite lahko škarje, fene, krtače, navijalke, glavnike, električne strojčke za striženje, ogrinjala za frizerje (katere Vam naredijo tudi po meri) itd. Omeniti pa KJevi Trgovina in itoritv« d.o.o. Frizerska galantarlja In oprta* . Sclfakavo nascl}* 3« 400« Kranj miZEGSKI SALON "IVANKA " ženski - možki - otroški Od 13. do 20. ure tobola po naročilu tel.:/fu: 064/312-455 m) moramo tudi, da imajo velik parkirni prostor. Obiščite jih, odšli boste zadovoljni. Za današnjo križanko razpisujemo sledeče nagrade: 1. nagrada - striženje za vso družino 2. nagrada - trajna ondulacija 3. nagrada - električni fen 4., 5. in 6. nagrado podarja Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnciah do srede, 10. aprila 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerkl|e, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. AMER. UTEŽNA ENOTA 36 FILMSKA ZVRST MAČEK (EKSPR.) 22 VREMENSKI POJAV FILOZOFSKA MISEL AM. FILM. IGRALEC MARVIN DRŽAVA V INDIJI PREB. ISTRE SESTAVIL: F. KALAN POPULARNA SL. POP SKUPINA RUNSKA PISAVA PERGAMSKI KRALJ PRIP. ITALQV GORENJSKI GLAS ŽRTVENIK NORD. IZRAZ ZA SMUČI KRATKA POVEST O ŽIVALIH 13 RAFAEL (KRAJCE) TEODORA (KRAJCE) SIMON GREGORČIČ TRIKOTNO TELO 10 AVT. OZN. LJUBLJANE IZRAZ ZA HLEVSKE ŽIVALI VEČJA SKUPINA INSTRU- MEN-TALISTOV 16 GREGOR T0Z0N MESTO V 15 JADRANSKI OTOK PRIR ZA TRKANJE JADRANSKI OTOK KOZAŠKI P0VEUNIK ODISEJEV OČE TOMAŽ LAJEVIC PEVKA DERŽAJ 29 NAJV.NORD. BOŽANSTVO 23 DRŽAVNIK NASER REKA V FRANCIJI SKUPEK APARATOV TONE FAJFAR TROPSKA PAPIGA PESEK ZA NASUTJE 0LIVER MLAKAR IRSKI PLES IGRALEC ■VALIČ REZULTAT STOPNJA PRIDEVNIKA 20 30 SILA, POTREBA 26 MESTO V INDIJI TIBET. GOVEDO DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO 19 ROBERT ALTMAN VREDNOSTNI PAPIRJI LEPOSLOVNO DELO 34 BRZICE NA REKI VUOKSI NEBESNA MODRINA ERIC BURP0N GL MESTO JORDANIJE II jj^Ji |'| 'I | j|...... »Ml 33 POŠKODBA KONJSKA VPREŽNA-PRIPRAVA REVŠČINA lir " ml '"'< ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Umetnika Klementina Golija in Klavdij Tutta kranjski porodnišnici Zamisel o donaciji, rojena hkrati z Evito Sjjkarskemu paru Klementini Golija in Klavdiju Tutti seje lansko poletje v kranjski porodnišnici rodila hči Evita. Hkrati z njo se je rodila tudi zamisel o donaciji likovnih del. Stalno razstavo podarjenih slik, ki bodo odslej lepšale bivalno okolje mamic in pacientk na ginekološkem oddelku, so odprli na materinski dan, 25. marca. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Bolnišnica je nevsakdanji Nstor za stalno razstavo povnih del, donacije, ^kršne je bila ravno na ?aterinski dan deležna *r*njska porodnišnica, pa sila ed*e in bi jih bilo lepo posnemati, je ob otvoritvi podarjenih likovnih del Klementine Golija in Klavdij a Tutte dejal prof. dr. Marko Lavrič. Ustanova, v kateri se je doslej rodilo okoli 80 tisoč otrok in kjer so doslej skrbeli za 200 tisoč pacientk ter opravili več kot 80 tisoč operacij, si prizadeva postati pacientkam prijazna, zato odpirajo vrata za svojce, domala polovica mater ima ob porodni postelji svoje može, tudi rutinska izkušnja je navdihnila umetnico Začenja se novo življenje... otroci lahko obiščejo svoje mamice. K bolj prijazni podobi sta s svojo donacijo sedaj pripomogla še umetnika, ki sta bolnišnično okolje pobliže spoznala minulo poletje, ko sta pričakovala rojstvo svoje Evite. "Ko sem v pričakovanju rojstva lani ves mesec preživela v tej bolnišnici in me je Klavdij vsak dan obiskoval, je videl, kako malo je v njej likovne opreme. Tedaj mi je predlagal, naj bi podarila nekaj likovnih del," je o motivih za donacijo dejala Klementina Golija. "Moj izbor podarjenih del so slike, narejene po Evitinem rojstvu in se v njih zrcali tudi materinska izkušnja." V Prof. dr. Marko Lavrič ob materinskem dnevu Štorklje prinašajo premalo novorojenčkov? j. X Porodnišnicah se najbolje vidi, |^*o strmo pada rodnost na Slovenski Kako se to kaže pri vas? : Redno zasledujemo rodnost in treba \'ječi, da je bilo do leta 1992 zelo strm S0, od leta 1993 dalie pa držimo U(v!lžno enako raven, med 1300 in W porodi letno. Lani smo imeli 1334, jjpani 1330 rojstev. Ne moremo še v3 da je kaj bistveno bolje, vendar se DrZ,ne poslabšuje več, tako kot se je Hr|a leti." tj^e večkrat smo govorili o tem, kje Pru? V2roki za nižJ° rodnost. Čemu vi Slov Jete dejstvo» da se nam na i(;?nskem rodi manj otrok? °dk?vtem Področju ni kakih novih tazvi J> To Je Pač značilnost vse8a alne h 8a sveta' ki več vla8a v materi_ v r .d°brine, kot pa v svojo prihodnost, Vo otrok- SaJ ko 0tr0C1 PrideJ° na kW:tSe trudimo, da jim nudimo čim otro! ,tnejše pogoje za življenje. Število P°seV°rej ni taka vrednota kot denimo rtiat«°VanJe avtomobila, hiše in drugih realnih dobrin." r°' k* ustvarjajo pa-liorg"Prijazno bolnišnico. Zavedati se voia*3° namreč, da bolnišnica ni isk c" ograjami aovafaTa!a. dostop in z napisi prepovedo • lsk denimo otrokom. Prizade-?W\da bi bila naša bolnišnica Sve* limo si tudi< da bi bili Pri °se 11porodih navzoči bodoči očetje: Ndov SCdaJ doSaJa Pri 40 odstotkih i ^oven- čemer smo na drugem mestu '%> CT; takoj za ljubljansko gineko-J^jboij ,!mko, ki v tem pogledu velja za pstyJ naPredno. Zavedati se velja tudi NarLobratno, to pa pomeni, da -paci- naših močeh ustreči žel-flaeeij razen če niso v nasprotju Pravljenja. Nihče ni rad v tedaj precej 5amo ;Paciei bolnišnici in če že mora biti, naj bo čim krajši čas. Zato imamo dobro razširjeno ambulantno službo, ki jo nameravamo še razširiti in na ta račun skrajšati ležalno dobo. Veliko manj zahtevnih problemov pozdravimo že ambulanto. Če pa žena že mora ležati v bolnišnici, potem želimo čas ležanja v bolnišnici čimbolj skrajšati. Imamo denimo pre-doperativno ambulanto, ki v enem dnevu opravi vse preiskave za opareci-jo in naslednji dan lahko pride v bolnišnico že na operacijo. Opravimo tudi veliko laperoskopskih operacij, kar [)omeni, da jajčnike in jajcevode že ahko operiramo skozi samo tri luknjice v popku (ni nam več treba v vsakem primeru rezati trebuha), s čimer ležalno porodov v vašo porodnišnico dobo v bolnišnicah skrajšamo s pre- hnmo omoeočali čin jšnjih deset do štirinajst dni na le nekaj dni. Če pa pacientka že mora ležati v bolnišnici, potem naj ji bo bivalno okolje v njej kolikor toliko prijetno. Temu pravilu pa je pri nas najteže zadostiti." Če bi to želeli« bi bolnišnico najbrž kazalo temeljito obnoviti? "Bolnišnica je bila zgrajena pred 35 leti in mnenja o tem, kaj je luksus, so se tedai nrecei razlikovala od današnjih. Če bi želeli bolnišnico obnoviti, bi potrebovali veliko denarja, tega pa nimamo. Vsako leto naj bi postopno adaptirali po nekaj sob. Dodatno pa lahko naše prostore polepšamo ob pomoči donacij, kakršno sta nam te dni omogočila priznana umetnika Klementina Golija in Klavdij Tutta. " Kako je prišlo do tega? "Gospa Klementina je lanko poletje pri nas rodila hčerko in tedaj mi je njena zdravnica dr. Podlipnikova prenesla pobudo, da bi skupaj s Klavdijem Tutto naši bolnišnici podarila nekaj svojih del. Seveda sem predlog z navdušenjem sprejel." Sodite med srednje velike slovenske porodnišnice, kaj to pomeni? "Imamo dobro lastnost, da kot porodnišnica nismo ne prevelika ne premajhna. Po številu porodov smo na četrtem mestu v Sloveniji. To pomeni, da je pri nas rojen vsak štirinajsti Slovenec. Glede* na število pacientk, ki gredo skozi naše roke, imamo dovolj strokovnih izkušenj. Smo pa hkrati tako majhni, da za vse probleme vemo vsi in se o tem med seboj posvetujemo in jih rešujemo." Ste torej še vedno na dobrem glasu? "V satrokovnem smislu vsekakor, med ljudemi pa smo bili v preteklih letih tudi na slabšem glasu. V preteklem letu smo imeli v naši bolnišnici toliko pacientk, tudi iz drugih regij, kolikor jih v preteklem desetletju ne pomnimo in to je že eden od znakov, da se nam vrača renome, ki ga je naša ustanova uživala v preteklosti." Ali to pomeni tudi vrnitev več __V T VH9U |/UM»u............ Če bomo omogočali čimboljše bivalne pogoje, bomo zadržali več porodov z Gorenjske in bo k nam prišlo rodit tudi več pacientk od drugod. Začenja se namreč obdobje, ko se bo treba za pacienta boriti. Morda to ne velja za kako odmaknjeno regijsko bolnišnico, za nas, ki smo na sredi med ljubljanskim Kliničnim centrom in jeseniško bolnišnico, pa to vsekakor drži. Morali bomo biti zelo dobri, da bomo v tem prostoru preživeli." • D.Ž. Klementina z Evito. "Ko sem prihajal na obisk h Klementini, sem ob praznih hodnikih dobil vtis, ko da gre za kasarno," je dejal tudi Klavdij Tutta, prepnčan, da si porodnišnica kot kraj radostnih dogodkov zasluži prijetnejše in bolj vedro okolje. Njegov izbor del za stalno razstavo sestavlja sinteza dela iz minulih petih let, in sicer iz cikla Pravljični pejsaž in Življenje naj bo; vseh dvajset podarjenih del pa je razporejenih po stopnišču od pritličja do drugega nadstropja bolnišnice. Umetnika upata, da se bodo oči pacientk spočile na teh slikah in s tem dosegle namen o prijazni podobi porodnišnice. • D.Z.Zlebir, slike: G. Šinik BGOSTIŠČE TAVERNA ^ ■AKHUS Žerjavka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA POROČNA DRUŽINSKA tel.:0641491-068 del. čas od 12h do Olh OD 1.4. DO 6.4. DNEVI DALMATINSKE KUHINJE igra DUBR0VNIŠKA SKUPINA NAVA AMZS Vozila AMZS so z gorenjskih cest morala odv-ieči 16 zaletenih avtomo-bilov, 7-krat je zadostovala strokovna pomoč ob okvarah. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli v Staro pošto v Merkur, kjer se je sprožil požarni alarm. Ko so prišli tja, so ugotovili, da požara ni bilo, alarm pa se je sprožil zaradi dima ob adaptacijskih delih. Po prometni nesreči na Meji so reševali vkleščene osebe, pogasili pa so tudi požar smeti v jašku dvigala na Janeza Puharja 2. Gorečo stanovanjsko hišo v Podhodmu so pogasili gasilci iz Podhoma, Breda, Gorij in Zapisa. Jeseniški gasilci so z njihovim rešilnim avtomobilom prepeljali 3 bolnike, v Acroniju so imeli gasilsko stražo ob varjenju v oljni kleti 3-krat. NOVOROJENČKI Tokrat smo na Gorenj s kem dobili 17 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 5 deklic in 7 dečk ov. Najlažji je bil deček z 2.600 grami ob rojstvu, tudi najtežji je bil deček, ob Irojstvu mu je tehtnica pokazala 4.200 gramov, Na Jesenicah so se rodile 3 deklice, izmed katerih je najlažja tehtala 3.100 gramov. Pridružila sta se jim $e dva dečka, težji jc tehtal 3.790 gramov. URGENCA Tudi v minulih dneh je bilo v Splošni bolšnišnici veliko ljudi, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč. Po posameznih oddelkih je bilo stanje naslednje: interni oddelek 48 urgentnih primerov, kirurgija 165, pediatrija 15 in ginekološko porodniški oddelek poleg 5 porodov še 15 bolnic. SNEŽNE RAZMERE Na Krvavcu še vedno lahko smučate po do 60 cm snega, in sicer na Njivicah, Zvohu in v Tihi dolini. Kabinska žičnica vozi vsako polno uro. Na Voglu je snega do 40 cm, vozijo dvosedežnica Zadnji Vogel, sedežnica Orlove glave, dvosedežni ca Križ ter vlečnice Kon ta, Storeč in Brunarica. Na Soriški planini je sne ga do 30 cm, vozita napravi Slatnik in Lajnar. Na Pokljuki je snega do 20 cm, urejene pa so tekaške proge. TRGOVINA ITOnSICEvA 16, KRANJ L 9.-12. in 15.-19. ure; soboto 9.-12. ute PO SLOVENIJI _ UREJA: Jože Kožnjek Zbor slovenske diplomacije - Včeraj se je končal tridnevni posvet slovenske diplomacije, peti po vrsti. Slovenskim diplomatom so govorili predsednik države, predsednik vlade, zunanji minister, podpredsednik vlade in predsednik državnega zbora, kot gostje pa bivši britanski zunanji minister sir Douglas Hurd in pomočnik generalnega sekretarja Nata za politične Zadeve Donald Mc Connell. Na posvetu smo prvič z najvišje ravni slišali, da se nam lahko zgodi, da ne bomo v prvem krogu sprejeti v Nato in Unijo, kar ne bi smela biti tragedija, čeprav moramo delovati za prvi krog, slovenska diplomacija pa je bila opozorjena, da bo morala biti v prihodnje bolj v funkciji Jospoaarskih interesov države, da se bo zmorala znati še olj dolgoročno in strateško obnašati in da moramo okrepiti vezi tudi z drugimi državami na Balkanu, s katerimi smo nekdaj živeli skupaj. Na sliki slovenski diplomati skupaj s premierom Drnovškom in zunanjim ministrom Thalerjem. • J.K., slika T. Doki Pol stoletja Primorske v Sloveniji Dogodek za zgodovino Ljubljana, 28. marca - Predsednik republike Slovenije Milan Kučan je sprejel delegacijo županov primorskih občin, ki jo je vodil novogorišku župan Črtomir Špacapan. Predsednika je seznanila s pripravami na septembrsko vseslovensko proslavo ob 50. obletnici priključitve Primorske Sloveniji. Slovesnost bo 14. septembra v Novi Gorici, predsednik države pa bo vodil častni odbor in imel nagovor. Primorci upajo, da bodo država Slovenija in njeni organi dejavno sodelovali pri obeležitvi tega, za slovenski narod in njegovo zgodovino pomembnega dogodka. • J.K. Start novih poslancev Ljubljana, 28. marca - V torek so uradno začeli svojo dolžnost poslanci, ki so nadomestili kolege, ki so bili izvoljeni v vlado. Novi poslanci v državnem zboru so Jože Lenič iz Domžal, Franc But iz Ribnice, Mirko Kaplja iz Litije, Roman Jakič iz Ljubljane, Maksimilijan Lavrinc iz Kamnika, Štefan Kline iz Hoč in Leon Gostiša iz Blatne Brezovice. • J.K. (MmitM©MGLAS P"- Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen le več kot pol leta. NAROČAM m za najmanj eno lato ime in priimek:................... Naslov:............................... Podpis:......................................................... če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanja v akciji pripada poleg posebnega darila/: - z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za_trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih izletov, ki ga bom izbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem pridobil(a):............................................ Moj naslov:................................................................................ Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor sprejel nekaj pomembnih odločitev Uzda za funkcionarske plače Vlada bi rada zaustavila tudi rast managerskih plač, zato bo ustrezno reagirala v primerih nerazui^ visokih plač. Sprejet je bil tudi zakon, pomemben za okrog 8000 beguncev v Sloveniji. državnega denarja. Spremen^ Ljubljana, 28. marca - Zamrznitev funkcionarskih plač, določena v sredo sprejetem zakonu o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, bo najprej udarila nekaj nad 1000 državnih funkcionarjev, vključno s poslanci in ministri, razen njih pa še okrog 1600 posameznikov, ki imajo z državnimi organi individualne pogodbe. Marčne plače bodo še neokrnjene, nato pa se do konca leta ne bodo povečevale. Prva uskladitev naj bi bila šele januarja prihodnje leto. Osnova za "zamrznjene plače" bo povprečna mesečna plača na zaposlenega v gospodarstvu zadnje tri mesece lanskega leta, ki je znašala 127.746 tolarjev. Minister za delo, druži- no in socialne zadeve Tone Rop pa je izrazil pričakovanje, da bodo podobno ukrepali tudi delodajalci. Ministrstvo bo sodelovalo z davčno upravo in dvignilo glas, če bodo šle managerske plače nerazumno visoko. Na tokratni neverjetno produktivni seji so sprejeli zakon o začasnem zatočišču, ki je izjemnega pomena za okrog 8000 beguncev, ki so še v Sloveniji, nasploh pa določa pogoje, komu in kdaj bo Slovenska država ponudila varno zavetje. Sedanji begunci morajo v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona predložiti ustreznim organom zahtevani evidenčni karton. Poslanci so sprejeli zakon o javnih naročilih, v katerem so določena pravila igre pri naročilih, ki se financirajo iz proračuna oziroma v v sredo sprejeti zakon o po"0 J vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter V? i vi njihovega premoženja in p**', Dopolnjen zakon poenostavlja postoj za ponovno vzpostavitev agrarne nosti in do leta 2000 podaljšuje ro^ vlaganje zahtev za vračilo premoŽe| Parlament je sprejel nov zakon o j£ inšpekciji. V njeni pristojnosti je na^j nad izvajanjem zakonov in drugih fj dpisov s področja trgovine, obrti, stoflM cen, meril, kakovosti blaga, vatf ' potrošnikov in varstva konkurence-1 špektorat vodi glavni inšpektor, i novem zakonu ima tržna inšpen veliko večja pooblastila, kot jih je i"1 doslej. * J.Košnjek Poslanci so spraševali in predlagali Kje sta proračun in Evropa Pri točki dnevnega reda, pri kateri so imeli poslanci priložnost postavljati vprašanja vladi, polovice ministrov ni bilo v dvorani, prav tako pa tudi ne predsednika in podpredsednika vlade. A\ Ljubljana, 28. marca • Štirje ministri so bili zelo zaposleni, saj so morali kar nekajkrat za govornico odgovarjati na vprašanja, eden pa enkrat. To so bili minister za zunanje zadeve Zoran Thaler, minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, kmetijski minister Ciril Smrkolj, kulturni minister Jožef Školč in gospodarski minister Metod Dragonja. Minister Gantar je poslancu Jožetu Avšiču (LDS) pojasnil, da bo problem koncesij za gradnjo elektrarn na Savi do hrvaške meje kmalu rešen, izplačane pa bodo tudi ustrezne odškodnine, poslanec Franc Rokavec (SLS) pa je predlagal, da bi cestni tolar uporabili tudi za lokalne in magistralne ceste in ne samo za avtoceste. Zunanji minister Zoran Thaler je odgovarjal poslancem Marjanu Schiffrer-ju (SKD), ki je spraševal, kdaj bomo dobili ministra, zadolženega za Slovence po svetu ali vsaj državnega sekretarja, Zmagu Jelinčiču (SNS), ki je kazal čudne hrvaške zemljevide, ki so jih imeli na Gospodarskem razstavišču, in Izidorju Rejcu (SKD), ki je spraševal, kdaj bomo ratificirali evropski spozum in začeli sprejemati zaščitno zakonodajo oziroma z Evropo usklajeno zakonodajo. Gospodarski minister Metod Dragonja je odgovarjal Ivu Hvalici (SDS) in Jožeti Zagožnu (SDS), ki sta spraševala o problematiki bolnih delavcev Salonita v Anhovem in jedrske elektrarne Krško, in Francu Horvatu (ZLSD), ki je spraševal o usodi rafinerije Lendava. Rejc je tudi vprašal, kdaj bomo sploh dobili letošnji proračun, poslanec in cerkljanski župan Franc Čebulj (SDS) pa je vladi predlagal, da bi dala občinam namensko toliko denarja za kmetijstvo, kolikor so ga občine same dale lani. Občine same najbolj vedo, kdo potrebuje pomoč in kdo ne, takšne subvencije pa bodo odločilne za obstoj kmetij v primeru vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Kmetijski minister mu je pojasnil, da bi Vajencem dobre pogoje Ljubljana, 28. marca • V ponedeljek sta se sestala minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk. Pogovarjala sta se predvsem o razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja v pogojih nove šolske zakonodaje, ki je bila sprejeta pred enim letom. Posebno pozornost sta namenila zagotavljanju pogojev za izvajanje praktičnega izobraževanja vajencev v podjetjih. Poudarila sta velik pomen, ki ga ima izobraževanje za gospodarski razvoj naše države. • J.K. bil takoj za tak denar, veflf ga mora uspeti vključi1' letošnji proračun. Na i*L tera vprašanja je bilo o^j/ vorjeno že na seji. Tako r»al "privatizacijsko luknjo" ZiL pali z rešitvami novega ^ [ na o zaključku lastninjenj'« ga je v nekaj tednih napo^M državni sekretar dr. Edo * majer, kakršnakoli stati vprašanja Krškega so povezana s hrvaško odgOjM nostjo za jedrske odP8wlB (mešani poslovni odbor s J Busamo za tekoča vprašanjema« meji s Hrvaško gre za ce/j|| mejo in vsi problemi se pjTB reševali v okviru c JIH državni sekretar za SloVjjHj po svetu pa naj bi bil 21° Jjfl kar največjo podporo « Slovenci po svetu. Pr°, bolnih delavcev zaradi az ta v Anhovem se res \ najkasneje maja pa bi rn Slovenija ratificirati pfldj", veni sporazum k Evr I uniji. • J. Košnjek _____________ Novi sodniki so Poslanci državnega zbora f y sveta izvolili več novih sodni Ljubljana, 28. marca sredo na predlog sodnega sveta iz,vunu vet uu»i» . in namestnikov javnega pravobranilca Republike Si JI nije. Za namestnike javnih pravobranilcev Slovenije?0^ izvoljeni mag. Grega Balenovič, Jasmina Trivič in Ma & Hribar, okrožni državni tožilec v Kopru Branko Gvo g pa je bil razrešen, ker je kršil ugled javnotožilske fun* ^ Poslanci so imenovali 20 novih okrajnih in sodnikov. Mateja Lužovec, Irena Mali in Danilo v pa pa so bili izvoljeni za sodnike na okrajnem sodi Kranju in na Jesenicah. • J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCj Sporočila Predsednik Slovenske ljudske stranke in podpredsednik vlade Marjan Podobnik je sprejel delegacijo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja pod vodstvom predsednika Franca Izgorška in se seznanil z negodovanjem razlaščencev zaradi prepočasnega uresničevanja zakona. Vladna vloga SLS pa naj bi denacionalizacijo pospešila. Razlaščenci protestirajo zoper predlagane spremembe zakona o denacionalizaciji, kar naj bi bilo pravno nesprejemljivo, saj velja zakon že nad pet let. Demokratska stranka opozarja na nenormalno veliko vlado in na težnje obeh koalicijskih partnerjev, da bi se vlada še Širila. Podpredsednik je bil celo že imenovan brez zakonske osnove. Kar štirje ministri pa naj bi se ukvarjali z zunanjo politiko. Sporazum med vladnima strankama pa napoveduje še bolj daljnosežne posege v sistem delitve oblasti, kjer naj bi se pristojnosti vlade večale, pristojnosti parlamenta pa manjšale, kar bo porušili razmerje med zakonodajno in izvršilno oblastjo. Občinska organizacija Liberalne demokracije Bled nasprotuje ustanovitvi ministrstva za turizem skupaj z drobnim gospodarstvom in še posebej lokaciji tega ministrstva 130 kilometrov stran od ostalih ministrstev oziroma vlade. Turzmu bi morala posvetiti veliko pozornosti vlada kot celota, ne pa ga poriniti na rob skupaj z drobnim gospodarstvom ter postaviti sedež v Mariboru, vse druge institucije, povezane s turizmom,, pa so v Ljubjani. Ali 70.000 posredno ali nepodsredno zaposlenih v panogi in 1,3 milijarde dolarjev priliva ne zaslužita treznejšega preudarka. Če je že odločitev vlade, da turizem ne potrebuje samostojnega ministrstva, potem naj bo ta resor v Ljubljani v okviru ministrstva za gospodarstvo, kamor sodi. Upravno enoto v Radovljici, kjer so se zbrali tudi predstavniki Davčne uprave Gor- enjske in Pre,ds u0f»^f: radovljiške občinske je obiskala poslanka . M dsednica parlamentarn * 0 «| bora za notranjo P0'^ pravosodje Darja Bebler. Poslanka je nap M la začetek dela P^d^ pisarne v Radovljici . doma aprila en pon*0. se ■ mesecu), pozvala, D>0)$I problemi obračajo> { tM skupno pa so «J^sJW kaže čimprej sprejmi ^ o splošnem JP*g£Mfl opku in nekatere Jf0e konske akte notranjih zadev ter e« varnosti v cestnem r ki med drugim ^de ofJ letne tehnične pjeft . J| orna registracije vozi imn glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega »v*teJ iS Vi/ma s*a t^j, Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka **°.JMedia An-Marija Volčjak, Cveto Zapiotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Prip«™ iViS/Mali ;me^ Tisk: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: W*22>W''' očnjfla: tO" y ^ 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in PetK,,^„ii 5 0dstotk°y j obračun časopisa - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po siop»j (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 180 SIT * * __ KEMIČNA ČISTILNICA tel:064/310-192 Kranj Ul. XXXI.divizije 34 SVET MOV) ISA OBLAČILA ROČNA AVTOPRALNICA LAVI d.o.o., Kranj tel.:064 246 846 Cesta na Brdo 22 Kokrica - Kranj LADO VIRTNIK JANISLAV JENSTERLE KOVINSKI IZDELKI OBNOVA AVTO DELOV Zgornje Bitnje 4209 Žabnica tel,:064/312-052 GOSTILNA ČEŠNAR Erjnvšek Zvone Slovensko c.39 4207 CERKLJE tel.:421337 FRIZERSKI SALON "INA" <*j»t*uuye dattU «*tel. it. 23- 760 Delovni eas:ponedeljek 15.-19. torek, četrtek, petek 8.-12., 15.-19. sreda 14.-22. sobota 8.-12. PEKARNA "MAČEK" Franc Maček Zg. Jezersko 65 Tel.:064/441-052 tel.:241-513 Nada JELOVČAN GRENC 2, 4220 ŠKOFJA LOKA TEL:064/631-327 DOSTAVA HRANE IN PIJAČE NA DOM HZZE, SOLATE, SIR, KAIAMARI, RAZNI ZREZKI, NAREZKI IN SLADICE 331 511 vsak dan od 9. do 22. ure nedeljo in prazniki od 12. do 22. ore Horvej d.o.o., podjetje za pekarstvo, trgovino in storitve Kidričeva 26, 4270 Jesenice tel.:064/82 378 SERVIS FOTOKOPIRNIH strojev Canon TAPETNIŠTVO IN DEKORACUE ftnton ŠaŠTHR bednja vat 27 12*1 kamnih j ««.061/817 m/ UGOVMA Z MEŠANIM BLAGOM (FROIH) ZMINK 50 «20 ŠK. LOKA rEL.:621-765 PENSIONL Zaplata RESTAVRACIJA GOSTIŠČE 4205 PREDDVOR, TUPALIČt 32 TEL:064 451 038, FAX:064 451 611 , RfSITIVKACf/A PRfNOČITVf •O i Šolsko ulica 14 V ŠKOFJfl LOHfl \Tel.:(064)622-095 DANC BOGA IN v FOTOKOPIRANJE SERVIS RAVNIKAR ZG. BITNJE 2*0 KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V Prešernovi hiši je na ogled razstava slik akad. slikarja Janeza Kneza. V Galeriji Mestne hiše razstavlja slike in dela na papirju Janez Mišo Knez. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj je na ogled razstava "Sopotniki na potovanju" (slikarstvo v Italiji 1970 -1995). V hotelu Kokra na Brdu je na ogled razstava slik Karla Kuharja. V Galeriji Pungert razstavlja Veno Dolenc. V knjižnici kranjske Gimnazije je na ogled fotografska razstava avtorja Aleša Serajnika JESENICE - V Kosovi graščini je še do jutri, 29. marca, na ogled razstava 50 barvnih fotografij fotografij fotokluba Nagota" iz nemškega Baden Wuerttenberga. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij Franca Ferjana, člana FK Radovljica. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled deset slovenskih otroških in mladinskih knjižnih ilustracij iz stalne galerijske zbirke. Fotografska razstava v Železnikih CERKVE, KAPELICE IN ZNAMENJA Železniki • Na letošnji Veliki ponedeljek bo v Železnikih zelo zanimiva projekcija diapozitivov, ki jo prireja skavtski steg "Žilavi žebljički" v sodelovanju s Foto klubom Anton Azbe iz Škofje Loke pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. Na natečaj "Cerkve, kapelice in znamenja" je 152 avtorjev iz vse Slovenije poslalo 863 diapozitivov. Žirija Adi Fink (KM FZS iz Radovljice), Marko Marinko (duhovnik v Železnikih) in Miro Kacar (slikar iz Sorice) je za uradno projekcijo izbrala 152 del od 75 avtorjev. Posnetki prikazujejo motive s celotnega območja Slovenije. Nekaj je tudi svetovno znanih klasičnih sakralnih spomenikov pa tudi zelo moderne arhitekture, celo iz Amerike. Veliko je seveda posnetkov tipične slovenske pokrajine, ki jo dopolnjujejo čisto preprosta znamenja, in vaške cerkvice v prvobitni obdelavi z domačimi materiali. Vmes so tudi delno razvrednoteni primeri zaradi nestrokovnih novejših posegov. Precej je tudi markantnih sakralnih objektov tako v celoti kot tudi v detajlih. Med najbolj pogostimi motivi sta cerkev na Jamniku z značilnim ozadjem Kamniških planin in cerkev sv. Marka v Vrbi kot značilnost naše alpske pokrajine, ki jo dopolnjujejo kulturni spomeniki anonimnih in znamenitih umetnikov. Na prvi predstavitvi 31. marca ob 17. uri v cerkvi sv. Frančiška v Železnikih bo za dodatno kulturno obogatitev poskrbelle priznani organist prof. Tone Potočnik iz Bukovice v Selški dolini, ki bo igralla na orgle med prikazovanjem diapozitivov. Ker pa bi bilo škoda, da bi za toliko truda bila samo ena predstavitev, so se prireditelji odločili za dve ponovitvi in to v soboto, 5. aprila, ob 20.30 v župnijskem domu v Postojni in naslednji dan v nedeljo ob 20. uri v župnijski cerkvi v Kočevju. Najbojša dela bodo prikazana tudi na internetu (www2.arnes.si/guest/krklubsls2/fzs.html) podobno kot vse pomembnejše prireditve, ki jih v zadnjem času prirejajo škofjeloški fotografi v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije. Nagrajeni avtorji in dela: 1. nagrada: Aleksander Čufar / Železniki) - "Jutro", 2. nagrada: Hema Peterka (Domžale) -"Na mengeškem polju", 3. nagrada: Sime Simič (Piran) -"Ulov", diplome: Simon Frelih (Škofja Loka) "Sv. Tomaž", Matija Gorjanc (Ljubljana) - "Sredi valujočih trav", Branko Petauer (Stična) - "Božji hram v božični noči"; Lado Kutnar (Ivančna Gorica) - "Misterij" in Janez Pelko (Zgornje Bitnje) -"Ne čaka na maj". • Peter Pokora Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj Lutkovno FRU-FRU gledališfei MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON sobota, 29. marca 1997, ob 10. uri, v kinu ST0RŽIČ MESTNA OBČINA KRANJ GLAS OSNOVNA ŠOLA MATIJE VAUAVCA PREDDVOR šolska ulica 9 Svet osnovne šole Matije Valjavca Preddvor razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Delo bo začel opravljati 1. 9.1997. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šole Matije Valjavca Preddvor, Šolska ulica 9, 4205 Preddvor, z oznako "RAZPISA". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Razstava čipk OD TRADICIONALNE DO SODOBNE CIPK Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja je te dni na ogled razstava čipk, ki jih je izdelala Mojca Jeni1 Škofje Loke. Njeno ime in seveda njene čipke ne poznajo samo Škofjeločani, pač pa vsi ljubitelji kleklja saj se redno predstavlja s čipkami na razstavah domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu in drugod t Sloveniji, pa tudi na razstavah v tujini. Pravega odgovora na vprašanje, kako da po skoraj dvajsetih razstavah po Sloveniji in tudi v tujini, tokrat prvič razstavlja v domači Škofji Loki, ni lahko poiskati. Se pač zgodi, da prihajajo vabila na predstavitve drugam, medtem ko se doma, kjer naj bi seveda čipkarstvo tudi najbolj poznali, na takšne prireditve ne spomnijo. No, zdaj je tudi ta "dolg" domačemu mestu poravnan. Marsikdo, ki te dni pride v knjižnico in si v zgornjih galerijskih prostorih ogleduje na dvanajstih panojih in tudi v vitrinah predstavljen izbor najboljšega, kar ie je Jemčeva ustvarila v zadnjem obdobju, bo gotovo presenečen. Tudi zato, ker kot klekl-jarica ne ustvarja v tradicionalnih vzorcih, pač pa si prizadeva, da bi se njeni čipkarski izdelki razvijali s časom, v katerem nastajajo. Za primerjavo je zato v razstavo vključila tudi dva izredna lepa primerka starih čipk, ki jih je izdelala še njena stara mama. Te vrste čipk se praktično ne izdeluje več, saj strokovnjaki za klekljanje pripravljajo izdelovalkam sodobnejše vzorce. Ti so Jemčevi ljubši, čeprav kot poznavalka ceni tudi stare vzorce. Vzorce Mojca Jemc med svojimi čipkarskimi izdelki na sedanji škofjeloški razstavi. Foto: L. M. za njene čipke največkrat izdela strokovnjakinja za čipke Mira Kejžar. Raziskovalne želje so Mojco Jemc, ki se je pred dobrimi desetimi leti odločila za samostojno obrt, že nekajkrat popeljale v tujino na manjše in večje čipkarske razstave, celo na svetovni konkres čip-karstva na Nizozemskem pred štiri leti, pred tremi leti tudi na Svetovno razstavo čipk v Barceloni in na številne drugih. Najdlje doslej jo je njena pot predstavljanja slovenske, to je idrijske čipke - pod tem imenom je naša čipka tudi znana na tujem - ponesla do Irana, kjer je na povabilo slovenske- !;a veleposlaništva pred dvema etoma razstavljala v Teheranu. Ni tudi redko, da se na prireditvah v tujini pojavi kot edina slovenska predstavnica. Sama pravi, da le tako, da spoznavaš, kako čipke izdelujejo drugje, lahko primerjaš svoje delo. Ni tako redko, da se je za nekatere vrste čipk, na primer za islandsko čipko in še ogrela, dovolj, če se klekljanje o* da, treba ga je tudi vzP pravi Mojca Jemc. Na S*! loškem in seveda tudi drugI1 tako malo klekljaric, vendj se prav vse, ki so kdaj hod1 čipkarsko šolo ali v Mk-klekljanja, tam je celo f K let tudi Jemčeva učila, s | mi ne ukvarjajo. Njen mo', gotovo prav, ko trdi, da b> zaljubljeno v čipko, k°' njegova žena, že težko j Pri tem pa seveda ne $ tudi ponosa nad njenim karstvom, ne nazadnje p? s svojim tekstilnim znaro skupnem družinskem p0^ tudi odločilno sodeluje. *\ spremljanju žene na razsul tujini, skupnem nedelj^J zanimanju za vse, kar je.Pl zano s čipkarstvom, n'HI govorimo. Že zdaj se Itm pripravlja na obisk nen državne čipkarske razstav bi si jo rada ogledala v m [>rav gotovo pa jo bo nasl{1 eto zvabilo tudi na svetfl čipkarsko razstavo v Belfll Vse to razgledovanj«! čipkarskem svetu jo je Pjl čalo, da se pri nas čipn premalo ukvarjajo z dw nejšo in s tem tudi d> čipko. Vse preveč ie raz»w tako imenovana kome^, čipka. Morda je zadnje nekaj več poudarka na ky,. ti, vendar pa do tega, da/" nekatere druge, tako ogrela, "» vcllUfll va uu **7. *i da se je v novi tehniki posku- čipkarski izdelki imeli , sila tudi sama. Tudi na zdajšnji kvalitete, kaj dlje od P škofjeloški razstavi je poleg gov še ni prišlo. To * i čipk, tako imenovanih idrijs- vsekakor napredovanj kih čipk in čipk s škofjeloškimi priznanj - znakov kako* posebnostmi tudi nekaj njenih ki jih sicer že vrsto let izdelkov v tehniki, ki jo je jejo razstavljalcem dom««, spoznala na tujem. umetne obrti v Slovenj * Klekljanja čipk se je naučila cu. Mojca Jemc je P^P1^ že zelo zgodaj. To pretežno da se bo čipkarstvo, ta žensko spretnost je seveda cena dediščina, pri nas r< najprej videla pri svoji mami lo in ohranjalo še naprej in obeh starih mamah. Od po kvaliteti, saj ne manjj^ ^ čipkarske šole v Gorenji vasi, tja je hodila še kot sedemletna, se od klekljev in punklja pravzaprav ni več ločila. Ni v tujini mladih spretnih klekljaj sobnih uveljaviti kvjj* čipkarstvo tako doma ko • Lea Mencing* MLADI GLASBENIKI GORENJSKE V Ljubljani je od 17. do 23. marca potekalo šestindvajseto republiško Tekmovanje mladih glasbenikov, letošnje je bilo namenjeno harfi, godalom, kitari in komornim skupinam s pihali. Prvega dela tekmovanja se je udeležilo več kot tristo učencev nižjih in srednjih glasbenih šol ter študentov Akademije za glasbo. Drugi del tekmovanja je namenjen devetnajstim mladim orgamstom, potekal pa bo od 3. do 5. aprila v mariborski stolnici. Pokroviteja tekmovanja sta Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za kulturo. V prvem delu je nastopilo 11 harfistov, 127 violinistov, 8 violistov, 47 violončelistov, kontrabasist, 133 kitaristov in 35 komornih skupin s pihali. Tekmovalci so bih' razdeljeni v sedem starostnih kategorij, najmlajša starostna skupina je do 11 let, najstarejša pa so študentje starosti 22 do 24 let. Komorne skupine so bile razdeljene v tri kategorije glede na povprečno starost članov skupine. Tekmovalci, ki so dosegli od 90 do 100 točk, so se uvrstili v najvišji kakovostni razred, v kakovostni razred pa tekmovalci, ki so dosegli najmanj 80 točk. Za prvo nagrado je bilo potrebno doseči vsaj 95 točk, za drugo in tretjo pa najmanj 90. Na zaključnem večeru v Slovenski filharmoniji, kjer so nastopali vsi prvonagrajenci, pa je žirija razglasila tudi dobitnike posebnih ------- » »■ ■ ■ ■ , 4," priznanj: tekmovalcu, ki je dosegel 100 točk, najmlajšemu izrezljana jajca, v slikarski maniri poslikana jajca, ™*Lo& perspektivnemu tekmovalcu, priznanje za najboljšo izvedbo pisanice in še in še se razodeva neizmerna domj?J^(>ifc obvezne skladbe in skladbe slovenskega avtorja ter najboljšemu ustvarjalnost in estetski čut letošnjih izdelovalcev v**1** gpif korepetitorju. Posebne nagrade pa so podelile tudi različne "gradiva". Razstava na Cankarjevi 4 bo na ogled "0^^/J glasbene institucije. Žirijo sestavljajo trije člani, od katerih je en član tuje narodnosti. Cilji tekmovanja so odkrivanje izrazito nadarjenih učencev, usmerjenje njihovega šolanja in omogočanje sodelovanja na mednarodnih tekmovanjih, koncertih in seminarjih, dobrodošla pa je tudi izmenjava pedagoških izkušenj. Iz gorenjskih glasbenih šol je tekmovalo 55 učencev, in sicer iz GŠ Domžale: 7 violinistov, 2 violončelista, 5 kitaristov in trio WM*M»a«*'»» 5»»'* ya £"Y JZ~a Jeselja- « flavt. GŠ Jesenice: 3. violinisti, violončelist, kitarist, kvartet spretnostjo krašenja pisanic ukvarjajo iz člst^«?aXiS tina ia kljunastih flavt in kvartet flavt. GŠ Kamnik: 2 violinista, 2 *sam<* m voš&liuce je ocenila žinja v sestavi. eJa violončelista, kitarist, kvartet klarinetistov. GŠ Kranj: violinistka, oblikovalka vitraja, Janez Ster, kustos Tržiškega Velikonočne pisanice in voščilnice^ KRHKA LEPOTA PISANJ Kranj - Kaže, da bo razstava in nagradni natečaj, ki g*^) drugo leto zapored pripravila kranjska galerija M-ars p^j tradicionalna prireditev. Pisanice pretolcene kot čip jj^n Na nagradni natečaj je z vse Slovenije poslalo 46 #d.* jjj kar okoli 130 velikonočnih jajc in 108 sodeluji in oblikovalcev, največ pa je bilo tistih, ki se s r okoli 130 velikonočnih jajc in 1U8 vošftjjDJfij^ delujočimi je bila cela vrsta (predvsem) kranjski" tudi srednjih šol, tudi nekaj akademskih sl* pfa$t 3 violončelisti, 13 kitaristov in trio kljunastin flavt. GŠ Radovljica: violinist, violistka, kitaristka. GŠ Škofja Loka: akademski slikar "Klavdij Tutta. . p .vmumjKH, , -......!1 ni ,,ok,m . ***** G.™m Je P^J?1 nagrado za velikonočna tfjca violinistka, 4 kitaristi. GŠ Iržič: kitarist. Posameznih nagrajen- luknjicami, kar spominja na čipkaste motive. Mei .......... bila narraiena za kolekciio iai< katerih HOVnUa^jlf|jy svoje u idicionalno okrašen, pisanice ca^J^an\t pfe)C\M bila grobi 4 nagrajena za kolekcijo jajc, katerih površina je gfj imi materiali. Milena Starešinič pa je prejel* krašene pisanice - praskanke. ^ podeljena še cela vrsta pr^Kelj- v anjo Smel, Meta Lazar, Jelka * cev iz gojenjskih glasbenih šol je pet Kristijan Krajnčan, 11 let, iz GŠ Kranj je v Ia kategoriji violončela prejel prvo nagrado za doseženih 97,67 točk, mentorica Zdenka Kristl Marinčič. Maja Savnik, 12 let, iz GS . Kazen tega ie ona pode Domžale je v I.b kategorji violine prejela prvo nagrado za jih: Magda Peklar, Franjo doseženih 97,67 točk, mentorica Anastazija Sesek. Marjetka Ratkovič in David Ličen. Hriberaik 12 let, iz GŠ Kranj je v I. b kategoriji violončela prejela Denarne nagrade za voščilnice, ki so drugonagrado za doseženih 95,67 točk, mentorica Zdenka Kristl prvič, pa so prejeli: Meta Lazar, Vito Marinič. Nina Langerholc, 14 let, iz GS Kranj v I. c kategoriji Sušteršič. Nagrado za otroško pisanico kitare prejela drugo nagrado za doseženih 90 točk, mentorica katere Ivana Ziherl. Mala Senčar, 16 let, iz GŠ Radovljica, mentor Luci Jernej Brence, je v Il.a kategoriji viole prejela drugo nagrado za Hob' t doseženih 93,67točk, na željo žirije pa še posebno nagrado, to je tolarjev podelila OŠ Helene Puhar Kranj udeležbo v Mednarodnem mladinskem godalnem orkestru v okviru Mednarodnega poletnega tabora v Dolenjskih Toplicah, ki jo podeljuje Glasbena mladina Slovenije kot najbolje ocenjeni violistki. • E. S. ' ja,Riht5^v dobrote, kot so budelj, orehova, rozinovjj, mošt in drugo so sekcija Naklo. • Tudi velikon?čnega prigrizka ni nianjkai^^^^po^, [va k Lea Mencinger, foto: Una Doki jdeij, orenova, rown«»»» " pripravile članice Društva km ;čkih Let<*, 28. marca 1997 VELIKONOČNE ČESTITKE 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Želimo vam Občina KRANJSKA GORA ŽEUMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VELIKO PIRHOV, KfflLN Koroška 35, 4000 Kranj ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Želimo Vam vesele velikonočne praznike. Občina Bohinj VESELE VELIKONOČNE PDAZNIKE želi občanom občine Jesenice ŽUPAN dr. Božidar Brudar VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Župan Občine Šenčur Franc Kern, ing. Občinski svet Občine Šenčur Miro Koželj —TI Vesele velikonočne praznike vsem občankam in občanom Občine Bled Župan Vinko Gole z upravo Občinski svet občine Bled e • C i n * TRŽiĆ TRG SVOBODE 18, 4290 TRŽIČ TEL 064 50 072,FAX 064 50 790 Občankam in občanom občine Tržič želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Župan PAVEL RUPAR I VESELA ALELUJA SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE • želi vsem občanom občina RADOVLJICA Želimo Vam vesele velikonočne praznike. Občina Preddvor Visoko 7/e "j^v 4212 Visoko pri Kranju tel./fax: 064/431-250 d.o.o. m/immmiNmpmKAKiA $wm GtimovovmiuB/ w mm MimmiHm^miMm Vesele velikonočne paznike vam ieli Občina Cerklje T^ft?nc* nagradne križanke SOVINAKAŠČA e Miluški, pomaranče Julki • Uren -v * ^rebaH ~ °-srno prejeli 1356 rešitev. Med pravilnimi smo Olj, Miluška Kauču, L '"^ naslednje srečneže: ^enia*?? " 2 kartona olja prejme b obrava 1L Gorenja vas J^luhn?0 " 2 zaboja pomaranč prejme Julka Cadei, S **to£lf 146' škofJa L0113 NjeshV 2 zat>oJa jabolk prejme Magda Petre, Zg. ■filmi Za°nica Alerou * n««rado nagrado - bon v vrednosti 1.000 SIT prejmejo: B?dovec, Sorska 5, Kranj; Malči Mencinger, .:041/6685a'6 \ Pintarjeva 4, KRANJ tel.:064/324642 , f m t * / • « I t m š KROJ MODNA KONFEKCIJA D.D. KIDRIČEVA C. 81, mo ŠKOFJA LOKA GORENJSKA CESTA V TEL:061 611 601 G T VOLKSBANK BOROVLJE, Hauptplatz 6 /Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 18 ali 00 43 42 27 - 37 56 - 12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ue, tel.: 00 43 42 27 - 62 01 VOŠČIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI vesek Zupanova 7, 4*OS Šenčur Veltkpnoint ^ V L I pnaznife **Vtaaa 064/411-6**, mobitel: 0609/644-421 P v v v ČIŠČENJE Milan Merše 4202 Naklo, Strahinj 69 Vesele velikonočne praznike! — VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIJO: ISLAMSKA VERSKA SKUPNOST JESENICE SDA-S 00 JESENICE KOM "BISER" HUMANITARNO DRUŠTVO "MERHAMET" Vesele velikonočne paznike Vam zeli CESTNO PODJETJE KRANJ p. 0. KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL: 0*4 -2« »1 TElEFAJfcOM - 242 330 VELIKA NOC Gorenjsko ime za cvetno butaro je "beganica", v bohinjskem koncu ji pravijo "hebanca" okoli Besnice "gbanca", v Gornji Savski dolini "prajtelj". Njega dni so v krajih pod Stolom povijali v beganico mladike kolikor mogoče različnih dreves, vendar pa vsaj 7 vrst lesovja: vrba, leska, cvetoč dren, čmei, hu-dales, bršljan, brinje, pa tudi cvetoče resje. Niie doli na Gorenjskem "v Storfičevi deželi" okoli Preddvora mora biti v "gbanci" vsaj bršljan, den in pušpan. V okolici Tržiča pa še cvetoče češnjeve veje. Na Jezerskem zvelejo v butaro se nekaj mačic in oljno vejico. "Gbance" so tudi razodevale družbene razlike v fari. Gruntarske so bile mogočne in košate, bajtarske stoke in tenke. Poleg jabolk so morale imeti še toliko pomaranč, kolikor je bilo konj v hlevu. Ko so jih prinesli otroci domov, so morali z njimi najprej okoli hiše, da kače preženejo". Ko je cvetna nedelja mimo in se začne veliki teden, se ljudje začno ponekod že v sredo postiti. Hišno čiščenje pred veliko nočjo je bilo povsod obvezno. Simbol Velike noči so pirhi -ponekod imenovani tudi pisanice ali remenice se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Za belokranjske pisanice in prekmurske semenke so značilni geometrični in stilizirani liki, medtem ko na primorskih in gorenjskih pirhih prevladujejo izrazito, po naravi posneta ornamentika, največkrat rastline in cvetovi. Drugod na Slovenskem je staro izročilo že skoraj povsem zamrlo, tako, da jajca samo še pobarvajo, le v škofjeloškem koncu je ostalo nekaj posebnega. Pirhe so oblikovali iz testa, iz katerega delajo "male kruhke", okrasili so jih z zlato peno in jih spekli. Nesti velikonočna jedila k žegnu je bilo na splošno Žensko opravilo. Na Gorenjskem je veljalo, da je k žegnu nesla najstarejša hči. Meng-šanke so se poskušale v spretnosti, in so nosile jerbase prosto na glavi. Povsod na Slovenskem je na veliko noč "žegn" na mizi. Od sobote popoldne čaka v jerbasu, nihče se ga ne dotakne, preden se ne zbere vsa družina v hiši, ko se vrne od rane maše. Uživanje žegna je na Gorenjskem posebno slovesen družinski obred. Ker so jedi vzbujale žejo, so jih povsod zalivali, v bohinjskem koncu navadno "s hruševko", drugod tudi z vinom, v katerem so namočili vejico pelina. Otroci so poznali priljubljeno igro: sekanje pirhov, za katere so porabili le navadne pirhe, ponekod tudi pomaranče in jabolka. Prašno industrijsko ličarstvo Zupan, Tekstilna 14, Kranj, tel./fax: 242-622 Želimo vam vesele velikonočne praznike _GRADBENO POD)ET)E p. o, KRAN) STRUŽEVO S 064/223-443,064/224-242 Fax: 064/223-364 Nudimo gradbene storitve v visokih in nizkih gradnjah ter prodajo gramoznih materialov v gramoznici Struževo. Vsem svojim strankam iti občanom voščimo vesele velikonočne praznike* Vesele velikonočne praznike vsem občankam in občanom OBČINE ŠKOFJA LOKA Uspešne kranjske dijakinje Kranj, 28. marca - Na prvem srečanju srednjih tekstilnih in usnjarskih šola Slovenije v Muti so tri dijakinje Srednje tekstilne, obutvene m gumarske šole iz Kranja dosegle prvo mesto v preverjanju strokovno teoretičnega znanja iz tekstilne stroke. Zmagovalke so Erika Mubi, Tejka Zupan in Mateja Bučan, ki so se na tekmovanje pripravljale pod mentorskim vodstvom Majde Subic in pokazale veliko znanja s področja predenja, tkanja, ple-menitenja in pletenja. V šoli so zelo veseli uspeha svojih dijakinj, svoj uspeh pa so dosegle med vrstniki 12 slovenskih tekstilnih šol. » D.Ž. Humanitarna akcija Lions kluba Bled Bled - To nedeljo ob po zaključenem velikonočnem koncertu ob 21.45 uri v preddverju Festivalne dvorane na Bledu avkcija dvanajstih umetniško poslikanih lesenih pisanic. V humanitarne namene so jih poslikali akademski slikarji Boni Čeh, Domen in Franc Slana, Melita Vovk, Franc Vozel, Jože Vrenko, Boris Zaplatil, Apolonio Zvest, Jože Ciuha pa je za avkcijo daroval grafiko. Namen zbiranj sredstev je nabava invalidskega vozička za tetraplegičnega dečka Jerneja z Broda v Bohinju in nabava Braillove vrstice za slepo Sonjo, ki je v Zavodu za slepe m slabovidne v Šk. Loki. • M.A. Direktorica Gorenjske lekarne pravi Polovico prihodka ustvarimo na trgu Računsko sodišče je ugotovilo, da so si v javnem zavodu Gorenjske lekarne v neupravčeno izplačali 127 milijonov tolarjev. devetih meseceih leta 1995 Kranj, 28. marca - Ob izplačilih plač za obdobje od januarja do septembra 1995 so ugotovili celo vrsto nepravilnosti: določili so si kar 78 odstotkov višjo izhodiščno plačo, kolikor je predvideno po kolektivni pogodbi za negospodarstvo. Na račun previsokega zneska osnovnih plač so bile vsote osnovnih plač v tem letu za 112 milijonov previsoke, ludi direktorici so izplačevali previsoko plačo (870.000 tolarjev bruto, po uveljavitvi socialnega sporazuma m zakona o politiki plač 700 tisočakov), z dodatkom na delovno uspešnost, ki ji po zakonu ne gre in prav tako previsok dodatek na delovno dobo. Precej po svoje (v neskladju s pravilniki) so v lekarni urejali tudi napredovanje zaposlenih v plačilnih razredih ter izplačevali del plače za delovno uspešnost. Masa sredstev za ta namen je obsegala kar petino mase sredstev za osnovne plače. S septembrom so jo sicer znižali na 14 odstotkov, po zakonu o razmerju plač v javnih zavodih pa bi smela znašati največ 3 odstotke, več pa le v primeru, da bi imeli soglasje ustanoviteljic (vseh gorenjskih občin). Zaradi neupravičeno izplačanih višjih osnovnih plač so preveč izplačali tudi za delovno dobo in dodatek za dežurstva, kar je z osnovnimi plačami vred zneslo 127 milijonov tolarjev neupravičenih izplači. Računsko sodišče je zaradi vseh ugotovljenih nepravilnosti izreklo negativno mnenje Gorenjski lekarni, kar lahko sproži tudi zamenjavo direktorja. Ob tem je javnemu zavodu tudi priporočilo, naj z ustanovitelji ugotovi obseg dohodkov, ki ga ustvarja na trgu (poleg tistega, ki ga ji "odkupuje" zavod za zdravstveno zavarovanje) in se na tej osnovi dogovori tudi o morebitnem povečanju pri izplačilih za delovno uspešnost. Direktorica Gorenjske lekarne mag. Breda Kosirnik ni želela podrobno komentirati navedenih ugotovitev računskega sodišča. Povedala je, da so vložili zahtevo za presojo ustavnosti, saj ni povsem jasno, kako je z izplačili iz tistega vira prihodkov, ki ga lekarna pridobi "na trgu". Gorenjska lekarna kar 54 odstotkov sredstev ustvarja na ta način, 46 odstotkov pa prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Direktorica pojasnjuje, da so proračunska sredstva, ki jih nadzira računsko sodišče, delili po zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih i" zaradi tega nimajo občutka, da so storili prekršek. Kako pa ie z delitvijo preostale^ dela dohodka, bo jasno po razsodb1 ustavnega sodišča. Podobna zahteva za presojo ustavnosti je vložena tudi v zvezi z žalskimi lekarnami, zato je pričakovati, da bosta rešeni sočasno-• D.Ž. Občni zbor Društva upokojencev Kranj Kranjskim upokojencem ni dolgčas Aktivni na vseh področjih, od športa do kulture. - Potrdili poslovnik, zaključni račun za lani in finančni načrt za letos. Kranj, 28. marca - V sredo so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani kranjskega društva upokojencev. Na območju Kranja živi približno 16 tisoč upokojencev, v d ruš t- < : <-i- i r /POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ^ORTOPEDSKE VZMETNICE =mZ^ TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Na podlagi zadnje alinee 6. odstavka 37. člena Statuta občine Bled (Uradni list RS, št. 22/95) objavlja Župan občine Bled JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO STANOVANJSKIH ENOT OBČINI BLED V NAJEM Predmet razpisa so stanovanjske enote pravnih (podjetij, zavodov,...) in fizičnih oseb (občanov - zasebnikov) za oddajo stanovanj občini Bled, ki bo navedena stanovanja dodeljevala za uresničevanje nalog v skladu z določili stanovanjskega zakona in stanovanjskega programa Občine Bled. Zaželena so nezasedena stanovanja - opremljena ali neopremljena, lahko tudi starejša stanovanja na območju Občine Bled ali sosednjih občin. Občina Bled bo z lastniki, ki so pripravljeni oddati stanovanjske enote, sklenila najemno pogodbo za dogovorjeno najemnino, ki pa v skladu z določili stanovanjskega zakona ne sme biti oderuška. Najemne pogodbe bo Občina Bled sklepala samo za vseljiva stanovanja. Najemnino bo Občina Bled plačevala mesečno za tekoči mesec oz. po dogovoru, ki bo dogovorjen v najemni pogodbi, v kateri bodo opredeljene pravice in dolžnosti najemnika in lastnika, kot so navedene v stanovanjskem zakonu. Najemna pogodba se sklene najmanj za dobo treh let in se lahko podaljša. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime in naslov ponudnika - lastnika stanovanjske enote, - dokazilo o lastništvu stanovanjske enote (izpisek iz zemljiške knjige, kupna pogodba, darilna pogodba), - podatke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanjske enote, - višino najemnine - rok trajanja najema - drugi pogoji Ponudbe bo Komisija za stanovanjske zadeve pri Občini Bled odpirala vsakega 15. v mesecu. Ponudbe v zaprtih ovojnicah pošljite na naslov ALPDOM, Inženiring d.d, Cankarjeva 1, 4240 Radovljica, z oznako "PONUDBA - NAJEM STANOVANJA, NE ODPIRAJ." Udeleženci razpisa bodo o odločitvi seznanjeni. Občina Bled zagotavlja, da bodo podatki iz ponudbe varovani in se ne bodo uporabljali za druge namene. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri gospe Zdenki Arh, telefonska številka 715-662. Bled, dne 20. 3. 1997 ŽUPAN Vinko Gole, dipl.ing., vo pa jih je včlanjenih malo več kot polovica. Lani so sprejeli kar 235 novih čla-nov."Vsem članom bi se rad zahvalil za prizadevanje in trud, ki so ga vložili v preteklem letu za uspešno in plodno delovanje tako društva kot celote kot tudi vseh njegovih sekcij. Prepričan sem, da na takšno sodelovanje lahko računam tudi v prihodnje," je poudaril predsednik upravnega odbora Društva Marjan Prinčič. Društvo upokojencev je v preteklem letu opravilo prav vse naloge, ki so si jih zastavili. Tako so obnovili pisarniške prostore in hodnike ter parket, po novem ima društvo telefax, prepleskali so vrtno ograjo ter zamenjali vrata točilnice. Letos načrtujejo, da bodo dokončali uvajanje računalnihke obdelave podatkov, ki so ga začeli že lani, prepleskali bodo prostore točilnice in veliko dvorano ter na novo uredili glavni vhod in popravili pločnik pred zgradbo Društva. Tako kot vsa leta so bili kranjski upokojenci tudi v šestindevetdesetem zelo aktivni na najrazličnejših področjih. Planinska sekcija je tako organizirala kar devetnajst izletov, ki se jih je udeležilo 541 izletnikov, sekcija za pohodništvo petindvajset pohodov, na katerih je skupna udeležba presegla število tisoč. Šestnajst izletov je priredila tudi kolesarska sekcija, turističnih izletov, ki jih je bilo v letu '96 enaintrideset, pa se je skupaj udeležilo 1.326 izletnikov. Aktivne so bile tudi vse ostale sekcije - od balinarske, kegljaške, teniške in strelske do sekcije za szimske športe, šahovske sikcije, plavalne ter sekcije zaročna dela in seveda pevskega zbora. Ženski pevski zbor Lipa je imel v preteklem letu kar 14 nastopov, triindvajset pevk je prvič sodeloval tudi na pevskem taboru v Stični. Moški pevski zbor je nastopil na devetih koncertih, del zbora je kot oktet pel tudi na pogrebih. Komisija za kulturo je priredila številna predavanja, organizirala obiske gledaliških predstav, koncertov in razstav, komisija za družabne prireditev pa je organizirala proslave ob vseh pomembnih državnih praznikih in spominskih dnevih. In da se kranjski upokojenci niso dolgočasili, je ob sobotah in nedeljah poskrbela za zabavo in ples ob živi glasbi v gostinskih prostorih društva. Vsekakor je zato več kot upravičeno pričakovati, da kranjski upokojenci tudi letos ne bodo ostajali doma. • M.A. Božo Kos med Upniškimi osnovnošolci Upnica -Dan šole so v osnovni šoli Staneta Žagarja na Lipmci "raztegnili" kar na na dva dneva. V sredo je člane literarnega krožka obiskal Božo Kos, v Četrtek pa so bila na šoli najrazličnejša tekmovanja, prireditve in celo karaoke. • M.A., foto: T. Doki Zanimanje za karate Koprivnik, 27. marca - Vodja Karate kluba Bohinj Slavko Zorko je v ponedeljek na povabilo Evgenije Korošec s Koprivnika predstavil v gasilskem domu na Koprivniku 15 karateistov. Med domačimi so mladi katerateisti vzbudili veliko zanimanje. Slavko Zorko je zagotovil, da bo učenje karateja tudi na Koprivniku, če bo prijavljenih vsaj deset interesentov. Vrtec in šola na Jezerskem Ne samo materinski, družinski dan Malo je primerov, ko se v uri prijetnega program^ namenjenega praznovanju materinskega dne, zvrstij0 prav vsi otroci nekega vrtca in šole. Prizorček z družinskega praznika: očkom in mantis prikliče nasmeh in solze. Jezersko, 25. marca - Mogoče je na Jezerskem, kjer je vseh skupaj manj kot petdeset. Tam je tudi mogoče tudi to, da pol otroške paj, tretji in četrti razi stotnije sodeluje na vseh skupaj. Letošnji četrt oso praznikih, ki se v letu dni pojdejo prihodnje leto t Pogorelec. Tudi na odrtm se pokazali tako, ka* sedijo v šolskih klope"; prvošolci in drugošolci s* zvrstijo v kraju. Eden taks nih je bil tudi ta teden, ko so vrtce vi otroci, šolarji in njihovi starši praznovali ne materinski, temveč družinski dan. Dvorana krajevnega centralno šolo Matija javca v Preddvor, karn sodi podružnična Soja J0 zersko. Z vožnjo v doli^j kjer se jih namesto ne*i deset otrok šola nekaj *g za vselej odide del njihov* doma Korotan je bila pov- ga brezskrbnega otroštv sem polna, otroci so obis- Družinski dan se J kovalcem razdelili Korotana preselil papirnate cvetove, ki so jih poprej pridno izdelovali ves teden, nato pa so na krajevnem odru pokazali, česa se naučijo v vrtcu in šoli. Vseh vrtčevih je 17, pod vodstvom vzgojiteljice Alenke Jovanovski pa so staršem priredili prav po otroško prisrčno predstavo. Šolarji so na odru delovali že odrasleje: znajo kjer so se srečale družine sedmih v šoli zaposlenih "Udi. Prišel je tudi ravnatelj matične preddvorske šole Luka Karničar z ženo Metodo in sinovoma Miho in Gašperjem. Zakaj družinsko srečanje? Gostitelj}-ca Zofija Pogorelec je dejala, naj bi se na ta način oeiovan ze c oddolžili družinskim tla- Peti, recitirati ilr'J^}0 .nom' ki so morda m°-Uasične in Orffovf Vnlm ietom Prikrajšani in skupaj f?ente, znajcn£lSfi™" J ™<>jci nosijo šolsko J1Vo igro * ■ ŠaJ" breme- Tofrat so bila bre- Polnoštevhnci 2*28! S? mena Prijetna, od tist}h na odru. Sicer iih 1 ]° *a ? sl^h,k{ jih je pripra^ * Jih je v šoli šolska kuharica, do 00$ 32, obiskujejo pa dva "pol zabavnih, ki so se kombinirana" oddelka, je šaljivih tekmovanj povedala vodja šole Zofija < 1 "!n" bi*' v telovadnici. Obnova vodovodov kajevni Koprivnik, 27. marca - V začetku tedna so v ^ skupnosti Koprivnik-Gorjuše v Bohinju z^en ^ jan/em primarnih in sekundarnih vodovoo^ do " metrov cevovodov. Ven Cir, dela pa vodi doma^hnoV,i, Zamenjali bodo 700 zagotovili domačini sami, na ta način . 900" metrov cevi. V prihodnjih dveh lemi P doVodn<> na tačin v krajevni skupnosti obnoviti celotno omrežje. • A. Ž. ela pa vuui —- ^novn1 StFgar. Lani so na ta način v krajevni skuPnon%meravajo PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI KAMNIK Tone Smolnikar, župan občine Kamnik ob prazniku: l\mm. da bomo letos poravnali lanske obveznosti Y slabih dveh letih smo zgradili šolo in vrtec kljub dolgu države. Končno se začenja gradnja plinskega omrežja in čeprav je država nekaj mesecev spala, se nadaljujejo *fa na na cesti skozi Tuhinjsko dolino. Intenzivno pa iščemo rešitev za železni most. Jjmnik, 2«. marca - S slavnost- drugic avili občinski praznik v °mnin na rojstni dan rojaka Adolfa Maistra-Vojanova. Ob 3. Priložnosti smo se pogovar-12 županom občine Kamnik J»etom Smolnikarjem, i Kar nekaj let ni bilo neke °Cn>ce in s tem priložnosti za j^sjed nazaj oziroma za oceno SJjJ dvema mejnikoma, kar jonski praznik vsekakor je. cel m' da Je občinski praznik J"10 .primernejši trenutek za pjevanje kot recimo zakl-)UC*J'račun. ^^cSSrSrJS Tone Smolnikar, ^ 2J«^ dSS?. smoTni iupan občine Kamnik adaljevali zastavljene projekte ?t Pred mojim mandatom. Šm Za izgradnJ° šole v 23ft"em so xz predračunskih 3^ rnilijonov sicer narasli na 3 vendar je pomembno, da — dili v slabih dveh vleče l^ St° mmJonov se v& D?lg ste držat, V let0ŠnJe leto, pa tudi miif; a nam je dolžna okrog 30 C i°V tolaJrev. Upam, da n;u"° tetos obveznosti do dolž- da bomo kulturnega doma. Kar zadeva obveznosti pa moram omeniti tudi 50 milijonov za vrtec, ki smo ga odprli." Lani ste med prednostmi omenjali med drugim tudi plinifikacijo in ureditev ceste skozi Tuhinjsko dolino? "Z zadovoljstvom ugotavljam in poudarjam, da se je na tem področju premaknilo. Podpisali smo namreč konce- Ve{ Pnftodnje leto imeli nekaj sijsko pogodbo za plinifikacijo, tal^jr/^rja za druga dela. Eno ki se bo v kratkem začela 'h je prav gotovo obnova uresničevati na območju kra- ne£0<*P*su koncesijske pogodbe z Adriaplinom se je tudi na obfrVnem Stanku s krajani na Duplici izkazalo, da je v Vom*1 V€bko zanimanje za plin. Na sestanku so z zadovoljst-tfi^rJPrejeli informacijo, da bo v prvi fazi na Duplici fradh^0 omre^le za P^n zgrajeno sedem mesecev po 0enem dovoljenju. To pa pomeni, da se bodo lastniki 4rUi '$rikVxfm dov°lJenJu- To pa pom V d^r-0* v tem delu ogrevali $ plinom že prihodnjo sezono. $P6d^'1 ^°z* se ^° Sradnja omrežja nadaljevala na območju ok«unJe$a Perova m Šmarce jti v tretji fazi v Kamniku ter ^ c.entm Kamnika pa je že zdaj zgrajeno omrežje s 43 Pogoji PrityuČki Sicer pa naj bi bilo na podlagi koncesijske fctfo*? me" ob&fto in Adriaplinom zgrajenih v treh letih 48 ^trov plinskega omrežja. jevne skupnosti Duplica. Skozi Tuhinjsko dolino pa dela na cesti tudi že potekajo. Okrog 10 kilometrov preplastitev asfalta je že narejenih. Država je sicer malo "zaspala", vendar se dela zdaj nadaljujejo. V Kamniku imamo tri semaforje in rešeno desno zavijanje. Bojim pa se, da to prometnih zagat, ko se bo enkrat promet zaradi gradnje avtoceste Ereusmeril skozi Tu-injsko dolino, ne bo rešilo. Velik problem pa je železni most v Kamniku. Obnova bi veljala okrog 70 milijonov tolarjev, vendar lzljučno v sedanji širini. Nov, širši, s pločniki za pešce pa velja 150 milijonov tolarjev. Tega denarja pa nimamo. Težava pa je, da je sedanji v takšnem stanju, da se lahko vsak čas zruši. Nemočen sem torej, čeprav, če bi se kaj zgodilo, bom prvi, ki bom odgovoren za nastalo stanje." Pomembno, da tako rečemo, se je premaknilo tudi na področju telefonije. "Pravkar potekajo zaključna dela na območju Komende, Most in Križa. S skromnim občinskim deležem pa bo letos uresničen program tudi v Tuhinju. Krajani bodo prispevali po 100 tisoč tolarjev in tako jeseni v Tuhinju naj ne bi bilo več hiše brez telefona. Sicer pa so se že lani začela dela še na enem delu komunalne infrastrukture v občini. V krajevni skupnosti Šmarca, kjer so ob zadnjih volitvah dobili novo, zelo prizadevno vodstvo KS, poteka gradnja kanalizacije. Prav tako pa tudi v Podgorju. Za vsakega od Eden od problemov, ki so ga obravnavali oziroma začeti reševati v občini že J986. leta, je promet skozi Kamnik. Takrat je občinska skupščina sprejela sklep o tako imenovani zahodni obvoznici Ta naj bi pote* kala ob sedanji železniški progi. Na predzadnji seji občinskega sveta pa ob vseh predhodnih ugodnih ocenah ta varianta ni dobila zelene luči. Čeprav je zdaj spet na občinski upravi, da preuči in predstavi nove možnosti, se vse bolj slišijo mnenja, da novih variant praktično ni. obeh projektov smo dobili od države po 15 milijonov tako imenovanih ekoloških tolarjev. Vaša kritična ocena v tem prazničnem trenutku. "Precejšnje finančne pozornosti so bili deležni nekateri sakralni objekti v občini. Sicer pa menim, da v občini namenjamo kar precej denarja za turizem in spodbude v tej smeri. Pa se na primer gostinstvo premalo, da ne rečem kar nekako ne odziva. Res je tudi, da občina ni odgovorna za gospodarsko dogajanje in nanj tudi ne more vplivati. Vseeno pa bi poudaril, da imamo nekaj podjetij, ki jih velja omeniti, kot primer, ko ne moremo govoriti zgolj o težavah. To so na primer Meso Kamnik, ETA, Menina, Svilanit. Vesel sem tudi ugotovitve, da se je nezaposlenost v letu dni znižala, čeprav je bila že prej pod državnim povprečjem. Sicer pa v celoti gledano gospodarstvo v občini ne stoji najbolje, kar nenazadnje kažejo tudi podak-ti o dohodnini. • A. Žalar Priznanja občine Kamnik ob občinskem praznik« Slovesna podelitev priznanj je bila sinoči, 27. marca, ob 18. uri na slavnostni seji občinskega sveta, kije bila v Matični knjižnici v Kamniku. *a podlagi 9. člena Statuta občine Kamnik in 10. člena Odloka o priznanjih občine Kamnik je občinski svet na 23. seji 26. februarja letos sprejel sklep o dobitnikih priznanj ob letošnjem drugem praznovanju Priznanja so podelili na včerajšnji slavnostni seji občinskega sveta občine Kamnik. Ustina častnega občana Kamnik Zlato priznanje občine Kamnik Srebrno priznanje občine Kamnik Srebrno priznanje bo dobil za zavzeto delovanje na področju lokostrelstva v Kamniku Franc Za zasluge na glasbenem področju je občinski svet podelil naziv častnega občana občine Kamnik Viktorju Mihelčiču, upokojenemu učitelju, ki je s svojim delom sooblikoval glasbeno življenje v Kam-ln tudi v Sloveniji. Več kot «rga5Set let je uspešno delal kot dirtoem .8lasbeni učitelj, pevovodja, r^Ucn'Kln član g°dbe' pianist, član Varil" • instrumentalnih skupin. Ustališ Je tudi pomemben skladateljski Zlato priznanje občine Kamnik za vrhunske dosežke v alpinizmu je občinski svet podelil Tomažu Humarju, ki je že vrsto let v najožjem krogu najboljših slovenskih alpinistov. Uveljavil se ie predvsem z odličnimi solističnimi vzponi in z vzponi v zahtevnih tehničnih smereh. Lani pa se je s prvenstvenim vzponom preko severozahodne stene Ama Dabla-ma v nepalski Himalaji, ki ga je opravil v navezi z Vanjo Furlanom ter z osvojitvijo še neosvojenega vrha Bobave povzpel v sam vrh svetovnega alpinizma. Vengust, ki je kot športni pedagog začetnik lokostrelstva v Kamniku. Lokostrelstvo je raslo z njimi iz kamniških tabornikov, prek Lokostrelskega kluba Kamnik do olimpiad, na katerih je sodeloval in kot trener z našimi olimpijci lani zasedel ekipno peto mesto. Franc Vengust je vrhunski strokovnjak v lokostrelstvu. PCINSKl SVFT OBČINE KAMNIK ■' ' W. ti".1995 Praznik V občini Kamnik se letos že drugič z občinskim praznikom spominjajo rojstnega dne generala, pesnika in rodoljuba Rudolfa Maistra-Vojanova. S praznikom izražajo spoštljiv poklon svojemu rojaku in v prazničnem razpoloženju posvečajo hkrati tudi pozornost današnjemu sodobnemu utripu občine Kamnik. Praznične slovesnosti so bile v Kamniku včeraj, 27. marca, ko je bil ob 16. uri na glavnem trgu promenadni koncert Mestne godbe Kamnik, ob 17. uri pa je bila slovesnost pred spomenikom Rudolfa Maistra na Trgu talcev v Kamniku. Osrednja slovesnost je bila ob 18. uri, ko se je v Matični knjižnici v Kamniku na slavnostni seji sestal občinski svet. Slovesno podelitev letošnjih občinskih priznanj pa so v recitalu obogatili Kamniški koledniki in Dare Valič. OBČINA KAMNIK Vsem občanom ob občinskem prazniku želiva zadovoljstvo, prijetno počutje in uspehov pri delu. Vsem tudi iskrene želje za lepe velikonočne praznike. Tone Smolnikar župan občine Kamnik s sodelavci v občinski upravi Igor Podbrežnik predsednik občinskega sveta s člani občinskega sveta občine Kamnik TAPETNIŠTVO IN DEKORACIJE ttnron ŠaŠTftR Srednja vas 27,1241 Kamnik, tel./fax: 061/817-454 IZDELUJEMO IN OBNAVLJAMO: • vse vrste oblazinjenega pohištva • kotne in sedežne garniture • šlarafije - žične vložke in vzmetnice po meri • težke zavese • vse tapetniške izdelke po meri • opremljamo mrliške vežice Izdelujemo iz vašega ali našega materiala in dostavimo na dom. MENJALNICA "TROPICAL"a.o.o Rudniška 2, Kamnik (Bakovnik) tel7fax: 061/814-335 Del. Čas: pon. - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 7.30 do 13. ure Možnost naročil in dogovora za večje zneske! DOSTAVA KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280, 1240 KAMNIK Telefon: (061) 831 582 TESARSTVO VILKO PLEVEL s.P. MOSTE 80A, 1218 KOMENDA Tel./fax: 0617841 134 Izdelujemo vsa tesarska in žagarska dela, razne vrste opažev, ladijski pod in brune ESARSTVO IN KROVSTVO Štebe Igor s.p. Žeje pri Komendi 12 1218 KOMENDA tel. 061/841-124 mobitel: 0609-636-307 KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija AUSTIRAN0 ■) EGRO J ELEKTRO GRELNA OPREMA I I Gora 20» 61218 Komanda A Tel & Fax 061 841 583 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature kočna d. d. Ekslerjeva 8, KAMNIK, tel. 061/811-402 VABIMO VAS V NAŠE PRODAJALNE: * Diskont * Delikatesa * Modna hiša * Univerzal * Elektro - šport * Titan - Merkur * Knjigarna PRIDITE V KAMNIK - NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO BLAGA PO UGODNIH CENAH! Žtttimo vam visele in prijetni veCiksmočnt praznik^. Vsem obimom *Ksannikfi pa čestitamo tudi oh občinskem prazniku! Promet skozi Tuhinj v Kamnik in naprej proti Mostam se bo povečal Cesto bi bilo treba urediti Po tej 36 kilometrov dolgi regionalni cesti, kjer je precej črnih točk, se že zdaj odvija lokalni kamniški in regionalni promet. Za pločnike, javno razsvetljavo, kanalizacijo je odgovorna občina* Že lani so se začela dela na 36 kilometrov dolgem odseku regionalne cestne povezave od Ločice proti Kamniku, naprej proti Duplici in Mostam do Žej, kjer kamniška občina meji z občino Vodice. Regionalna povezava, ki bo razbremenjevala oziroma sprejela osebni promet med gradnjo avtoceste Ločica • Vranjsko, se nadaljuje naprej in skozi Vodice tudi že od lani potekajo obsežna rekonstruk-cijska dela, ki naj bi bila končana do maja letos. V Vodicah pa se bo ta promet navezal na gorenjsko avtocesto ali pa proti Ljubljani. V občini Kamnik so se glede rekonstrukcije te regionalne povezave z Darsom dogovorili za tri vrste ukrepov. Celotno traso in dogajanja na njej pa nam je pred dnevi predstavil načelnik oddelka za okolje in prostor v občini Kamnik Bojan Mlakar. Najpomembneje je, da je cesta na celotni trasi z načrtovano rekonstrukcijo opredeljena na širino 6 metrov, kjer se lahko normalno sreča avtobus z osebnim avtomobilom. Sicer pa gre pri tem za zamenjavo zgornjega ustroja in vseh vidnih sedanjih poškodb. Kar na slabi tretjini bo treba zamenjati zgornji in tudi del spodnjega ustroja ceste. Na celotnem odseku pa se rešujejo tudi kritični odseki. Za zdaj je rekonstruiranih okrog 10 odstotkov celotne trase. Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor. V Motniku je treba zagotoviti preglednost v prvem ovinku. 1u paje načrtovana tudi 1,2 kilometra dolga obvoznica. Okrog 70 odstotkov soglasij investitor že ima. V Lazah v Tuhinju je po projektu predvidena razširitev ceste s pločnikom za pešce. Pripravili pa naj bi tudi projektno rešitev za rekonstrukcijo križišča regionalne in lokalne ceste z odcepom proti naselju Tuhinj. To je tudi zahteva krajanov oziroma krajevne skupnosti Tuhinj. Ureditev pločnika za pešce z delno razširitvijo cestišča od odcepa proti kostanju do šole v Šmartnem je načrtovana tudi v krajevni skupnosti Šmartno. Naprej v Buču pa je opredlejena razširitev ceste za ureditev obojestranskega avtobusnega postajališča, odvodnjavanje in ustreznen popravek navezave odcepa proti Hruševki. Dela potekajo, posebej pa rešujejo cesto zaradi potoka Nevljice in poplav. V Srednji vasi bo cesta raširjena in bo imela tudi pločnik ter javno razsvetljavo od trgovine v Srednji vasi do Gasilskega doma. Predvidena je rušitev nevseljenega stanovanjskega objekta v smeri iz Kamnika proti Srednji vasi. Zahteva je, da se odkupi vse tri stanovanjske objekte, soglasja pa ni.V Podhruški bo zgrajen pločnik, obojestransko avtobusno postajališče, urejene pa bodo tudi brežine potoka ob cesti proti Selam. Za 100 metrov proti odcepu, ki vodi v naselje Markovo, bo pomaknjeno obojestransko avtobusno postajališče v kraju Kavran. Zgrajen pa bo tudi pločnik za pešce. Pločnik v celotni dolžini pa bo dobila tudi Soteska. V Nevljah je poleg zgrajenega pločnika in že deloma zamenjanega vodovoda določena tudi izgradnja dodatne pešpoti, čez Nevljico. Kamnik ima že tri semafors-ka križišča in tretji zavijalni pas pri Šolski ulici. Do 30. aprila mora investitor obnoviti vse talne označbe in na podlagi štetja prometa uskladiti semaforske intervale. Od Interiera Stol Duplica do naselja Križ je opredeljena razširitev na 6 metorv z enos- transkim pločnikom in uredit' vijo izvozov na kmetijsk{ površine. Gradbeno dovoj' jenje je že za rekonstrukcij" križišča Korenove in P°d' gorske ceste. V Mostah je opredeljen3 rekonsturkcija do gostiš'-8 Kralj, kjer so določena polet razširitve tudi gradnja kana£ zacije, javne razsvetljave,

ugotavlja ^isto °- ne Kamn,k Ivan Velijfp111^. ugotavljamo, da mer f Sam°stojnosti ni. Pri- d°hodL-Pr°Stor; ki Je lahko vir tin* . ln možnosti za ob- Prav'e ,endar kaj več od pri-pri tiJemeljnih aktov občina junima. ka2eaz,to se nemoč občine na JL gospodarstvu. Država Nem, daJe dovoljenja n*Dan- gospodarstvu, obči-nima možnosti, da bi se OBČINA RADOVLJICA ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, V . telefon 064/715-127, fax 064/714-684 adu z 71. členom statuta Občine Radovljica (Uradni list RS, št. 20/95) objavljam RAZPIS fiiSJODAJO STANOVANJ IN GARAŽNIH BOKSOV NA PREŠERNOVI ULICI 6, 8 V 0bč. RADOVLJICI W, 6'i??QRad.ov|iica kot investitor gradnje na Prešernovi 4- 284/?oV Radovljici na zemljišču s pare. št. 284/10, 284/ Zbira 84/1 • 284/22, 285/3 in 284/16 k.o. Radovljica ra Ponudbe za nakup - prodajo stanovanj in Stano garažnih boksov. 2 1/2 °v?nJa- ki so predmet prodaje, so 3-sobna, S0Dr>a ter 2-sobna. Garažni boksi se nahajajo Sta«« v kleti objekta, anovanja bodo vseljiva do 15 bSJ^piaeTln . 12. 1997. i pogoji za nakup stanovanj in garažnih IQksov «4f "r««v|i ca. nar\u(j sianuvanj in yaro^nin Dravna zanimive- zato vabimo vse občane ter druge nav©denihin f,zicne osebe, ki se zanimajo za nakup pr'dob t ne.premicnin. da pokličejo ali se zglasijo za Ra2ev..dodatnih informacij pri Alpdomu, d.d., naaovljica, Cankarjeva 1, telefon 715-662. Številka: 006-1/97 Datum: 24/3-1997 *i m.. Radovljica ^JPAN Vladimir Černe, dipl. ing. pisani na kožo tistim, ki potem lahko rečejo: Najprej se doma dogovorite, potem pa bomo morda kaj rekli o tem, za kar prihajate v državo! Sicer pa so v občini Kamnik, kot ugotavlja predsednik Podbreznik, celo leto dograjevali zakonodajne postopke za delo in življenje v občini. Izstopale so predvsem različne koncesije, prostorski akti. To, da občina nima pa v vpliva na kadrovsko politiko na primer v šolstvu, po mnenju Igorja Podbrežnika ni dobro, saj v občini nedvomno bolje poznajo življenje in delo, kot ministrstvu. "Veliko delo bo opravljeno v občini, ko bo prihodnje leto izšel zbornik o ljudeh, ki niso preživeli vojne. Gre sicer za občutljivo de politični, ampak civilizacijski projekt." lelo, vendar to ni pak civiliz A. Žalar Turizem in podjetništvo Želja; čimveč lokalnih pobud V občini pripravljajo projekt Dan Zemlje, vanj pa so vključeni vrtci, šole, Publikus... Poudarek je na čistem in zdravem okolju. Turizem in podjetništvo sta področji, kjer si v občini prizadevajo, da bi pripravili izhodiščno strategijo. Ta pa je povezana z lokalnimi pobudami. Zato si seveda mag. Martina Koncilia, pomočnica načelnika oddelka za gospodarske dejavnosti in finance želi, da bi bilo takšnih lokalnih pobud čimveč. Na področju podjetništva vključujejo svetovalce. To so običajno strokovnjaki iz občine Kamnik. Pomembno pri tem pa je seveda izobraževanje. Turistične ponudnike pa so povezali tudi na področju turizma. "V program smo vključili vse pomembne elemente. Tako so v turističnih programih planinski vodniki, turistična društva, Velika planina, Arboretum in drugi. V programu je tudi promocija občine. V prireditvah, ki so v letnem programu, je poudarjena tudi kulturno zgodovinska tradicija. Te prireditve so v začetku junija. Sicer pa je marec name-njen s prireditvami občinskemu prazniku, apri- Mag. Martina Koncilia, pomočnica načelnika oddelka za gospodarske dejavnosti in finance. la se bo več stvari dogajalo v Arboretumu, junija bodo na programu, kot rečeno, srednjeveške prireditve. V vse to so vključeni tudi vodniki, podjetja in različne zanimivosti. Poleg naštetega pa so tudi v letošnjem programu nekatere že uveljavljene oziroma priljubljene prireditve, kot so Dan narodnih noš, sodelovanje s sosednjimi občinami in podobno." A. Z. Komenda vas vabina veliki VELIKONOČNI If t|17Tf ¥C£1T¥ l^JflCi JI m«J 91^1 na Hipodromu v KOMENDI od 28. marca do 1. aprila Predavanje o baliranju in silaži v petek ob 9.00 uri Razstavljeni bodo najsodobnejši traktorji, kmetijski stroji, mali strojčki za vrtičkarje, semena, sadike in vrtnice. Na sejmu bodo razstavljeni tudi avtomobili: Renault (PreŠa Cerklje) Audi in WV (servis Debevc Mengeš) UGODNI KREDITI! Sejem bo odprt vsak dan od 9.00 do 18.30 ure. Na sejmu je možna tudi menjava STARO ZA NOVO Pripeljete lahko tudi RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO ZA PRODAJO. GOSTINSKA PONUDBA! V nedeljo, 30. 3. 97, In ponedeljek, 31. 3. 97, vas bo zabaval DUO JOŽE in SONJA Vstopnine ni! Vljudno vabljeni v Komendo! Organizirano brezplačno parkiranje! Organizator sejma: Konjeniški klub Komenda Prireditev, ki sicer ni neposredno povezana s praznovanjem oziroma prireditvami občinskega praznika, je Sejem kmetijske mehanizacije, ki ga na hipodromu v Komendi organizira konjeniški klub Komenda. Sejem bodo odprli danes dopoldne, odprt pa bo do vključno I. aprila. ZA NOVOGRADNJO IN OBNOVO PVC OKNA - VRATA - SENČILA p.e. Jesenice, KIDRIČEVA 41 tel.:064/861 -062, fax:861 -054 mob.;0609/643-293 MESTNA QODBA KAMNIK vabi na veliko zabavno - glasbeno prireditev VESELO V KAMNIK 1997 PLANINSKE ŠTORIJE Športna dvorana KAMNIK - sobota, 5. aprila 97, ob 20. uri sodelujejo: * Mestna godba Kamnik, pod vodstvom Francija Lipičnika ? ansambel SLOVENSKI MUZIKANTJE * ansambel NAGEU * ansambel ROŽMARIN * ansambel STOPARJI * ansambel RUEMN * ansambel BORISA RAZPOTNIKA * PLANSARJI izpod Velike planine Gost večera: ansambel LOJZETA SLAKA povezovalec In scenarist: Boris Kopitar rezervacije in predprodaja vstopnic: ZKO Kamnik - tel.: 061/831-612 hram ROŽICE Mengeš - tel. 061/739-037, 737-510 AVTO EL IZBIRA - Perovo -(ob kamniški obvoznici) ^odexho Prehrana in storitve Sodexho je mednarodna skupina s sedežem v Parizu in je vodilni izvajalec specializiranih prehranskih storitev (prehrana v podjetjih, bolnišnicah, šolah, domovih za ostarele ipd.). Tudi v Sloveniji imamo največji tržni delež, ki se hitro povečuje. Objavljamo prosta delovna mesta za območje Kranja in Jesenic: - GOSTINSKE TEHNIKE - KUHARJE, NATAKARJE - KUHARSKE, NATAKARSKE POMOČNIKE Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh na naslov: SODEXHO, d.o.o., Kadrovska služba, Tržaška 40, Ljubljana (telefon 061/123-30-32). KOMUNALA ^ Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj na podlagi 45. člena Statuta podjetja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA EKONOMSKE ENOTE KOMUNALA 2. VODJA EKONOMSKE ENOTE VODOVOD 3. VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE 4. VODJA RAZVOJNO-TEHNOLOŠKE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: - visokošolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali strojne smeri - najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih - vodstvene sposobnosti Pod 2.: - visokošolska izobrazba ekonomske, organizacijske, strojne, gradbene ali geološke smeri - najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih - vodstvene sposobnosti Pod 3: - diplomirani ekonomist ali ekonomist finančno-računovodske smeri - najmanj tri leta delovnih izkušenj oziroma z višješolsko izobrazbo najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih - vodstvene sposobnosti - poznavanje dela z računalnikom Pod 4: - visokošolska izobrazba gradbene ali druge tehnične smeri, - najmanj pet let delovnih izkušenj z gradbeno izobrazbo oziroma z drugo tehnično izobrazbo najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na podobnih delih, - vodstvene sposobnosti, - poznavanje dela z računalnikom. Delovno razmerje se sklepa s šestmesečnim poskusnim delom. Razpisana delovna mesta so delovna mesa s posebnimi pooblastili in odgovornostmi s štiriletnim mandatom. Gre za reelekcijo. Kandidati morajo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim opisom svojega dosedanjega dela, poslati v osmih dneh od objave na naslov: Javno podjetje Komunala Kranj, p.o., Mirka Vadnova 1,4000 Kranj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po preteku roka za oddajo prijav. poloma ►ponuja svojim kupcem od 3.3. do 29.3.1997 • brisače SIT). 30 cm 2/11 si. • SERVIETE tissue 33x33/20 3 si. velikonočni tisk — j Občina škofja Loka, cesta 2, na podlagi Zakona o osnovni šoli št. 12/96) in Odredbe za izvajanje javnega oddajo javnih naročil RS, št. 28/93 in 19/94) Poljanska 56. člena (Uradni list, o postopku razpisa za (Uradni list objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za pridobitev najugodnejših ponudnikov za opravljanje prevozov otrok v osnovno šolo, otrok v oddelke priprave na šolo, otrok v oddelke s posebnimi potrebami v WZ, oseb vključenih v VDC CSS in otrok v oddelek vzgoje in izobraževanja 1. Naročnik: OBČINA ŠKOFJA LOKA 2. Predmet razpisa: Opravljanje prevozov otrok v osnovno šolo, otrok v oddelek priprave na šolo, otrok v oddelke s posebnimi potrebami v WZ, oseb vključenih v VDC DSS in otrok v oddelek vzgoje in izobraževanja, ki se opravlja kot prevoz oseb v linijskem cestnem prometu ali kot prevoz oseb v prostem cestnem prometu. 3. Razpisna dokumentacija: Ponudniki lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na Občini škofja Loka, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 15, Žigonova hiša, soba 15/11. Za vse dodatne informacije lahko kličejo po telefonu (064) 624-050, 624-190, interna 218. 4. Orientacijska vrednost naročila je 43.600.000 SIT. 5. Ponudbe za prevoze veljajo za šolsko leto 1997/98. (Pogodbe bodo sklenjene od 1. 9. 1997 do 30. 6. 1998). 6. Prevoze na razpisanih relacijah po razpisni dokumentaciji lahko opravljajo pravne ali fizične osebe, ki so za dejavnost prevoza oseb registrirane in so pravico do opravljanja dejavnosti pridobile na podlagi licence za primere, ki jih določa zakon. Prevozniki opravljajo prevoz s svojim ali najetim vozilom. Svoje storitve morajo nuditi kvalitetno, odgovorno in v skladu s cestnoprometno zakonodajo. 7. Najugodnejši ponudnik za opravljanje prevozov na določeni relaciji bo izbran na osnovi meril za izbor: - kakovosti ponujene storitve, - konkurenčnosti ponudbe, - izpolnjevanja pogojev, ki jih določa zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94, 28/95, 54/96), - ponujene cene in - predložene reference ponudnika. 8. Ponudba mora vsebovati: Firmo oziroma ime ponudnika, naslov ponudnika, relacijo, podatke o prevoznem sredstvu, bruto ceno polnega prevoženega kilometra glede na konfiguracijo terena razvidno v razpisni dokumentaciji, oziroma izhodiščno brutto ceno šolske vozovnice v okviru javnega prevoza oseb v prostem in linijskem cestnem prometu, reference, dokazilo o registraciji, in ugodnosti, ki jih nudi ponudnik naročniku. Ponudniki oddajo ponudbe za vsako relacijo posebej. Naročnik si pridržuje pravico, v primeru odstopa izbranega najugodnejšega ponudnika ali ob neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti, da lahko takoj prekine pogodbo in povabi k podpisu za storitve opravljanja prevozov drugega najugodnejšega ponudnika po tem javnem razpisu. 9. Ponudbe zbiramo do 17. 4.1997 do 12. ure. Ponudbe je treba poslati v zaprti kuverti z naslovom ponudnika in s pripisom "NE ODPIRAJ PONUDBA - PREVOZI 1997/98, priporočeno po pošti ali oddati osebno v pisarni št. 5 - VLOŽIŠČE, Občina Škofja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka. 10. Javno odpiranje ponudb bo 17. 4. 1997 ob 12.15 uri v mali sejni sobi, Občina Škofja Loka, Poljanska cesta 2. Nepopolnih ponudb ne bomo upoštevali. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. Izbrani ponudnik mora podpisati pogodbo najpozneje v 30 dneh od odločitve o izbiri. 12. Javni razpis je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in Gorenjskem glasu. Številka: 601-1/96 Datum: 21. 3.1997 OBČINA ŠKOFJA LOKA VABILO VABIMO VAS NA JAVNO OBRAVNAVO OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA MLINO I, KI NAČRTUJE POZIDAVO MED CESTO GORENJSKEGA ODREDA IN SAVSKO CESTO NA BLEDU. JAVNA OBRAVNAVA BO V SREDO, 2. APRILA 1997, OB 17.00 V STAVBI OBČINE BLED ŽUPAN VINKO GOLC DIPL. ING. 9 ; Prevozi, turizem, prodaja vozil in servis, d.d. INTEGRAL JESENICE objavlja naslednje prosto delovno mesto: VODJA PRODAJE VOZIL Pogoji: - višja ali visoka stopnja strokovne izobrabe ekonomske ali druge ustrezne smeri, poznavanje avtomobilske stroke.organizacijske sposobnosti, sposobnosti za komuniciranje s strankami, aktivno znanje nemškega jezika, tri leta delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov INTEGRAL JESENICE, d.d. Titova 67 v 8 dneh po objavi. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen Čas s trimesečnim poskusnim delom. Pri objavi prostih delovnih mest (GG št. 24, torek, 25.3. '97) se je pri vnosu besedila vrinila napaka. Tekst razpisa se pravilno glasi: Telekom^) Slovenije vs PE Kranj vabi k sodelovanju PRAVNIKA z višjo izobrazbo (določen čas 1 leta) z najmanj 1 letom delovnih izkušenj na pravnem področju in poznavanjem programskih orodij (WORD, EXCEL). Prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev za oba prosta delovna mesta pošljite na naslov TELEKOM Slovenije, PE KRANJ, Kadrovska, Mirka Vadnova 13, Kranj v 8 dneh od dneva objave v Gor. glasu 25. marca 1997. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. AQUASAVA Kranj Smo podjetje z intenzivnim mednarodnim poslovanjem. Ponujamo dinamično delo v mednarodnem okolju z možnostjo dodatnega izpopolnjevanja in izobraževanja. K sodelovanju vabimo več mlajših sodelavcev: 1. RAČUNALNIŠKO -SISTEMSKEGA TEHNIKA Od kandidatov pričakujemo: - VI. ali V stopnjo izobrazbe računalniške oz. elektro smeri - tri leta delovnih izkušenj na področju računalniške strojne opreme - poznavanje sistemskih okolij DOS, WINDOWS - pasivno znanje angleškega jezika 2. PROJEKTNI VODJA - VII. stopnjo izobrazbe računalniške smeri oz. smer informatika - poznavanje sistema AS 400, programskega jezika RPG - pet let delovnih izkušenj na podobnih delih 3. PROGRAMER - VII. ali VI. stopnja izobrazbe računalniške smeri oz. smer informatika - izkušnje pri programiranju, lahko tudi pripravnik Ponudbe sprejemamo v kadrovski službi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: AOUASAVA, d.o.o., Gorenje-savska 12, Kranj ali na tel. št. 064 222-441. VEDEŽEVANJE 090 44 69 l'KI/\ \W VI I M h V Al Kl I ANIA IN MAkK A Tržič - Ena najstarejših tržiških gosiln Pr' Slug je zop° odprta. Podjetje FRS družine Valjavec - Sefkind vprij&tf preurejenih prostorih gostilne nudi širok izbor jedi; niiač-.. Prinravliaia nakai hišnih snacialitat. naštevamo /'' pijač. Pripravljajo nekaj hišnih specialitet, naštevamo p samo nekaj: špageti "Sluga", zrezek "a la Marička-^ Pečejo tudi pizze, za vse ponujeno pa imajo ugoop cene. Za mlajše goste pripravljajo za tretjino m^Q" porcije, pa tudi cene so seveda tretjino nižje. "Pr' SM9 imajo odprto vsak dan od 8. do 23. ure. • M. A. SMUČANJE PRED VRATI: MOKRINE (NASSFELD) / KOROŠKA Š AVSTRIJSKA KOROŠKA 2elite smučati z vsem udobjem, ki vam ga nudi znano koroško smučarsko središče? Smučarski raj v čudoviti zimski pokrajini vas pričakuje in vabi na obisk! Samo dobrih 50 km od predora "Karavanke"... Več kot 100 km odlično pripravljenih in urejenih smučarskih prog, 23 vlečnic. Kraj z največ snega v vzhodnih Alpah! Posebno ugodne ponudbe v mesecih marec in april! Informacije: Verkehrsverein, A-9620 NASSFELD tel.: 0043/4285/8241, faks 8242 SEJEM ALPE-ADRIA KULINARIKA prehrana,, oprema za gostinstvo in gospodinjstvo ter oprema trgovin Salon prehrane (meso in mesni izdelki, ribe, raki, sadje in zelenjava, kruh m P®.^j) slaščice, osnovna živila, začimbe, juhe, prelivi, pijoče - vino in pivo z degustac | Salon gostinske apreme (stroji in aparati za gostinske obrate, catering, kuhinjska oprem barski aparati in oprema, hladilna oprema, vitrine in točilni pulti) Salon bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov (štedilniki, hladilniki, mesa pečice, mlinčki, crvrtniki, jedilni pribor, porcelan in steklovina) Na sejem se pripeljite ceneje z vlaki Slovenskih železnic! Gospodarsko razstavišče v Ljubljani od 2. do 6. aprila 1997 • od 9. do 19. ure Ajjl LJUBLJANSKI SEJEM Iniki, GOSPODARSTVO __UREJA: Marija Volčjak_ Sprememba v vodstvu Unitech LTH-OL Škofja Loka Papež postal novi direktor livarne Obljublja, da bodo vsi zaposleni obdržali delo, napoveduje tudi nove investicije in nadaljnji razvoj jkofja Loka • Škofjeloško podjetje Unitech LTH-OL ima °Vega direktorja. Na torkovi skupščini so lastniki sprejeli stoP dolgoletne direktorica Miljam Jan Blažič in na njeno esto imenovali novega direktorja, Antona Papeža iz LJubljane. Škofjeloška tovarna alumi- Jjastih odlitkov je od od leta v večinski, 87-odstotni jsti avstrijskega podjetja Uni- jCn AG Pr*»r»ctali lactninclri delež za Preostali lastninski imajo zaposleni in sklad (kar 90 odstotkov vse proizvodnje izvozijo, med njihovimi kupci pa so BMW, Bosch, Mercedes...} ter izplavati iz rdečih številk. Tako so še leta 1993 poslovali z izgubo, preže jogj^voj. Podjetje, ki se je leta dlani z ničlo, lani pa so v 2 zaradi izgube jugoslo- zabeležili dobiček, ki naj bi i.jPskih trgov znašlo v hudih 2v.ah>> v štirih letih pod ~ jskim lastništvom uspelo se pot na zahtevne tuje trge v prihodnje še povečal. Celotna realizacija je lani znašala 23 milijonov mark. In kako si zamišlja prihod- j«m Jan Blažil' Odstopila sem sama *h[u6 govoricam, da je bila Mirjam Jan Blaiič prisiljena J?\?Plti in da so ji varnostniki prepovedali vstop v y*"jetje, to zanika: "Odstop sem načrtovala le dalj časa g sem se zanj odloČila v dogovoru z avstrijskim lastnikom. ~T Športnik doseže najboljše rezultate, zmore toliko moči, ~* se umakne. Podobno sem storila jaz, saj menim, da sem teh letih v LTH-ju naredila vse, kar se je narediti I®®- Za sabo puščam dobre poslovne rezultate: od leta ko smo zaradi izgube trgov zašli v hude težave, pa do smo marsikaj pozitivnega dosegli, ohranili večino plovnih mest, veliko vlagali v modernizacijo in ekologijo. * doseienim sem zadovoljna in naslednikom zapuščam Še L- s*tuaciJ0- Moje naslednje delovno mesto je zaenkrat ^Jfirivnost, vsekakor pa si bom najprej vzela nekaj časa za H°CUek; v kateri opiše v^E*?*1' problem in na-^no pomoč potre-tnld Po °^€uu podjetja pa U$t^°ana enota poišče tuj3nl8Q strokovnjaka v kc J}*?* domači svefova- 0<> tri!pa nato °^ em&? Potna ^dnov svetuje in v*huQ P°dJetJu pri reše-ZaJ" konkretnih nalog. tlačn&J* P°moč brez' itrošk' p°kriti mora le 1 k h,? nastanitve in bivan- \^ova/cev. Katero podjetje lahko zaprosi za pomoč? Podjetje mora biti zasebno ali te privatizirano, srednje veliko ali veliko s 50 do 500 zaposlenimi, mora biti v lasti domačih oseb, de-javnost podjetja pa mora biti proizvodnja ali gospodarske storitve tehnične narave. stroške, reorganizira proizvodnjo, postavi nov proizvodni obrat in podobno. Phare bo za ta projekt namenil 1,2 milijona ekujev sredstev (okoli dva milijona mark), za udeležena podjetja pa je svetovanje brezplačno, kriti morajo le stroške namestitve strokovnjakov. Tom Bulter-eys, vodja projekta, je ob predstavitvi poudaril, da v podjetja ne bodo pripeljali nekih sterilnih znanstvenih svetovalcev, temveč strokovnjake iz sorodnih tujih podjetij, ki bodo našim družbam svetovali iz lastnih izkušenj in jim pomagali reševati probleme, prišlo pa bo tudi do obojestranske izmenjave izkušenj. "Poudarjam pa, da še tako dober strokovnjak ne more rešiti vseh problemov, s katerimi se sooča podjetje," je dejal Bulterevs. Letos naj bi se v program vključilo od petnajst do dvajset slovenskih podjetij, že doslej pa je zanimanje zelo veliko. Po prvih podatkih -prospekt so večini že olastnin-jenih podjetij poslali pretekli teden - so dobili že preko dvajset prijav, za pomoč pa se najbolj zanimajo industrijska podjetja. Eno od podjetij, ki bo med prvimi vključeno v projekt, je Elkroj iz Mozirja. Če bo tovrstna pomoč uspela, bodo prihodnje leto projekt ponovili. • U. Peternel J^dve Iskratelovi centrali v Rusijo SreHn sn v nrnstnrih nnHiptin T«Wnt<»l nr»Hni«al n&HJbo" v -?rec*0 so v prostorih podjetja Iskratel podpisali rj^ma si?nri?anciraniu in nakuPu dveh digitalnih central i^ali J . v vrednosti pol milijona ameriških dolarjev, lotili VoiUpuJe Novgorod Telekom, postavili pa ju bodo v Po ^kem '!? ®atec*ij v Rusiji. Posebnost pogodbe je v tem, jJoro^Vu TOYOTA PICNIC2.0i I6V 3x2 sedeža 2xairbag, 5 vrat servo volan klima, 7\BS centralno zaklepanje 46.098 m ?.££±ŠB Tudi upokojenci morajo vložiti napoved za dohodnino... ... če so imeli katastrski dohodek ali so lani dobili dividende Kranj - V torek se izteče zadnji rok, do katerega je potrebno vložiti napoved za odmero dohodnine. Pn tem velja posebej opozoriti gorenjske upokojence, da tudi tisti, ki jim napovedi sicer ne bi bilo treba vložiti (ker že med letom niso plačevali akontacije), to morajo storiti, če so lani imeli Še kak drug prihodek. Gre zlasti za katastrski dohodek ali dividende od delnic. Napoved morajo vložiti v vsakem primeru, Čeprav so ti prihodki zelo majhni, denimo katastrski dohodek znaša le tisoč tolarjev. Na davčnem uradu v Kranju pravijo, da kljub temu v večini primerov, ko gre za majhne zneske, upokojencem dohodnine ne bo potrebno doplačati. • U. P. V TZS želijo turista čimbolj seznaniti z njegovimi pravicami Tudi turist ima svoje pravice Ljubljana - Državni zbor naj bi kmalu sprejel zakon o varstvu potrošnikov. O tem zakonu, predvsem pa o zaščiti turista kot potrošnika in vlogi Turistične zveze Slovenije (TZS) pri tem je na tiskovni konferenci spregovoril Borut Razdevšek, predsednik komisije za potrošnike pri TZS. Razdevšek je pojasnil, da je omenjeni zakon prestal že dve obravnavi, tretjo pa naj bi državni zbor opravil v kratkem. Na zakon je bilo po njegovih besedah podanih že okoli sto amandmajev. TZS je še posebej pozorna na tisti del, ki govori o t.i. časovnem zakupu. Tovrstna oblika turistične ponudbe se je v Sloveniji pojavila pred tremi leti in je bila predmet številnih prevar. Sicer pa bo TZS turiste o njihovih pravicah obveščala preko posebne zloženke, ki bo na voljo na mejnih prehodih in v večjih turističnih krajih. V primeru kakršnekoli kršitve ali omejevanja osnovnih pravic tunsta - potrošnika se lahko le-ta obrne po pomoč in zaščito na pristojne organe in organizacije. Med slednjimi so v prvi vrsti turistična društva, ki naj bi med drugim prijave poslale na inšpekcijo ali odgovorni osebi v podjetju oziroma ustanovi, kjer je do kršitve pravic prišlo. Posebno vlogo igrajo pri tem tudi turistični informativni centri, ki bodo turistom prav tako dajali informacije o njihovih pravicah, možnostih varovanja in jim nudili potrebno pomoč. Vzpostavljen pa je tudi turistični telefon (080 -1900), ki je prav tako namenjen turistom, da obveščajo o okršenju potrošnikovih pravic. Podpredsednik TZS Andrej Babic je spregovoril tudi o delu turistične patrulje. Ta bo sedaj delovala skozi vse leto, letos se bo razširil tudi njihov program. Tako si bodo ogledali smučarske centre tudi poleti, posebno pozornost pa bodo v letu 1997 - letu kulture v turizmu namenili urejenosti kulturnih spomenikov. • S. Subic [yj HONDA ŽIB E RT PRODAJA in SERVIS VOZIL UGODNO *H0HDA CMC BINGO 1,4i - 3 vrafaHEEEIII *QD0WU, VMČMl in immmm NOVO: honpa rman z.o i* i.n vtec BRIT0F 173, 4000 Kranj Tel./fax:064 242 167 VEDEŽEVANJE TAROT ITITmV.KHM.Ufl 090 42 65, imel HYUnDBI NAJUGODNEJŠI KREDITI T + 5 % MOŽNOST KREDITA do 5 let POPUSTI ZA GOTOVINSKA PLAČILA POSEBNI POPUSTI ZA 1.96 NOVO STARO ZA NOVO LEASING VOZILA V ZALOGI UGODNO RABLJENA VOZILA TEL: 064/411-860 non-stop, 411-573 HYPONY1.3 1.90 6.900 DEM HYPONY1.3 1.90 6.500 DEM AX 1.1 TRE I. 88 4.900 DEM TIP01.4S 1.93 12.100 DEM SAMARA 1.3 1.91 4.500 DEM CITROEN BX/KLIMA I. 89 6.500 DEM BMW520i 1.90 17.900 DEM ZASTAVA 55 SKALA I. 89 2.600 DEM SEATPICK-UP 1.94 10.900 DEM ŠKODA 120 L I. 82 300 DEM Možnost osebnega obiska f 090/41-29 090/42-38 HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE HYUnDOI SALON JAVORNIK V mesecu marcu 500 DEM popusta pri plačilu z gotovino za vsa vozila HYUNDAI +1.000 DEM popusta _na vozila HYUNDAI let. 96. Ugodni kreditni pogoji + leasing V zalogi tudi rabljena vozila DIA-G, d.o.o. Janeza Finžgarja 5 4270 JESENICE tcl./fax:064/863-4in KREDITI že ori T + 5% Kovinotehna se širi v Bosni in Hercegovini Celjska Kovinotehna je pred dnevi odprla distribucij^ prodajni center v Zenici, v začetku aprila pa se bo njeni yefl| trgovin pridružila še franšiza v Bihaču, so sporočili Ji Kovinotehne. Kovinotehnin veleprodajni center v Zenici*] na tisoč kvadratnih metrov nudil vse izdelke, od gradben^ materiala, instalacij, orodij, barv in lakov, kmalu pa AjJ izdelkov metalurgije in bele tehnike, akustike in m*L gospodinjskih aparatov. Center je s sodobno računalni^ tehnologijo povezan s centralo v Celju, namenjen p3' oskrbovanju obrtnikov, malih trgovcev in večjih sistemov. , Kovinotehna pa krepi tudi franšizno maloprodajno verigi Tako v aprilu načrtujejo odprtje takšne trgovine v Bihaču, M na 700 kvadratnih metrih nudila vse Kovinotehnine zlasti izdelke in material za obnovo in gradnjo. S tem bo celjs* podjetje svojim veleprodajnim trgovinam dodalo še malop^ dajo in se tako še pnbližalo kupcem na teh trgih. • U. P« Prince of Venice spet vozi v Benetke [ Na ladji bodo uvedli avionski način postrežbe in anim*1 potnikov • Letos naj bi prepeljali 35 tisoč potnikov Kranj - Pretekli konec tedna je katamaran Prince of Vejj*S odplul na prvo letošnjo vožnjo v Benetke. Sezone ni do»$j nikoli začel tako zgodaj. Iz Portoroža bo vozil ob pet*|, sobotah in nedeljah, preostale dni pa bo plul iz hrvaškega 0 Istre. S Princem se bo mogoče voziti vse do novembra. *' Kot so sporočili iz Kompas Turizma, ki je postal novi las* do v letošnji sezoni za potnike pripravil} J katamarana, bodo nekaj novosti. Veliko pozornosti bodo namenili zla^tipotnik0^ saj bodo uvedli avionski način strežbe, poskrbeli pa bodo za animacijo potnikov. Najmlajši potniki si bodo lahko oglc^J komandno kabino in poklepetali s kapitanom. Nekaj novosti ^ tudi pri ogledu Benetk, saj so tam izbrali novega PaTtn% Gostom bodo ponudili ogled enega od številnih otokov befl**J lagune, mogoče pa si bo ogledati tudi vsakoletni filmski fest,v!l na Lidu ter svetovno znani mednarodni grafični bienalf-kako poteka redna vožnja s Princem? Ladja odpluje < portoroškega pomola ob osmi uri zjutraj, s hitrostjo 29 vc# na uro pa po dveh urah pripelje v mesto otokov, kan?1, mostov in palač. Med hitro in udobno vožnjo v klimati^ palubi vodniki predstavijo zgodovino Benetk, ki si jih g°"J ogledajo, obiščejo steklarsko delavnico, po kosilu Pa j popeljejo z gondolo, vaporetom ali obiščejo galerije. Povf8 je ob pol šestih zvečer. „( Kot obljubljajo v Kompas Turizmu, bodo na začetku sez nekaj voženj ponudili po promocijskih cenah, popusti pa v*»J^ tudi za skupine, šole in upokojence. Kot ocenjujejo, na\Ui Prince of Venice letos prepeljali okrog 35 tisoč potnikov. • v (RJHOJVDA servis & PRgg^ AMBROZ PREŠERNOVA 1 2 RADOMLJE SLOVENIJA TEL.&FAX:D6 1/727-534 i rti] ifilI ftJ^A ( Pn ne de To ne Pn *l vfll Pr: Pn h \{, ni, on J* "a t S/ Gi iu OTOMEHANIK}. * AVTOKLEPARSTVO * AvTOUČARSTVii ciuic že za 21.990 oem • flcco^ coupe m fleftooecK - KflRflUfl'1 •crh za mLfloe po srcu^ * prodnja rabljenih NMT * odkup rabljenih NMT *GSM * leasing „ «•» v *kT9dit 064 22 2.1 2A http: /A VOZNIKI POZOR?w, Vabimo vas, da sedaj ob koncu zime pripeljete vaša ^„jm pregled podvozij in ostalih vitalnih delov, kajti samo z vzdrževanjem se ohranjajo vozila varna. Za najboljšo možno zaščito proti rjavenju uporab ekološko čisto KANADSKO OUI K*OWN,; W posebno še v spoje in votle dele, kjer zaustavlja n» obenem maže ključavnice in ostale gibljive dele. ^ Vse lastnike vozil HTUNDAI pa obveščamo, da 0, pooblaščeni za opravljanje kontrol podvozij z ■JJJvanjerf' LOM po pogojih tovarniških garancij, vključno s po"jv bi{f)o, garancijskih listov - vse, ki želite ohraniti vozilo vam°rflil©** da nas pokličejo v podjetje TRI KRONI, d.o.o.,Ooa^ ^ 8kot]a Loka, tel.: 084/631-497, da se dogovorimo za zaščite ali kontrole. storit^ S prinesenim oglasom priznamo 10 % POPUSTAza^^ VREME Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo °blačno vreme z občasnimi padavinami, v nedeljo hhko pričakujemo tudi nekaj snega v nižinah. LUNINE SPREMEMBE V Ponedeljek bo zadnji krajec nastopil ob 31.38, kar Po Herschlovem vremenskem Jd/uču napoveduje dež to sneg ob Jugu ali zahodniku. ^---rffl-----------------~M *~*y*~---_ elA -^JTViftVit v! —*—.......- - llH*t"4*-----V Kdor poje rad, ostaja mlad **or p0je ra^ ostaja mlad, prflyi slovenski pregovor; če *verjamete, si poglejte Curina polja. °' da smo Slovenci narod, ki * le rad, ampak tudi dobro j^peoa, smo se prepričali prej-Sn]° soboto v Festivalni dvo-£ni na Bledu, kjer se je na Ureditvi Prvi glas Gorenjske Odstavilo **«»«'*""'"* p -Hvuo štirinajst pevcev. Radovala so dekleta - sliša-n.Srn<> tudi štajersko predstav-*° ' in mislim, da bi se o?rfikateri slovenski "profesi-*mi" pevec zabavne glasbe 7misUl, ob odličnih izvedbah '»uterjev". tokovna žirija, ki so jo sestavljali tudi znani slovenski iki: Jan Plestenjak, Martin Zvelc, Simona Vodopivec, si * edina z občinstvom; zmagovalka je postala petnajstletna polbiA BERCE iz Krope, ki obiskuje prvi letnik tekstilne šole v V""/«. Izbrala si je zahtevno pesme Think ivoico, ki je v originalu J"J« Celine Dion in navdušila. Morda nas bo čez nekaj let Sabina dopala na izboru za popevko evrovizije... *sb*na anekdota ^ho°^ Vevec in igralec Maurica Chevalier je slovel kot zelo - lt Človek. Takole je razvijal svojo filozofijo: ""'»i ^^^esetih letih izgubiš tek, spiš trdneje, počutiš se srjn^r1 kot pri tridesetih. Očitno je za zdravje bolje imeti ženske v kot pa na kolenih. Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA Vsak minuta dragocena je, zato pijte EDINO In zdravja dosti bo za vse. Nina Hribar, Blejska Dobrava lestvica radia kranj ute' ZHRI,° mateJa teL 222'8^ J* IGOR ŠTEFANČIČ petek, 28. 3.1997, ob 18.30 Domača: 1. NAPOLEON: PROSIM, OSTANI 2. BABILON: CVETJE V JESENI 3. GIMME 5: SLEDI SIVIH CEST 4. PETER LOVŠIN: ANGEL IZ NEKJE VMES 5. TANJA RIBIC: ZBUDI SE 6. ROK'N'BAND: DEJ RUK'N ME 7. VILI RESNIK: TVOJA PESEM 8. 4 FUN: POKLIČI ME 1 fe: 3. MArjogS: ALONE 4. rjTS^A: DONT ojffi ,D0NT CRY for Ml CRY FOR ME ARGENTINA 3ADiO «AI1i 913 f;7) f^ON ŠTEVILKA 20 Moj NASLOV: Na LP pise, da je Rahimovski Ja, Luži ima prav, pevec skupine Parni valjak Aki se piše Rahimovski in nič drugače. Moram reči, da niste pretiravali s poznavanjem priimkov glasbenikov, posebej ne tistih iz Parnega valjka, tisti ki pa ste vseeno poskusili, ste napisali pravilno. Kar se tiče dodatnega, kok'r tolažilnega vprašanja in dodatkov k makedonskim priimkom, mislim na končnice, ugotavljam, da jih Je mnogo na ski (če se spomnete zadnjega vprašanja, sem vam malo namignil s smučmi), ženske pa so pač na ska. Nekateri ste napisali končnice - ova, -ov. Ja, seveda tudi ti dve končnici spadata v makedonsko realnost. Zato pri žrebu ne bomo delali kakšnih posebnih težav v tej smeri. Ampak preden žrebam, še eno zanimivo obvestilo. A ste že v kakšnem intervjuju s Stoja-nom Auerjem prebrali, da se omenjeni sto na uro trudi, da bi v Slovenijo pripeljal Michaela Jacksona. Ce niste, vam o tem torej sporočam na tem mestu. In prav pripeljati Michaela Jacksona v Slovenijo naj bi bilo kok'r Stojanovo življenjsko delo. Kaj bi rekli, če bi napisal, da bo ta belec, ki ima najmanj štiri črne brate, pa še nekaj sester (Latova Je že bila v Sloveniji), nastopil 8. avgusta, recimo na kakšnem tako velikem placu, kot je tisti, kjer Je uskočil papež. No, preden se zgodi kaj nepredvidenega pa le požrebajmo. Nagrado tokrat dobi Lidija Grašič, Barletova 19, 4207 Cerklje. Čestitamo. TOP 3 1. Evita - muzika iz filma 2. Bravo 16 3. 20 največjih - Hazard NOVOSTI Torej zunaj je nova od Machine Head The More Thing Change" (pri njih Je svoj čas pel tudi David Bowie). Pol Je zunaj tanova od tipa, ki se mu reče Capitan Jack "Operation Dance" (gostil ga je tudi Auer), aha Tistega lepega dne" - saj veste predelave unih borbenih, so odslej tudi na kaseti, pol je tu Hazard "20 največjih" na enem cedeju ali pa dveh kasetah. Kaj bi še bilo, aha Jože Privšek, podobna zadeva - kompilacijskl cede Nad mestom se dani, pa Ptujskih 5 in Franc Flere, pa Braco koren "Ob meni zaspi". IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 25... (se ne spomnim): Madonna je odigrala eno full veliko vlogo v filmu, ki ga trenutno vrtijo tudi po Sloveniji. Mimogrede, le preberite si v tokratnem Gorenjskem glasu, kaj se je pred pol stoletja dogajalo v Argentini (malo reklame nikoli ne škodi, a ne). Film Je precej "popušil" že pri nominacijah za Oskarje, no tistega za muziko, se mi zdi je pa le dobil. Torej koga (ime že zadošča, lahko pa dodate še priimek) je igrala Madonna v filmu... Uganite torej in pošljite dopisnice do srede, 2. aprila, (boste vsaj verjeli) v uredništvo Gorenjskega glasa seveda, pripis "Jodl-gator". Pa še to... Mojci bom odgovoril da načelo lahko (kok'r suflira) in vsem za želene lepe praznike, posebno pa Katarini, k' se je taprva spomnila na to. Srečnga pa zdravga pa velik prihov. Čav... Vesele praznike pa to... DISCOTEKA RADOVUI CA vas vabi v nedeljo, 30. marca po 22. uri na koncert skupine C ALI FORMA IN MZ HEKTOR LOKATV LOKA TVLOKATV LOŠKI VRISK LOŠKI VRISK LOŠKI VRISK Zelo smo zadovoljni z vašim sodelovanjem, saj vsak mesec dobimo več dopisnic s pravilnimi odgovori. Zadnja oddaja LOŠKI VRISK je bila na sporedu na LOKA TV v četrtek, 27. marca, ob 20.35 uri. Tokratni gostje so bili ansambel JEVSEK. Zastavljajo pa vam naslednje nagradno vprašanje: KAKO JE NASLOV ZADNJE KASETE ANSAMBLA JEVŠEK7 a) Veselov Kamnik b) Mami za praznik c) Resnica tvoja me ne boli IME IN PRIIMEK............................................................................... NASLOV........................................................................................... Dopisnice s kupončkom pošljite na naslov: LOKATV, p.p. 114 4220 Škofja Loka, najkasneje do 10. aprila. LOKATV LOKATV LOKATV LOŠKI VRISK LOŠKI VRISK LOŠKI VRISK 24 fflf DOME GUK6E!!! OD 31.3. 1997 DO 5. 4. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. NINA - TREBAM TE 2. C-BLOCK - SO STONG OUT 3. SARAH BRIGHTMAN + ANDRE BOCELLI - TIME TO 4. BEE GEES - ALONE 5. BACKS STREET BOYS - ANYTHING FOR YOU 6. DR. IGGY - MEGAMIX 7. WHITE TOWN - YOUR VVOMAN 8. MARCLE POMANOFF - l'D LOVE YOU TO 9. SPICE GIRLS - MAMA /WHO DO YOU THINK 10. N SYNC - TEARIN'UP MY HEART 11. SOUEEZER - SATURDAV NIGHT 12. MARK OWEN - CLEMENTINE 13. NEWAJSA STANSFIELD - THE REAL THING 14. NEVV/3T- GOTTA BE YOU 15. AEROSMITH - FALLING IN LOVE LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. GALA-LETA BOYCRY 2. SEOUENTIAL ONE - MY LOVE IS HOT 3. B.B.E. - FLASH 4. RED 5 -1 LOVE YOU STOP 5. NOMANSLAND - FANTASY 6. HARDEA - MR FACKER 7. SKANKY - WHERE IS MY MONEY 8. THE SOUNDLOVERS - PEOPLE 9. NATASHA HAGEN - YOU AND YOU 10. DJ STONE- KOMMANDO 11. SLO ACTIVE - LJUBEZEN Ml GOVORI 12. DJ MAVERICK - VVRONG IS RIGHT /DAYS OF GLORY 13. NEVV/IMPERIO - VVINGS OF LOVE 14. THE ALTERNATIVE CDREATIRS - THE BEAST 15. AQUA - ROSES ARE RED 16. NW/FUTURE BREEZE - KEEP THE FIRE BURNIN 17. JAM IN DEEP - BASTARD '97 18. NEVV/GENERAL BASE - ON AND ON 19. C. - MANIA - CROSS MYWIND 20. NEW/2 ALIVE - VZELA BI TE 21. SASHA + OWER DANCERS - PRAVA CIFRA 22. KADOC - ROČK THE GBELLS 23. INTERNET-SAXY JAM 24. ANTI FUNKIY- ALI SO NIČE 25. CLUTCH - MADDESIRE 26. LUNA - YOU AND I 27. GIMME 5 - BREZ TEBE 28. NEVV/FACE THE BASS - DOMINATE 29. NEW/PXT-ANGEL 30. NEVV/MARUSHA - OR LIFE TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lepo pozdravljeni! V ponedeljek je bila z nami poleg dobre, popularne glasbe tudi na/boljša mesarija, MESARIJA DOLHAfl iz Tržiča. Ta tokrat nagrajuje nekoga Izmed vas, ki sodelujete v Tržlškem hitu In skupaj z nami tvorite lestvico naj glasbe Radia Tržič. Ponedeljkov žreb je pokazal, da Ima ta teden največjo srečo Martina Sekulonik iz Zvirč in prejme to nagrado. ČESTITAVA! Hvala za vso pošto. Slišimo se na velikonočni ponedeljek, 31. marca, v novi oddaji Tržiški hit, kjer nas ponovno čaka obilo dobre glasbe in tudi kakšna nagrada se bo našla, imejte se lepo. CAO! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Prosim, ostani - NAPOLEON (10) 2. Nanana - KELLY FAMILY (6) 3. Don't crv for me Argentina - MADONNA (3) 4. Zobar - ČUKI (1) 5. Saturday night - SOUEEZER (5) 6. Anywhere for you - BACKSTREET BOYS (4) 7. Tearin up my heart -N * SYNC (7) 8. Silentr/ - CAUGHT IN TEH ACT (2) 9. Please don't go - NO MERCY (11) 10. Time to say goodbve - S. BRIGHTMAN & A BOCELLI (12) 11.1 love you stop - RED 5 (14) 12. Mother love - OUEEN (OLD) 13. Mama - SPICE GIRLS (novo) 14. Angel iz nekje vmes - PETER LOVŠIN (novo) 15. Fallln love wltb you - ACTIVATE (novo) 16. You can do magle - PAINTED LOVE (novo) Izpolnite kuponi in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 31. marca. KUPON TRŽIŠKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: LESTVICA S + S RADIA SORA UREJA: SAŠA PIVK 1. DEL: 1. SIMONA VVEISS: Vzela sem si Štajerca 2. NAPOLEON: Prosim, ostani 3. PATROL Cecilija 4. ČUKI: Zobar 5. ZLATKO DOBRIČ: Ostaniva prijatelja II. DEL1.KIKIBAND:Ti 2. NATALIJA Name spomni se 3. PETER LOVŠIN: Na koncu mi je rekla 4. REOUIEM: Ogenj 5. VLADO KRESLIN: Pikapolonica Živiol Sredino lestvico je tokrat vodila naša poslušalka Monika iz Komende in se prav dobro odrezala. Vabim pa tudi ostale, ki bi vas takšne vodenje zanimalo, da se nam oglasite. Sicer pa smo gostili tudi Rok'n'band, predstavili ngminirance za Viktorje 96 in delili nagrade. Prejmeta )u Vojko Poljanec iz Zirov ter Andrej Konda iz Celja, poslušalka Anica pa je bila izžrebana za vodenje naslednje oddaje in povabilo z veseljem sprejela. Naslišanje čez 14 dni, vaše kupončke pa pošljite na naslov Radio Sora, Trg svobode 2, 4226 Žiri. Vaša Saša Pivk KUPON Glasujem za: Moj naslov: AST ROLAJF Od 28. marca pa do naslednjič OVEN Praznovanje je mimo, limit na vašem bančnem računu pa nasprotno, še vedno ni mimo. A, da sploh nimate tekočega računa in da nikoli ne greste v limit? Tega vam pa ne verjemem. No, če je slučajno res kar trdite, potem le skočite do banke, odprite tekoči račun in čimprej zapravite čimveč denarja, da boste končno imeli limit. In potem bote verjeli to, o čemer piše na začetku. X—71 BIK _f Vaš čas se vztrajno bliža. Nekoliko ste že vznemirjeni f**^^ zaradi tega, ampak nič zato. Vznemirjenje pač spada m A zraven. Ce je pa tako vznemirljivo. Tudi najmanj 1 m vznemirljiv dogodek v vaši bližini, bo za vas ^^^^^ neizmerno vznemirljiv. Zdravilo proti vznemirljivosti je '-■^"^-' le eno. V nedeljo ob 19.25 se vležite v naslonjač, kavč, ali kaj temu podobnega, oborožite se z vrečami čipsa, smokija, kokic..., preklopite na TV31, spremljajte žrebanje številk za loto in se deljate, da vas to sploh ne zanima. DVOJČEK Vi ste pa taki kot aprilsko vreme. Danes sonce, jutri dež, v soboto deloma oblačno, v nedeljo sneg, v ponedeljek vetrovno z vmesnimi premiki tal, v torek nizek pritisk, v sredo pa megla. Odločite se že enkrat. Pa ne za vreme, tam tako ali tako nimate nič zraven. Za začetek bo dovolj, če boste svojo dnevno spremenljivost prenesli na tedenske intervale, ta teden sonce, drug teden dež... RAK Rahlo si boste zrahljali žemljico okrog vaše hiše oziroma v tegelcih na balkonu. Slišati bo takole: rah, ran..., rah, rah. Zemljica vam bo blazno hvaležna, vse to vam bo nekoč vrnila. Ko še sami ne boste vedeli kdaj, bo v zemlji v bližini vašega bivališča, zrasel diamant vreden v milijonih dolarjev. Da ne bi prekopali pol soseske, si predhodno kupite psa in sicer pasme "diamantex vohaš". Ta vam najde hudiča in pol. LEV Na prireditvi boste sedeli na levi strani dogajanja. Temu primerno boste glavo konstantno imeli usmerjeno v desno, kar pomeni, da se vam zadeva za nekaj časa lahko tudi zaskoči. Kakorkoli že, če se vam to zgodi, nikar ne poskušajte peš čez prehod za pešce. Že v osnovni šoli so nas namreč učili, ko greš čez prehod za pešce, najprej poglej na levo, potem na desno. Šele potem jo mahni čez cesto. Aja pa še to. Pr' kraj' hod',.da te ne bojo golobi... DEVICA Kot kaže si boste privoščili potovanje. Kratko ali dolgo, na sosednji hrib ali pa v tujino, to je sicer odvisno od vas. Naj vas spomnim na pregovor, ko mačke ni doma, miši plešejo. Zato, preden odidete, poskrbite, da se bodo vaše miši zamotiie s kakšno stvarjo do te mere, da za ples sploh ne bodo imele časa. Pustite jim namreč vse svoje prihranke, miši so namreč znane po tem, da denar preštejejo zelo natančno. TEHTNICA Ste že ležali pod kovtrom in v roki imeli pirh, ki vam je ostal od lanske Velike noči. Svetujemo vam, da tega v prihajajočih dnevih ne počnete. Kaj lahko se namreč zgodi, da pirhova lupina poči. Pol boste pa videli hudiča. A sploh veste kako to smrdi, kot sto vragov in sosedova greznica skupaj. Predlog. Pretihotapite omenjeni pirh v državni zbor. In ops... naj vam pade iz rok. ŠKORPIJON W W 1 Ko vas prime stiska razmišljajte o prvomajskih i i 1 praznikih. To pomaga. Druga varianta, ki jo predpi-|; i t suje alternativna medicina, je sledeča: naslednje tri I |! i sobote ob osmih zvečer se potrudite in spustite ^^Jjk enega tihega (priporočamo nesmrdečega). V tistem -——K trenutku se primite za gumb na hlačah in recite: "Živela Afrika." če še to ne pomaga, potem se oglasite pri prvem zdravniku. Predpisal vam bo kakšno od pomirjeval, recimo štango za po glavi. STRELEC "Breskrbaj. Sagurno smo prši' še pravi cajt u Slovenija, da kupimo srečke za nagradno igro 7X7," vas bodo v amerikanoslovenščini vprašali trije tipi na avtobusni postaji. Vi, iznajdljivi, kot ste včasih, boste rekli: "Ja, kar meni dajte denar, jih grem jaz kupit." No, če že mislite zbrisat, potem jo zbrišite tako, da vase ne bodo dobili. KOZOROG Med drugim si boste ogledali ogledali film, po možnosti vestem ali pa kriminalko, v glavnem film, v katerem se bodo veliko streljali. Streljanje s filma bo na vas vplivalo do te mere, da boste tudi ponoči sanjali o streljanju. V noči iz 12. na 13. april boste sanjali celo slovenski film "Streljali smo kozle". Kot pa veste, je omenjeni film za vas kozoroge enako kot Sutjeska ali Neretva za ostale ljudi. Nasvet, če bo film v vaših sanjah kdaj preveč krvav, enostavno zaprite oči In izklopite zvok. AVI VODNAR Kaj zdaj, a vam je velika noč všeč zato, ker so prihi, a zato, ker lahko s Čisto vestjo spijete dva deci (ni važno, a je belo a črno, samo da teče) in se v nadaljevanju ravnate po sistemu ponovi vajo. Hmmm..., če bi obvladali snemanje s kamero, mogoče pa to celo znate, bi bili kaj lahko snemalec na naši nacionalni televiziji. Če vas bo v tem tednu kdo prosil za dvesto tolarjev, češ, da nima za vlak, mu kar dajte, tudi če gre potem na dva deci. Pa smo spet tam. RIBI Draga ribica, dragi ribak. Nekomu se boste tako lepo smejali, da bo čisto paf zaradi tega. Dotični osebi se bodo na oči spustile zavesice, okolica bo postala nepomembna, vsi pirhi bpdo imeli isto barvo, dan in noč - kaj pa je to... Če bo ta oseba rojena v katerem odvodnih znamenj, potem vam bo nasmešek vrnila in vi boste vedeli, za kaj gre. Za pet dek zemfa na dopustu. No, a vidite, kam včasih pripelje nasmešek. Glasbeniki meseca - ansambel Zarja Tri in ena je Zarja Če ste naše zapise o ansamblu Zarja brali že dolsej že veste, da so štirje, dekle in trije fantje, da s° iz Loma, da igrajo tri leta, pa še kaj. Denimo to, da še vedno vztrajajo v prvotni zasedbi, da- Zgodba o ansamblu se je začela pred tremi leti. Trije Lomski fantje Drago, Mirko in Igor so se odpravili na nastop Ansambla Franca Miheliča. In Drago, ki je pred tem že igral pri ansamblu Glas Slovenije, je onima drugima rekel, da bi bilo fino, če bi se naučila igrati kakšen inštrument in bi potem lahko skupaj igrali na veselicah. Hja dobro no, pa bova, sta rekla Igor in Mirko, prvi se je odločil za kitaro, drugi za bas kitaro in nastala je Zarja. No ja, tri četrtine Zarje, kasneje se jim je pridružila še Sonja iz Jelendola in zasedba je bila popolna. Vodja ansambla je postal in ostal Drago Primožič. Drago si kruh služi kot vzdrževalec v tovarni Peko, rad gre v naravo, sicer pa, kot že veste, rad igra harmoniko. Skrivnosti igranja se je naučil kar sam, svojo glabeno pot pa je začel pri Glasu Slovenije. Vendar pa se je odločil, da tudi sam poizkusi ustanoviti svoj ansambel. Nadaljevanje zgodbe seveda poznate. Ob ustanovitvi ansambla sta se verjetno najbolj namučila tista druga dva muzikanta. Oba sta bila na glasbene področju popolna začetnika brez kakršnih koli izkušenj in znanja. Igor Soklič, ki se poklicno sicer ukvarja z računalniki, zelo rad pa sede tudi na motor, se je odločil, da v roke vzame kitaro, si jo kar takoj izposodil pri neki sorodnici, v roke vzel nekaj knjig in začel. Počasi, z vajo. Nato se je oglasil pri Renatu Verliču, ki je nekdaj brenkal pri Avsenikih. Ta mu je tehniko igranja kitare predstavil nekoliko podrobneje, pokazal mu je, kako naj vadi in predvsem, katere so najpogosteje napake pri igranju. Pravo znanje, pravi Igor, pa pride nato edinole s kilometražo po strunah. Mirko Rozman, sicer šofer in prav tako ljubitelj motorjev, pa se je odločil za bas kitaro. Osnove igranja mu je pokazal bratranec, sicer pa se je, tako kot Igor, učil in vadil ob poslušanju kaset. K inštrumentom pa sodi seveda tudi petje. In zato so vprašali Sonjo Primožič (ki sicer ni Dragova žena, menda pa ne manjka dosti), če bi prišla k njim pet. Seveda, je rekla, in postava Zarje je bila popolna. Fantje so še s Sonjo dobro ujeli, res pa je, da takoj niso vedeli kako bi morali skupaj peti. Pri uglaševanju jim je in jim še vedno največ pomaga Tržičan Franci Šarabon, nikakor pa ne moremo mimo nekajkratne pomoči Jožeta Burnika. Oba pa bi našli tudi med avtorji njihove glasbe. zadostuje za izdajo prve kasete. Ta naj bi, seveda če bo šlo vse po načrtih, izšla še letos pred jesenjo, o tem pa vas bomo seveda pravočasno obvestili. Ansambel Zarja se je predstavil že na kar nekaj festivalih. Bili so v Števerjanu, Vurbergu in na Ptuju. Na slednjem so si s skladbo Naši mami ter Plesom Gamsov prislužili srebrnega Orfeja/kar pa je za prvi nastop na verjetno najpomembnejšem festivalu narodnozabavne glasbe velik uspeh. Na števerjanskem festivalu so si uspeli priboriti mesto v finalu, na Vurbergu pa so sklenili še posebej zanimivo in koristno poznanstvo -spoznali so se z Mariborčanom Borisom Roškerjem, ki na Štajerskem usmerja delo večini tamkajšnjih ansamblov. Boris jih je poleg nasvetov pri igranju vodil tudi skozi snemanja skladb na Radiu Maribor. Snemanja pa so bila za zarjane še posebna izkušnja, saj je pri teh majvažnejša popolna točnost igranja in petja. Igranje in petje s slušalkami na glavah je bila še posebno zabavna izkušnja, saj, kot pravijo, slišiš nekaj vajen, da je svoje igranje harmonij spremljal z nekakšnim godmjanjeni. , tehnik mu je vidno jezen zabičal: "Se igraj harmoniko, stokal boš pa drugje..." j.! Snemanje se je kljub takim in dru nim zgodam, ki spremljajo skorajda glasbenike srečno končalo. Trenu ^ svojo glasbo čakajo še tri besedila- ^ jih je napisal Franc Ankerst, vS?|Vo napisane v dialektu in imajo §alj vsebino. ^ S toplejšim vremenom se Pn Jc. sezona takšnih in drugačnih ves Njihov koledar obeta kar naP°fl(ja poletje, poleg veselic pa bodo ^jetjj)| precej igrali tudi po ohcetih - v tren . so igrali na več kot dvajsetih. ^arj j v ne poznajo samo doma, pač pa tu ^ tujini. Igrali so denimo že v AvstriJ1. do takrat, ko jin avstrijski carinik1 -e povprašali po delovni vizi. In to& zgodilo en teden, preden je pofl 5 usoda doletela tudi alpski kvintet J() pevskim zborom Ignacij Hladni j, gostovali tudi v Združenih drz< Po srečnem srečanju so kakšno leto in pol igrali Miheličeve, Slakove in Avse-nikove skladbe. Igranje po veselicah jim ni bilo več zadosti, želeli so igrati tudi na kakšnem festivalu, za to pa so rabili svojo skladbo. Lanskega marca je nastala njihova prva skladba Naši mami, besedilo zanjo je napisal Franc Ankerst, glasbo pa Drago. Od takrat pa do danes so uspeli posneti že 6 skladb, tri pa snemanje še čakajo. Skupaj torej devet, še do letošnjega poletja pa naj bi luč sveta ugledale tri nove skladbe. Te rabijo zaradi nastopa na še kakšnem festivalu in nenazadnje - 12 skladb popolnoma drugega, kar si sicer vajen slišati. Zato se mučiš in skušaš zapeti tako, kot se sicer slišiš, rezultati pa so... No ja, ne ravno najboljši. Ampak potem pa, ko so odkrili mešano kombinacijo z eno slušalko na ušesu in z drugo mimo ušesa so stvari stekle popolnoma idealno. Dokler Drago ni pričel igrati harmonike. Med snemanjem je tehnik odkril nekakšen čuden zven v studiu. Nerazumljivo, brez kakšnega posebnega vzroka. Zvok na harmonskem mikrofonu je bil brez posebnosti, pač pa se je nekaj čudnega dogajalo z Dragovim pevskim mikrofonom. Ta je bil namreč Amerike , in v jv......... ;>rbe» ; . koncertu pevskega zbora f** Djj*J pravo slovensko oziroma * ^pf veselico. Za to pa poslcrbjoP^ ^ povsod tam, kjer se pohjavijo n 6t^ Njihova največja fclJ«J«PSe£esec P nastop na televiziji V****jt& ki g se bodo predstavih m fc*va^-pripravlja Franc Ankerst z n ^ Glasba v sliuki m besedi.DoJ'g številke Gorenjskega ^griala**? festivala, ko boste ansambel^J. videli tudi na odru pa seVvijarno. Draga, Mirka in Igorja postov^ yp sskrben Ko gresta vojska in policija na led Noben radar ni Pšenice - V sredo zvečer so se na tradicionalni, že šesti po Vrs*i, hokejski tekmi pomerili Policisti UNZ Kranj in pri-P*dniki stalnega sestava 3. ^Krajinskega poveljstva Slo- pomagal zato, da nebi slučajno kdo pomislil na "žabarje", večne rivale jeseniških hokejistov. Po dotedanjih petih dvobojih so s 3:2 vodili policisti, zato so se vojaki še toliko bolj "za- Aleksander Cigan (PPSV), vratar tekme: "Moram reči, "da je bilo danes precej teiko braniti, imam namreč nekoliko poškodovano nogo, predvsem pa se pri tej tekmi od tistih pravih razlikuje ritem igre. Ko se zaradi počasnejše igre enkrat shla-diŠ, kaj hitro lahko "zaspiš", pa je gol tu. Priznam pa, da mi je bila današnja tekma kar velik motiv in sem vesel, da smo bili tokrat boljši. Zdi se mi, da so bili policaji celo bolj uigrani od nas, ampak zmagali smo mi in to šteje. enu? V0Jske; na i^ratko gor-Vni • P°"'caJ' m gorenjski ob x'* ^e*J'h medsebojnih Uhlf J n* *"'0' zato Da ° ^.e naPreJ mirno spimo, " tudi povečanega nadzora na gestah ne bo. pravo navijaško vzdušje je )!ladalo v Jeseniški hokejski av°rani pod Mežaklo, ko so Ja jed pridrsali gorenjski po-UcaJi in vojaki. Prvi v tradicio-Ja no modrih dresih in drugi v °el° - zelenih, s poudarkom na beli barvi, bržkone tudi Pa to ni res, boš videl, k' te dobim na radar, foto: Janko. Ops, banana grebli". "Dvajset nas je tukaj, tako, da bi lahko igrali v štirih postavah, a igrajo le tri najboljše, ker bi danes radi zmagali in izenačili rezultat," je povedal kapetan vojakov Janez Tušar, sicer tudi bivši hokejist. "Vadili smo enkrat na teden po uro in pol, moram pa reči, da so fantje na treningih imeli strašno voljo, kar se vidi tudi danes." Vojaki so v svojih vrstah imeli še dva bivša hokejista, Boruta Lešnjaka in vratarja Aleksandra Cigana, policisti pa Petra Klemenca. Roko na srce pa tudi ostali fantje kot rekreativci še kako vedo, kako rokovati s palico in puckom. "Sudja je dve tretjini piskal za policaje, da bi dobil nazaj izpit," je komentiral eden od vojakov in -."Mater so grobi," je ugotavljal najbolj jezni policaj. Kljub temu da so s 3:0 (2:0, 0:0, 1:0) zmagali vojaki in tako izenačili medsebojne dvoboje na 3:3, pa bi tako na oko lahko rekli, da je bila tekma borbena, ekipi enakovredni, nekaterim potezam tistih na ledu pa bi zavidali tudi profiji. • Igor K. *orld music Aprila na poslušanje Afro - Cuban AH Starš Te dni ks> l..u»~.u: nu..<.*:xn_ r—— r tmm———— iim ■—t-r Zal K^ni 00 P" kubanski sJ"°žbi World Circuit, ki jo za penijo zastopa Svet Glasbe, to,«1, Plošča izvr^tne nih 3 glasbenikov zbra- StarV Upini Afro " Cuban A11 C ,*s z naslovom "A Toda jo ? La Gusta". Glasbo, ki je njihov zvok sicer akustičen, atmosfera, ki jo pri tem ustvarjajo, pa je električna. Gre za moderno kubansko glasbo, ki črpa iz lastne glasbene tradicije, glasbenih stilov, kot so danzon, son, montuno, guaguanco, mambo in guajira. sfo-^Poveduje že samo ime V destih skladbah, kolikor jih Jne, so "fantje", v bendu — u— 1 **** glasbeniki štirih gener- vsebuje album, je torej moč zaznati Kubo in njeno glasbe- d?L P°sneli v pičlih šestih no tradicijo, ^jstčtans-H Kot je dejal vodja sku- ka glasbena Ali Starš zasedba ^Jnaf de Marcos Gonzalez, vsekakor zna in zmore. • LK. Glasba Nikolaja Tarasova Mojster kljunaste flavte wnl; M°Jster klJu- Tj!1 e flavte Nikolaj C!°V°ien Pred tri* j 5etlmi leti v Kranju, Ustv-no Pa živi in NelSa v Stuttgartu v C£ je Pred krat- Pa.rt paj koncertnim ^^nerJem Michaelom DWxrJem »zdal cd SSS? "zabile", na Velikonočna Valhala Kranjsko - Škofjeloška skupina jazz - ročk skupina Valhala bo jutri v soboto, 29. marca, ob 21. uri nastopila na tako imenovanem Velikonočnem koncertu nastopila v Baru Spinaker (bivša Ajda) v Kranju. Stare in nove zadeve, predvsem pa fantje zagotavljajo svežo energijo. • I.K. DORA - izbor hrvaške popevke za Evrovizijo Nepričakovana zmaga Vse bolj se bližamo dnevu, ko bo v Dublinu potekal izbor EUROSONG 97. O naši predstavnici je bilo že veliko povedanega, tokrat pa smo vam pripravili kratek utrinek iz hrvaškega izbora. Opatija 97, kot so naši sosedje poimenovali vikend, v katerem smo si lahko ogledali tri zanimive spektakele, je potekal v znamenju presenečenj. Prvi dan so bili na sporedu PORINI, nagrade za najboljše glasbene dosežke, ki nekoliko spominjajo na slovenske Zlate Peteline. Največ nagrad so dobili znani ustvarjalci glasbe, kot je recimo Oliver Dragojevič. Drugi dan je sledil izbor Miss Universe, lepotno tekmovanje, ki je v svetu vse večja konkurenca izboru za Miss World in zadnji dan DORA, izbor hrvaške popevke za Eurosong 97. Članice skupine E.N.I. so bile nad zmago presrečne. Toda ali so bile res najboljše? Opatija je bila vse tri dni popolnoma okupirana tako z zvezdniki, kot tudi novinarji in ostalimi obiskovalci. Še posebej veliko zanimanje je bilo za obisk ene najbolj poznanih svetovnih predstavnic jet-seta, Ivane Trump, nekoč žene znanega milijarderja Donalda Trumpa. Ivana se je udeležila izbora Miss Universe, kjer se je pojavila v vlogi predsednice žirije. Na samem izboru DORE smo si lahko ogledali 20 dokaj dobrih popevk, toda nobena ni posebno izstopala iz povprečja. Na stavah, ki jih naši sosedje tako radi prirejajo, je nekaj časa vodil Oliver Dragojevič, dobro uvrščena pa je bila tudi lanskoletna zmagovalka Maja Blagdan. Na dan prireditve pa je bila slika popolnoma drugačna. Za zmago sta se potegovali samo dve skladbi in sicer izvajalcev Petra Graša, nekateri ga zaradi podobnih glasov imenujejo novi Oliver, ter skupine E.N.I.. Petar Grašo, ki je predvsem ljubljenec nežnejšega spola, je zmago izgubil šele pri zadnjem glasovanju. Tako je nekoliko nepričakovano zmagala skupina E.N.I., ki jo sestavljajo štiri prikupna dekleta. Petar Grašo ljubljenec deklet je na koncu zasedel odlično drugo mesto. Minea, ki jo nekateri imenujejo tudi najbolj seks i pevka, se ni uvrstita med favorite. Sama prireditev, kot tudi ostala dogajanja, so bila prava paša za oči in jih nikakor ne moremo primerjati z dogajanjem v Sloveniji. Mislim pa, da se bo tokrat naša skladba lahko prvič kosala s hrvaško. • Za Gorenjski glas iz Opatije: Boštjan P. *acha P!:e,dstavlJa dela °*eta • Mozarta> tako ^Ker * Sna> Abela in WnTarasov s kljuka kia laYto in We»ger CIa!"Lu> "čenča us- ' 1 k°ncertni duo s ki 8laSbono, r°mantično Ndst'tak,° rekoč edinstvena ^ikolai ?ka te 8lasbne zvreti. HVellarasov med drugim ;^k?2a Pobudnika umet-^CenrerazvoJam°derne >llenhaiavte'sai Je Podjetje f,Uerprav P0 njegovih ^lova VrStne fl^te začelo /oieo xeriJsko-Uvte .8 Studija kljunaste N se fo0rnP°zicije, izobra-?VrJj 19.00 Telemarket 19.10 Napov^ sporeda za ponedeljek 19.15 vk* tranl IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV pro°S 18.05 Otroški program: Ura 18.25 Video boom 40 19.40 TopJJPJJ 19.45 TV prodaja 19.50 Spored^. Glasbeni mix 20.30 šolska košarr ka liga 21.10 Nedeljska reporj^j 21.30 Film 23.00 Top spot 23.06 1 prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna (J poved 5.50 EPP 6.00 Pregled dog kov - danes, jutri 6.50 EPP 7.00 F% Slovenija - Druga jutranja kronika ?J Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP % Oziramo se 8.30 Hov, ne znam do^L, 8.50 EPP 9.00 Nedeljski klepet ob g 9.50 EPP 10.00 Prelepa Gorenj* 10.50 EPP 11.00 Po domaČ«' kranjskem radiu v izbor naroc bavne glasbe 11.50 EPP 12.00 plačni ma'' nninsi «30 OsnirtiTd zahvale EPP 13. Voščila 14.50 EPP 15.25 EPP^„ Dogodki in odmevi RS 16.20 Pf% Gorenjska 16.50 EPP 17.20 Hi" daleč, visoko 17.50 EPP 18.#0j( nraAn\ Umit Ifina kVani 1fl Kfi FPP >* . R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 n« stereo 88,9 in 95.0 Mhz. Pozdravu iz studia ob 10:00 bo s% Klepetalnica. Ob 11:20 bomo % prisluhnili oddaji Minute za n ^ zdravje. Točno opoldne, *°r'!Lflr 12:00, se bomo sprehodili po Teo ^ kem mozaiku in pregledlai vse$ membnejše dogodke, ki so se v ^ okolici zgodili v preteklem tednu. ^ 12:10 vas vabimo, da prislun ^ Nedeljski duhovni misli. Sled' ^ pogovor z g. Sladičem o krimina^ Gorenjskem. Obvestilom boste ' p prisluhnili ob 12:50. 13:10 je ca»* Osmrtnice in zahvale. Sledile ° $ glasbene čestitke. Za prijeten * jj, delovnega tedna bomo ob > poskrbeli tako, da bomo z° Kolovrat domačih. R TRIGLAV 0^ 7.00 Druga jutranja kronika 7.50' ^ 8.00 Mirfn vrtiljak 11.00 Mali 12.00 Osmrtnice, BBC, voščila Nedeljski glasbeni gost: Drago V 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in oo,t 16.00 Voščila 17.00 Glasbeni «;j Ansambel Bobri 18.00 Min"1" ljubitelje resne glasbe R SORA 8.00 Napoved programa zgodovinski spomin 9.00 r;°\ed^ dopoldne 11.00 Škofjeloški ' / 11.40 Kino 12.00 Nedeljska ^'rf misel 12.30 Čestitke 13.30 Nf° jj,||C popoldne 15.30 RA Slovenija e,j9K" Glasbena zmešnjava 17.30 N^jjJ srečanje 19.30 Odpoved piw81 R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.30 Kaličopkova druščina - v najmlajše ergeelovce 8.30 ^ja^ jutro 9.15 Novice 9.30 Kam J lfly Ljubljani 10.05 Duhovna n^s*^ Religija nekoč in danes l'-PV-^i ki pogovor 12.00 Dvoglavi\mi l5p kviz oddaja 13.00 Mladi R£L yjM Nedeljske informacije 15-^ ia£ radia Slovenija, prenos L»uDee | Dežurstva v Ljubljani 1^Wedrf*S tirne -lestvica LRP 18.0? * v^ reportaža 19.15 Novice 1»-*1 paJJ 20.00 Od San Rema 21.00 Osvetlitev 22.30 vklop radio R OGNJIŠČE ^ 5.30 - 8.30 Jutranji program p,d'^JI bomo v sodelovanju * ,^0»^ Slovenija prenašali vstajen.lj-v vetnost Iz ljubljanske sto^^c i Čestitke In pozdravi naPP^^, 17.45 Slovencem po»v«"L, oz. misijonska oddaja 18fL&fa oddaja 19.40 Za najmlajše po* 19.50 Verska oddaja> ^R* J pa 20.15 Radio Vatikan 20.4ufl niški kandidati 21.20 Sakra ^ 22.00 - 5.30 Nočni glasD« KINO CENTER amer. znan. fant. _ STORŽIČ amer. thrill. SEME ASI LEPO G ob 20. uri BLED Ni predstave zaradi selitve na novo lo*»cl[c^ S LOKA amer. film EVITA ob 18. in 20.30 uri DOVJE akcij, trm. p uf) spekt. VOJNA ZVEZD ob 16-30.J8^S|S E ZLA ob 16.. 18Jn22. H^fSftffjggj 'lepo ;acijo! I. BLjS ob "iS uriZiRVamer^dram LOV NA ČAROVNICE ob 17. in 20 E ob 17.3U »n* pVOrV^O amer. music. EVITA ob 20. uri RADOVLJICA - UNHARTOVA Q qqj>>\ ^ amer. drama MULARIJA ob 18. url, amer. drama LEPE VA&' j-■.. , SK^p-fl nh on ,,ri ni cn mi_______----m .-lih.a na novo lOKat^i ^ givii Odprte strani- POGLEDI Č Prv na človekova nagnjenja gledali melfiS^?' tako kot stari modrijani, bi ga rj/0 ffiri prvine umestili nekako takole: SeD Je bitje, ki prihaja iz vode, zadržuje ozirret6^no na zemlji, vendar se kar naprej Sred°' navz%or> v zračni ocean nad seboj, kcit 1 ^atere8a Žari ognjeni krog, po Mh kar Je: sonce sveta- Ja- To, da sev a)Qmo iz vode, kot vsi vretenčarji, smo y'e Q že davno pozabili; na to dejstvo nas tityo°mn^ Darvvin. Da se najbolje poču-^itf na trdnih tleh, ve vsak iz lastne \>an^e' Z zračnimi višavami je pa tako: kPaj S€-ra^ oziramo, a malo jih je, ki se *Qrsk" ^Q **°r' D°disi kot alpinisti, smu-Se nl slcakalci, padalci, jadralci ali piloti; PotnjgK? Je takih, ki se upamo peljati le s kar n m ktalom. Ognjeno sonce, ki nas Porneapre^ 8reJe in nam sveti, pa je tako daleč, da se njegovega &iti hr6- bro zavedamo ne. telhje %e nebu, poleteti vanj, priti v nebesa... - to so starodavne verniKVsalce8a človeka od legendarnega Ikarusa do slehernega (le)SLa' si med svojim tuzemskih poletom nenehno in si t0 r°mno obeta, da bo naposled pristal v nebesih. Poglejmo kdeiQ°l ie naSa tema s*cer ze^° "posebna": popravilo in 0(itn^anJe Jadralnih letal), kako se v tem oziru držimo Gorenjci. nQravi}6' ^a smo °d vsen Slovencev nebu najbližje prav mi, ie po n°Sebe^ZJ>en^amo' Nekateri med nami so v tem prizadevanju še vrhen } (Pre)drzni: alpinisti in smučarski skakalci. "Nekje na fok0 L "zini zadnjih gnezd in prvih zvezd, nekdo s pobožno a *QČe8a P° nedotaknjenih stvareh..." S temi žlahtnimi besedami ;°Pu "}a pesem ^ vrheh, ki jo je Oton Župančič vpisal Joži na z spominsko knjigo. To je tisto visoko občutje, ko je človek Affio tn hkrati ie na nebu-**° bii° niije> čeP™ po svoje zaneseno je občutje, kakršnemu *LQZ*ik PiriČa Zadmi konec tedna v Planici. "Planica, to je pravi Priz enstva," je rad poudarjal Stane Dolanc. Nas zanima ^erQj °nSče, kjer smučarji kar naprej skačejo v zrak, čeprav ptm DZ?OVa Pristanejo na zemlji. Važno je leteti; tu je človek ~boto Zel prek sto metrov (Sepp Bradi, 1936) in tu je bil v e5e*. 212 GORENJSKEGA JUGA Gorenjci letijo v nebo °tte.Ji t4: rnarca 1997, dosežen'nov svetovni rekord: Lasse teh rečeh metrov! Primož Peterka, Gorenjec, pa je bil to zimo nesporno najboljši na svetu. Na plakatu, ki je vabil v Planico 97, je bil natisnjen mogočni orel v letu. Posrečeno? To je vendar ptica, ki ne mara množice in njenega spodbujanja s huronskim vpitjem in žvižganjem. Nasprotno: kjer je človeška gneča, orlov ni. Ti letajo visoko, samotno in v tišini. Pravi planinski orli (Aquila chrysaetos; na plakatu je bil ameriški, beloglavi, ne naš) in tisti v človeški podobi, ki namesto pernatih kril uporabljajo jadralna padala in letala. "Krila so predvsem simbol vzleta, letenja, se pravi olajšanja, dematerializacije, osvoboditve, sproščenosti najsi duše ali duha -prehod v subtilno telo." Tako Slovar simbolov. Da je res tako, bi najbrž potrdili tudi tisti, ki to doživljajo, ko letajo z jadralnimi padali. Ko sem sopihal v strma pobočja na južni strani Črne prsti, sem zavidal jadralcu, ki je ležerno letel pod menoj. Znanec mije pripovedoval, kako so enkrat, ko je bil izreden zračni vzgon, leteli z jadralnimi padali od Ratitovca prek južnih pobočij bohinjskih gora okoli Krna in ob Polovniku do Bovca! Blagor jim. No, pa kaj; dušo in duha si navsezadnje sprostimo tudi tisti, ki se čez ta pobočja vzpenjamo peš. Omenimo ob koncu tega pisanja še nekaj "materialnih", za Gorenjsko pomembnih dejstev. Tisto, denimo, da imamo Elan in druge proizvajalce jadralnih naprav. Slovensko prvenstvo imamo tudi v letališčih. Danes le malokdo ve, da je ob gorenjski progi v Šiški že za časa prve svetovne vojne delovalo vojaško letališče, ki je bilo med leti 1924 in 1933 civilno. Tudi športno letališče v Lescah ima, kolikor vem, že staro zgodovino. Letališče Brnik pa je že lep čas glavno slovensko zračno okno v svet... Ta svet. Kajti vse to, česar smo v tem besedovanju dotaknili, je spreletavanje po tem svetu. Kije, kot rečeno, predvsem v funkciji hotenja, da bi se znebili lastne in tuje teže, ki nas kar naprej tiščita k tlem. Izziv tistega pravega poleta, poleta na druge svetove, kakršen je bil nakazan pred tremi desetletji, ko je prvi človek poletel na Luno (ki je pravzaprav tudi še "naš" svet) - ta izziv je strašen. Mi pa ostajamo lepo na Gorenjskem, kjer je leteti lepo in razmeroma varno. Miha Naglic i Kranj, 28* marca 1W Slovenci na svojih krilih Če bi povprečnemu Slovencu omenili imeni Bloke in Stanko Bloudek, bi se veČina verjetno spomnila, da so Bloke zibelka slovenskega nacionalnega športa - smučanja, in ni ga, ki imena Bloudek ne bt povezal z dolino pod Poncami in smučarskimi skakalnicami. Zelo redki pa bi obe imeni povezali s še eno dejavnostjo, ki je Slovencem nekoč veliko pomenila: z letalstvom. V tridesetih letih so bile Bloke tudi zibelka slovenskega jadralnega letenja, int Stanko Bloudek pa bo ostal zapisan v slovensko zgodovino tudi kot konstruktor letal. Še redkejši pa so tisti med nami, ki vedo, da imamo Slovenci praktično ves čas tradicijo izdelovanja svojih letak najprej kot samograditeljl, po drugi svetovni vojni vse do poznih šestdesetih tet v tovarni letal Letov oz. Libis v Ljubljani, od konca sedemdesetih pa v begunjskem Elanu. Ko je bila nedavno tega na občinskem svetu v Radovljici obravnavana usoda in zapleti okrog letališča v Lescah, so bili svetniki presenečeni, ko jim je starosta jadralnega letenja na Gorenjskem prof. dr. Dušan Flor-jančič razložil tn pokazal, kako so se Gorenjci že leta 1935 na krilih jadralnih letal spuščali iz Sv. Petra nad Begunjami. Za mnoge je bila tudi novost, da so piloti tz travnika pH Lescah na krilih iz Elana v preteklem desetletju segli po evropskih naslovih in vrhunskih uvrstitvah na svetovnih tekmovanjih v jadralnem letenju. Neposredni povod za to, da tokratne Odprte strani namenjamo letalstvu oz. gradnji letal, paje v dogodku iz pozne lanske jeseni, ko je po več kot tridesetih letih ponovno poletelo novo povsem slovensko letalo, kije nastalo na Gorenjskem. Sprva povsem licenčna proizvodnja v Elanu je namreč v naše kraje prinesla znanje o novi tehnologiji gradnje plastičnih letal, prvotne projekte so začeli nadgrajevati s svojimi rešitvami Čas velikih družbenih sprememb, zlasti poudarjanja in pospeševanja privatne iniciative, je spodbudil zanimiv proces: kar nekaj posameznikov se je odločilo, da zapustijo Elan in začno na svoje, bodisi kot serviserji, ali kot izdelovalci letal Če za Elan velja, da pravzaprav ob težavah nemškega partnerja Še išče svojo nadaljnjo pot na področju izdelovanja letal, žal brez kakšnih resnejših naporov in vlaganj v nove projekte, pa so pri privatnikih prisotna zelo raznovrstna iskanja. In takemu nadaljevanju slovenskih letalskih tradicij namenjamo našo tokratno pozornost. Št .ž argi Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik I N T E R V J U Tone Polenc Slovenci smo z letalstvom zasvojeni Čeprav smo bili v Jugoslaviji strokovni nosilci letalstva, pa nas po osamosvojitvi še čaka ureditev tega področja. Novo letalo Sinus utegne pomeniti, da se bodo vrata v letalski šport spet nekoliko širše odprla. Vsi podatki kažejo, da smo se Slovenci praktično vseh dobrih 90 let, kolikor šteje zgodovina letalstva, z letalstvom nadpov-rečno številno ukvarjali in se kljub svoji majhnosti ukvarjali z izdelovanjem lastnih letalnih naprav. Pripravljanje na novo izdelovanje ultralahkih letal je samo nadaljevanje te prav posebne tradicije. Tako meni Tone Polenec, urednik slovenske letalske revije Krila, zagotovo eden naših najboljših poznavalcev letalstva. Letalstvo ima pri Slovencih prav posebno vlogo, tako po številu ljudi, ki se z njim ukvarjajo, kot po tem, kaj je bilo na naših tleh v letalstvu ustvarjenega? "Resnično bi lahko rekli, da je letalstvo za Slovence prava indoktrinacija, saj sem prepričan, da bi težko našli narod, ki ve o letalstvu toliko, kot prav pri nas. Tudi število pilotov - vseh vrst: od športnih, prometnih in vojaških in rekreativcev, nas prav težko razložljivo v relativnem odnosu glede na število prebivalcev postavlja v sam svetovni vrh. To se je najbolje videlo leta 1991, ko smo bili Slovenci po razpadu Jugoslavije in s tem JA, krizi Adrie zagotovo narod z največjim številom vrhunsko usposobljenih pilotov. V letalstvu Slovenci sodelujemo praktično od njegovega nastanka: Rusjan je poletel le 6 let za bratoma Wright, že v času prve svetovne vojne so se pri nas, kar je bolj malo znano, za vso Avstrijo izdelovala padala. Takoj za tem se pojavi cela vrsta konstruktorjev letal, od Stanka Bloudka, ki sicer začne na Češkem, do dr. Antona Kuhlja, Borisa Cijana, Iva Šoštariča in še množice drugih, ki so bili jedro letalske stroke v vsem času Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni je bil ustanovljen poseben, po tedanjih ruskih vzorih, Letalski konstrukcijski inštitut in slovenska letalska tovarna (najprej se je imenovala Letov, nato pa Libis), ki so obvladovali projektiranje in izdelavo od najenostavnejših šolskih do vrhunskih jadralnih letal. Projekta, kakršna sta bila Orel in Meteor sta za skoraj 30 let prehitela svoj čas. Zmogli so tudi nekaj uspešnih motornih letal, kakršen je bil KB 6 Matajur in celo pripravili model šolskega reaktivnega vojaškega letala, ki pa iz povsem drugih razlogov ni bil uresničen. Konec razvoja pomeni požar v tovarni Libis sredi šestdesetih let in nadaljevanje slovenske letalogradnje je nato šele v Elanu. In še en podatek: po letu 1990 se v Sloveniji vsako leto registrira, ko je bil možen tudi privatni nakup, med 50 in 60 novih letal, tako se je število v kratkem obdobju praktično podvojilo." Nekoč je veliko pomenila Letalska zveza Slovenije... "Letalska zveza Slovenije je bila nekoč izredno močna organizacija, kjer se je predvsem, poleg financ in pravzaprav pa tudi politične moči, združevala predvsem vrhunska stroka v vseh panogah letalstva. Danes je ta zveza v razpadu, povsem na dnu, brez kadrov in denarja. Povsod po svetu so v teh zvezah najuglednejši (in bogati) ljudje, ki si na tak način tudi gradijo prestiž. Le upamo lahko, da ta kriza ne bo preveč dolgotrajna. Spoznati bo tudi potrebno, brez podcenjevanja, da taka organizacija ne more sloneti na društvih za alternativne oblike letenja." Ste urednik revije Krila, ki je lani praznovala 40. obletnico začetka izhajanja. "Najprej je potrebno priznati, da revija Krila ni izhajala vseh 40 let, pač pa je bilo v tem času za dobrih deset let prekinite* Vendar, kljub temu je to uspeh, ki po svoje dovolj zgovorno potrjuje to letalsko usmerj«' nost Slovencev. Lahko celo rečem, da zani' manje raste, skupaj z njim pa tudi zanimanje proizvajalcev in prodajalcev letal in letalske opreme. Letos bomo izšli z devetimi številkami, že za prihodnje pa sem prepričan, & bomo postali mesečnik. Sicer pa Slovenija v letalstvu doŽivlj8 mnoge spremembe: po letu 1990 je nastal0 kar 27 privatnih letalskih šol, in temu se t>° morala prilagoditi država s predpisi - letalsk8 zakonodaja je praktično v celoti še iz biv^ Jugoslavije, velik napor pa bi bil potreben tu* pri pripravi učbenikov. To je preveč nevarfl3 dejavnost, da bi si lahko dovolili pomanjklj1' vosti ali celo zniževanje kvalitete pouka, W se bojim, da se dogaja." Kaj pa sodite o projektu Sinus, jdjZ prazvazprav povod za ta pogovor? "To je po 33 letih zopet avtohtono slovensko letalo po propadlem letalu Libis 180 sredine 60. let. Upam, da to pomeni ponovfl0, oživitev tradicije slovenske gradnje letal, P^ čemer botre tega projekta čaka še, po moje111 poznavanju, ogromno dela. Koncept je nadv# zanimiv, saj bo omogočil širšo dostopnost motorni in jadralni letalski šport, ki je sicer n* klasičnih letalih zelo drag. V tem tudi vid«* zagotovilo, da ima ta projekt vse možnosti, o tudi komercialno uspe, kar je seveda v te časih pogoj, da se razvoj lahko nadaljuj^' Mislim, da so se zbrali resni ljudje, ki bodo p izpeljavi vztrajali." Srečko Mohar Za ultralahko letalo je veliko tržišče Še zdaleč niso vsi, ki bi radi leteli, milijonarji, zato je cilj skupne podjetnikov, da ponudijo dobro ultralahko letalo po dostopni ceni* Srečko Mohar, doslej kontrolor gradnje jadralnih letal in preizkusni pilot v Elanu, je poslednji v vrsti ljudi, ki po 14 letih dela odhaja iz Elana. Z začetkom prihodnjega meseca se odpravlja na pot samostojnega podjetnika, ki bo v Sloveniji zastopal nekatere tuje proizvajalce letal, predvsem pa še naprej preizkušal, kontroliral gradnje, popravila in vzdrževanje jadralnih in ultralahkih letal pri novih podjetjih. Sodeluje pri izpeljavi projekta Sinus, ker pa je edini Slovenec, ki ima za to delo tudi vse nemške licence, pričakuje, da bo še naprej sodeloval tudi z Elanom. Pri vašem dolgoletnem delu v Elanu ste lahko spremljali razvoj kadrov, ki so in še danes začenjajo na svoje. Koliko je bilo takih primerov? "Trenutno poznam štiri podjetnike, ki so nekoč delali v Elanu, sedaj pa se z gradnjo, popravili in vzdrževanjem letal ukvarjajo kot samostojni podjetniki. To je Glider servis Franca Novaka, firma Albastar Pavla Potočnika, tretja je firma Albatross fly Matjaža Avsenika , ki prav tako dela na področju ultralahkih letal ter zmajev, četrti pa se je usmeril v izdelovanje avtomobilskih in motornih delov, vendar s tehnologijo, ki se v Elanu uporablja za gradnjo letal." Pri projektih Sailent in Sinus ste neposredno sodelovali in jih kot preizkusni pilot tudi preizkušali. Kakšne so vaše izkušnje in ocene z modelom Sinus? "Najprej kaže povedati, da to letalo spada v kategorijo ultralahkih motoriziranih jadralnih letal, ki je narejeno iz steklenih in karbonskih vlaken. Povsem gotovo spada v najnovejšo tretjo generacijo dvosedežnih ultralahkih letal s povsem zaprto kabino, zložljivim propelerjem in tehnologijo, kakšna je uporabljena pri izdelavi plastičnih jadralnih in motornih letal. Če je morda imel Pavel Potočnik nekoliko smole pri izbiri italijanskih partnerjev za Sailent, ki jim ta posel ne gre najbolje od rok, zlasti pa ne zelo zahtevno preizkušanje in atestiranje, ki edino odpre na široko tudi trge, pa upamo, da se pri Sinusu to ne bo ponovilo. Poglavitna značilnost letala je izrazita nezahtevnost tega letala za letenje, je lahko upravljivo, po letalnih lastnostih pa daleč presega današnjo konkurenco v tej kategoriji. Letalo je mogoče uporabljati na dva načina: kot jadralno letalo, ki lahko do prvega dviganja v zraku samo poleti, nato pa jadra kot vsako jadralno letalo; druga možnost pa je uporaba kot običajnega motornega letala, ko vreme jadranja ne omogoča, ali pa si namenjen brez posebnih zamud na določen Predpisi za uitralahka letala določajo, da je največja skupna dovoljena teta omejena na 450 kg. Prototip je tehtal 280 kg, za serijski izdelek pa telijo doseči, da bi bil še za desetino lažji To bi pomenilo, da bi lahko potnika, prtljaga in gorivo skupaj tehtali 200 kg. Za jadranje pričakujejo (ugasnjen motor in pospravljen propeler) drsno razmerje 1 : 28, kar z drugimi besedami pomeni, da naj bi letalo z višine 10Č0 metrov letelo 28 kilometrov daleč. To je enako, kot dosega v svetu najbolj razširjeno kovinsko dvosedežno šolsko jadralno letalo Češke proizvodnje Blanik. Pri motornem letenju je letalo kar precej hitro, saj naj bi bila potovalna hitrost več kot 200 kilometrov na uro. Ko so ga preizkušali na letališču v Ajdovščini, je to dejstvo, da je zlahka prehitel najbolj razširjeno letalo na svetu - Cessno 172 (v Lescah se uporablja za panoramske lete) vzbujalo začudenje med piloti in potniki. cilj, kar z jadralnim letalom ni vedno mogoče. Pri tem ima dve veliki kvaliteti: je zelo ekonomično in hitro. Če ga npr. primerjamo z najbolj razširjenim dvosedežnim motornim letalom Cessna 150, ima Sinus za polovico višjo potovalno hitrost ob za najmanj polovico manjši porabi goriva." Ali boste pri letalu Sinus uspeli pridobiti ustrezne mednarodne certifikate oz. ateste, ki so pogoj za to, da se lahko letalo prodaja na mednarodnem trgu, v večini držav pa celo pogoj za to, da lahko sploh leti? "Absolutno je naš namen, in že tudi povsem konkretno delamo na tem, da si bo letalo Sinus pridobil verifikacijo slovenskih in nemških letalskih oblasti, slednja verifikacija pa pomeni, da bi bilo letalo priznano prakt«^- po vsem svetu. To je izredno zahteven P°* opek, ki je tudi vse prej kot poceni, ko pa' izpeljan, je nemški certifikat priznan povS°|J Z našimi oblastmi že sedaj dobro sodelujejjJ v bistvu se skupaj tudi marsičesa naučimo- N cilj je prodajati letalo dejansko po vsem sve ' od Amerike, Evrope do Avstralije. Letal0,jj namenjeno jadralnim pilotom, ki bi ^ poceni jadrati in pilotom ultralahkih lefal'f„ bi želeli varno potovati. Tudi v PrimL odpovedi motorja ima namreč take let8j lastnosti, da izvenletališki pristanek ne bi ^ biti poseben problem. Dolet bo odvisen tega, s kakšnimi rezervoarji bo opremJJJ računamo pa na razdalje od 600 do 1 kilometrov." Bi bilo to letalo primerno tudijaj^ v letalskih klubih? "Absolutno. Ko bo stekla proizvodnja sojj prepričani, da bo tudi izračun pokazal, da (j izplača. Razmišljamo celo, da bi ga P°n((* t tudi v kit izvedbi (kot "sestavljanko ^ močnejšim motorjem, vendar bi v ^ primeru le v kategoriji "eksperimenta! , pa ne omogoča šolanja." In kakšen je načrtovani obse$jS^ vodnJe? . "Prepričani smo, da bo povpraševanj b, takem letalu veliko, zato ocenjujemo. ^ morali v letu do dveh doseči proizvodni ^ge letal mesečno. To je seveda veliko in j» ^* le, če bo v projekt pristopilo več podje ^ Obstaja še kakšen drug projekjUJ^ te skupine? ,.h # "Idej je kar nekaj, jji de^ prezgodaj govoriti. Vsekakor pa naj 8i tof GORENJSKI GLASI M. strcm / Kranj, M. marca 199' bodo pripravljeni za letalo Juju 0oiv' najmanj še za izdelavo enosedezneR. ^ iziranega jadralnega letala v ultrai_ ^ j gonji. V tej kategoriji vztrajamo^ mogoče ponuditi skoraj enake leta« {0 f za bistveno manj denarja, Ko normalnih letalih." I NT E R V JU Pavel Potočnik Ze drugo ultralahko letalo Pavlu Potočniku je le žal, da že pri jadralnem letalu ni imel večjega in odločilnega deleža, saj je prepričan, da bi proizvodnja tekla v večjem obsegu. pavel Potočnik si vsekakor zasluti oznako °teta projekta Sinus, saj je glavno delo izdelave letala zagotovo na njegovih rame-*W. Z modelarstvom so je začel ukvarjati ie v otroških letih, leteti pa takoj, ko je dosegel Predpisano starost. Po poklicu je strojni 'jljučavničar, ki je 16 let delal kot vzdrževale v Elanu nato pa se je po usposabljanju v Nemčiji specializiral za delo s plastiko prt Sradnji letal in na tem delal 12 let. Svoje znanje oblikovanja, gradnje in kontrole je Prenašal tudi na mlajše, zato je prepričan, z odhodom iz Elana ni zapustil vrzeli. Sčim se ukvarjate v Albastar, d.0.0.? smo s serijsko proizvodnjo delov za Ptotorne zmaje, pri čemer smo razvili in ^delujemo celo vrsto propelerjev, podvozij in drugih delov. Poleg popravil jadralnih letal Pa smo se lotili tudi izdelave ultralahkega pralnega letala Sailent skupaj z partnerji iz f talij e. Projekt smo zastavili leta 1989 in z izdelavo začeli po dveh letih, vendar, morda *udi zaradi razdalje in mej to ne teče tako, *°\ bi si želel. Doslej smo izdelali 14 letal, to Pa je za petletno obdobje seveda premalo. Pri Jas izdelamo krila, trup in krmilne površine, v Italiji pa podvozje, okovje, instrumente in javijo montažo. Le žal mi je, da ni moj Aleš Čebavs delež večji in s tem odločilen, saj sem prepričan, da bi lahko to drugače peljali." Bila pa je to izkušnja za nov projekt ultralahkega motornega letala? "Tako je" Skupaj z Ivom Boscarolom, ki ima firmo Pipistrel, smo se lotili priprave proizvodnje Sinusa - ultralahkega dvosedež-nega motornega in jadralnega letala in po manj kot dveh letih priprav je prototip že poletel. Vse potrebne izračune nam je opravil inž. Rado Kikelj, projektant v Elanu, pri izdelavi kril pa smo izhajali iz kril, ki so bila pripravljena za Sailent. Pri preizkušanju so se v celoti izpolnila naša pričakovanja, čeprav smo se srečevali z nekaterimi manjšimi težavami, ki smo jih sproti odpravljali. Predvsem se je po 80 urah letenja v celoti potrdil naš koncept in sedaj pripravljamo orodja za serijsko proizvodnjo." Bo kaj bistvenih sprememb? "Sprememb bo kar precej, saj pripravljamo povsem nova krila, izboljšali bomo aerodinamično obliko trupa, zelo smo zadovoljni, da nam je uspelo razviti dober propeler. Posebej naj opozorim, da vseskozi sodelujemo s pristojnimi letalskimi oblastmi in inšpekcijami, saj želimo, da bi imeli ob začetku proizvodnje tudi vsa potrebna dovoljenja, ateste in certifikate." Kakšne motorje nameravate vgrajevati? "Predvideni sta dve vrsti motorjev: dvo-taktni Rotax 503 v osnovni verziji, s čimer letalo spada v kategorijo ultralahkih letal, ter štiritaktni Rotax 912, ki je sicer znatno držaji, letalo pa dobi s tem višjo letalsko homo-logacijo. Oprema z motorji in instrumenti je predvsem naloga partnerja Iva Boscarola." se Kdaj naj bi stekla proizvodnja in kako pripravljate za nastop na trgu? Pričakujemo, da naj bi že letos izdelali nekaj letal, ki naj bi jih v začetku prihodnjega leta preizkusili, hkrati pa naj bi služila za demonstracijo in promocijo na tržišču. V obeh firmah, ki sta nosilki tega projekta, iščemo kooperante, s posebno pozornostjo pa ljudi, ki bodo skrbeli za prodajo. Podobno kot smo pred dvema letoma nastopili s Sailentom na letalskem sejmu v Fridnchaf-nu, bomo to storili tudi s Sinusom, in upamo, da bo tudi deležen tolikšnega zanimanja, kot je bilo to prvič." Prihodnost je v Elanu še negotova ®J€m, ali se bo v Elanu še nadaljevala proizvodnja jadralnih letal, Se ni dokončnega odgovora, saj je tudi nemški partner v težavah. 2, Proizvodnji jadralnih letal v begunjskem t'anuje bila v preteklih dveh letih kar cela *rsta nasprotujočih si novic Tudi nemški Partner Glasser - Dtrks Flugzeugbau GMBH J* namreč zašel v teiave, celo likvidacijo, in orik0vin lastnikov je odvisno, kakšna bo Prjhodnost. Tudi sicer ljubosumni Nemci pa y'anu priznajo vrhunsko kvaliteto in naročil 2 za celo letošnje leto. O tem smo se p0.f0var/ali z direktorjem oddelka Elana "ght družbe Elan Line Alešem Čebavsom. Isprve roke: kakšna je usoda in Ofhodnost proizvodnje letal v Elanu? j ^"likvidaciji našega nemškega partnerja Dr 85*^ novemu lastniku je bil odpravljen £ °blem odnosov med obema partnerjema v DoHteklosti' z novim lastnikom je bila let flsana P™3 enoletna pogodba za dobavo tr?*Llz Flana» saj v nasprotnem ne bi imeli odi it" Dru8i problem pa je poslovanje Ela Fli8nt» kot profitnega centra znotraj wna/ m na nas sami je, da zagotovimo A letu proizvodnjo, saj je v preteklem no11 ?astala izguba. Pripomniti pa je potreb-izlcV x se v Elan Fli8nt ne ukvarjamo več je *JU,T0 le z izdelavo jadralnih letal, pač pa UoVi ra tretJina proizvodnje usmerjena v ^eiavo komponent za izdelavo ultralahkih • ^ornih letal za enega nemškega in enega Pov xnske8a Partnerja. Na tak način se Odvi Uje naša fleksibilnost in zmanjšuje vlsnost od enega partnerja." lahko ponudi Elan tovrstnim ^/ovoT^? -* aku^^^Joladralnih letal se je v Elanu utiralo kar precejšnje znanje, zato lahko nenJlKproiZvodnie jadralnih letal po kdei„ llcencisega v teto 1979, koje bilo httoTmprvo letal° DG 1(>0. Od tedaj je letal »T1)4 lzdelanih skoraj 800 jadralnih odsiotk katerih jih je le skromnih 5 Slovenk °Stal° v JuSoslaviji (pretežno v k bila ostala Pa letiJ° P° vsem svetu- & Pa so vPrna Proizv°dnja povsem licenčna, v razvni i u P°st°poma začeli sodelovati $Oo?e!i' }'e pri nasledniku "stotic" DG ^tnpJ]&€gel skoraJpolovico, pri dvose-PotrehL alu DG 500 Pa že dve tretjini p<*rtneriBa razv°Jnega dela. Z nemškim ptum se le uveljavila delitev dela: v °dPrte^Zeu8bau ^delujejo jadralna letala *0torfrr ra.zreda (18 m) v navadni in *ega ž,0*1* verziji, v Elanu pa standard-i^alna irf t15 m) vsa dvosedeina "vroča" ' ki iih v Nemčiji, če je tako p0 kvak°premii° z motorjem. Elan slovi ^delavi (I lzdelave letal, ki v končni ^tliteto ilji neradi priznajo) presega lzaeiave v matični tovarni. ponudimo ne le serijsko izdelavo posameznih komponent, pač pa tudi zaključevanje razvoja, izdelavo proizvodnih kalupov, prototipnih in serijskih izdelkov. To pomeni, da smo vključeni v posamezne projekte že v razvojni fazi in da partnerjem omogočamo hitro uresničitev zamisli in nastop na tržišču. Če k temu še dodamo svoj sloves pri kvaliteti izdelave, smo resnično daleč od tega, da bi opravljali le Ion posle. Dela je dovolj, saj smo morali nekatera ponujena sodelovanja celo odkloniti." Se pri izdelavi jadralnih letal obetajo kakšne novosti? "Trenutno izdelujemo v bistvu dva tipa jadralnih letal: dvosedežno jadralno letalo DG 500, ki je v izpeljanki Orion za potrebe šolanja, trenaže in akrobatiranje v Evropi brez konkurence, in enosed DG 300. Ali bo prišlo do obnove enosedežnega letala, je odvisno od nemškega partnerja, saj on vodi razvoj, Elan pa sodeluje s posameznimi razvojnimi deli." Koliko vas dela v oddelku Flight in kako gledate na prizadevanja vaših nekdanjih delavcev, ki se ukvarjajo z novimi projekti, kakršna sta Sailent in Sinus? "Trenutno nas je v Elan Flightu 36 zaposlenih, kar je več kot lani, in zlasti v konicah, pred sezono, kar težko izvršimo vsa naročila. Kar pa se tiče novonastajajočih firm, bi predvsem poudaril našo željo in pripravljenost za sodelovanje. Če bodo projekti uspešni na trgu, bo zagotovo v proizvodnji prihajalo do konic, in pri tem smo s svojimi kapacitetami pripravljeni sodelovati in pomagati." Franc Novak Letala zahtevajo prostor Največja ovira za razvoj Glider servisa je bil omejen prostor. Po neuspešnem prizadevanju za obrtno cono v Gorjah, si urejujejo prostore na Jesenicah, kjer naj bi tudi tekel del proizvodnje Sinusa. Franc Novak je odprl svoj servis za jadralna letala - Glider servis v Gorjah, ie leta 1988 po 4 letih dela v Elanu. Sprava je delal predvsem za domači trg, postopoma pa so začeli prihajati tujci, prt katerih se je s svojo kvaliteto zelo uveljavil. Danes so njegove stranke iz vse Evrope. Za katera dela ste se specializirali? "Ker smo zelo omejeni s prostorom, smo se predvsem specializirali za končno obdelavo površin jadralnih letal - tako imenovani finiš, čeprav opravljamo tudi popravila poškodb. Jadralna letala so velika in pri popravilih se pogosto dogaja, da mora posamezen del tudi po dan ali dva sušiti in čakati, to pa bi v bistvu blokiralo naše delavniške prostore. Na leto obdelamo približno 30 letal, pri čemer je le še vsako deseto letalo domače. V večini primerov gre za "generalni remont" - obnovo celotne površine, ki je pri jadralnih letalih potrebno na vsakih 10 do 15 let, odvisno od tega, kako se sicer vzdržuje." Vpliva na povpraševanje tudi sezona? "Seveda. Zlasti pri manjših popravilih. Ko se bliža pomlad je pri nas "ogenj v strehi". To se pozna zlasti letos, ko ie lepo vreme nekoliko prehitelo koledar. Zelje in pritiski strank so bili tako veliki, da smo že februarja dokončali letala, ki so bila na vrsti v marcu. Spomladi in poleti, ko ljudje letijo, je vedno več zahtev po sprotnem popravilu nastalih poškodb, in smo torej odvisni tudi od dogodkov pri letenju, jeseni in pozimi pa se vrstijo predvsem večje obnove. Strankam poskušamo ugoditi po najboljših močeh." GORENJSKI GLAS / 3% stran / Kranj, 2& marca mi Koliko vas je zaposlenih? "Skupaj z menoj nas je sedaj pet. Rekel sem že, da je največja težava prostor, pri čemer smo skoraj pet let izgubili z neuspešnim prizadevanjem za uresničitev obrtne cone v Gorjah. Bil je že pripravljen zazidalni načrt, vendar je bil po pritožbi na vrhovnem sodišču ovržen. Deset podjetnikov iz tega okolja sedaj išče nove možnosti drugod in sam sem našel rešitev za postavitev novih prostorov na Jesenicah. Tam naj bi za našo dosedanjo servisno dejavnost uredili primernejše prostore, hkrati pa naj bi dobili tudi možnost za proizvodnjo." Vključujete se v skupino, ki naj bi izdelovala ultralahko letala Sinus? "Da. Projekt je že dosegel takšno fazo, da pogovoriti o delitvi dela, : smo se morali skupaj pa pripravljamo orodja za proizvodnjo." o delitvi tudi modele in QQQQQ V začetku tega tedna so slovenski mediji objavili novico o "Šinigojevem" vodnem zbiralniku Vogrš-ček na Primorskem, s katerim imajo preveč izgube, kot so izračunali primorski vodarji vVGP Soča Nova Gorica. W3BE\ "Narajtali" so, da bi uporabniki vode iz akumulacije Vogršček morali za kubik porabljene vode plačevati po 30 tolarjev. J$[9fi\ Ob tej novici se je pospešil srčni utrip vseh, ki imajo količkaj zraven pri upravljanju z gorenjskimi akumulacijskimi jezeri na Završnici, Savi Dolinki, Savi in drugih gorenjskih vodotokih. tBfBSji Kakšen neizkoriščen kapital je za njihovimi pregradami, če bi jim za vsak kubik vode nekdo plačal - recimo - po vsega tri tolarje, ne po trideset kot v primeru Vogršček. V večini krajev na Gorenjskem za najkvalitetnejšo pitno vodo plačujemo manj kot 30 tolarjev za kubični meter -kolikor naj bi bila v južno primorski regiji cena vode iz umetnega zbiralnika, p™**™0 za namakanje. WiEl V ture k zjutraj so v ZDA podelili Oskarje. EJGA Jutri zvečer bodo v Sloveniji podelili Viktorje '96. H2B3 V ZDA so podelili tudi "maline", priznanja za najklavrnejše filmske dosežke. BEC&S3 Največ jih je bil deležen film Striptease z Demi Maore, ki je za slačenje v filmu pokasirala mastnih 12.5 milijona dolarjev. fPmfr} K° 50 ta film predvajali v gorenjskih kinod-voranah, bi po obisku sodeč prej mislili, da bosta Demi in njen striptiz v Stripteasu dobila kup Os-katjev, ne pa košaro malin, Wf$fft Takšnega priznanja kot ameriške maline pri nas na sončni strani Alp še nimamo. WB9Z\ Pardon, imeli smo Stopove radijske in TV "limone", pa so zgnile. 1Mttfi\ Jutri zvečer bi bilo v Cankarjevem domu prave pestro, če bi poleg RA in TV Viktorjev '96 podelili še enako število RA in TV Limon '96. OEflE&J Kandidatk in kandidatov bi bilo v^ajtoliko kot z.a Viktorje. ftfj&E\ Same velike stvari so te dni: včeraj Veliki četrtek, danes Veliki petek, jutri Velika sobota, pojutrišnjem Velika noč, zatem praznični Veli-konočni ponedeljek. V torek bo ie prviapril, dan Šaljiv cev. JSUlffA Ni šala, da se ne bo ie prvega aprila zgodila Velika podražitev premij avtomobilskega Zavarovanja, če avto vozijo vozniki, mlajši od 25 let l&fifKl Najprej krepka podražitev bencina, kaj kmalu še draije zavarovanje, bentijo lastnice in lastniki avtov - a zaradi tega se po prvem aprilu nihče ne bo vozil manj kot prej. JSf£tfi\ Prvi april je tudi dan mladinskih delovnih akcij, ki so na sončni strani Alp ie izumrle. WOff>) K sreči imamo brigadirje - veterane, da bodo mladim rodovom vsako leto prvega aprila lahko povedali kakšno o udarnikih in udarniških značkah, o lopatah, krampih in grabljah, o gospodarski upravičenosti MDA, o brigadirskih pesmih, ipd. jjJOJBEl Morda se bo tega spomnila tudi priljubljena voditeljica TV dnevnika Lidija Hren, ki jo imajo gorenjski brigadirji v lepem spominu s Kozjanskega. JstftfA Lidija namreč ni nominirana za TV Viktorja '96. lMtfiAKo smo le pri slovenski RTV hiši: v seriji "Očetje in sinovi" se je paroma Franci & Franci Pavšer ter Janez & Janez Čadei pridružil še tretji: Teo & Teo Lipicer. raBHfel Pri vseh treh bi morali dopisovati tudi s t. in ml. Danny, Kanal A in JcMEGLAS Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v iivo dvakrat tedensko:vsak ponedeljek In četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v iivo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna Žrebanjaiv oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v žrebanju? Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše - in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob treh popol-damvkloplti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v iivo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo. KUPON MAREC 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Odgovor: Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Gorenjsko gospodarstvo je med redkimi v državi na sončni strani Alp, ki več izvaža kot uvaia. Državna zunanjetrgovinska statistika namreč ni prav briljantna: Slovenija ustvarja deficit v menjavi s tujini, saj več uvaiamo kot izva-iamo. Zato ob skoraj ie deset let trajajočem zaostajanju deviznih tečajev gorenjski izvozniki preko Gospodarske zbornice Slovenije - območne zbornice za Gorenjsko stalno opozarjajo oblast na poslabš-evanje pogojev gospodarjenja. Vsa tarnanja, opozarjanja, moledovanja in protestne izjave gorenjskih gospodarstvenikov gredo v Ljubljani skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Zato se je Andrej Prislan, direktor Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko, odločil za zadnjo moino rešitev teiav gorenjskega izvoznega gospodarstva: igranje na ruleti. Vsi dobitki bodo namenjeni razbremenjevanju gorenjskega gospodarstva/ Kdo bo GORENJKA/GORENJEC MESECA FEBRUARJA 1997 Mariji (Mici) Cesar 315 glasov v enem tednu Vsak teden podelimo z irebom deset nagrad Vam, ki sodelujete s gorenjskimi radijskimi postajami, TELE-T*. in Gorenjskim glasom v NAJ akciji GORENJKAI GORENJEC MESECA. Tokratne nagrajenke in nagrajenci: RENATA OBLAK, Kamnje 22, Boh, Bistrica; SABINA JANEŽIC, Koroška ulica 2, Lesce; MILICA NOVAK, Črnivec 18/d, Brezje; CILKA STUCIN, S* Uran S, Gorenja vas in MINKA ŽAGAR, Velesovo 16> Cerklje prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjt% BARBARA ROŽIC, Cafova ul 7, Lenart. NINA DEMŠAR, C. Svobode 27, Bled; MOJCA DEMŠAR, Kropa 11 b, Kropa; JOLANDA PUH AR, Godska % Ljuljana - Dravjje in ANA VAUAVEC, Kovorska 1% Trite pa prejmejo majice. MARIJA CESAR Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ akcija "GORE-NJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV. V marcu izbiramo GORENJ-KO/GORENJCA meseca FEBRUARJA in jutri, v soboto 29. marca, je zadnji dan, ko je še možno glasovati in oddati dopisnice. V ponedeljek, 31. marca, je praznik. LADO KOSEC Kje in kdaj je možno glasovati v akciji GORENJKA/ GORENJEC MESECA? Ob petkih na štirih gorenjskih radijskih postajah s telefonskim klicem direktno v oddaje: zjutraj ob osmih na RADIU KRANJ z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na RADIU TRIGLAV JESENICE, oddajo vodi Branka SMOLE; zgodaj popoldan na RADIU TRŽIČ z moderatorkama Andrejo MEGLIC in Mojco GROS; popoldan na RADIU ŽIRI v oddaji, ki jo vodi Simona KEMPERLE. Vsak petek zvečer ob 20.10 uri v oddaji "Odprti ekran" TELE-TVVaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure SINK. Kam poslati dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlaganih kandidatov za GORENJKO/GORENJCA MESECA? Na naš naslov GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4 001 Kranj ali pa /"za šparovne", saj znamke niso več poceni!/ Vašo glasovnico brez znamke lahko oddate našim prijaznim in vsestranskim sodelavcem v pisarnah naslednjih gorenjskih turističnih društev in agencij: TD Bled, TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje-Moj-strana, TD Jesenice, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka in TD Tržič; turistični agenciji MERIDIAN Jesenice '[ VERONIKA Kamnik. ObJ predlogov, MARIJE O SAR iz Doma Matevža La°' gusa v Radovljici, in LAPf KOSCA iz Mengeške go(W na pihala, bržčas predzadoJ glasovalni dan ni treba " enkrat predstavljati. . Veliko bolj zanimivi so \ew. tati dva delovna dneva pr£ koncem marca: MARIJI C\ SAR ste doslej dali kar 1» glasov (I. glasovalni tedej' 140; II. krog: 286; III. kroj 315), LADU KOSCU pa 5 (I. krog: 27; U. krog: 32; & krog: 35). Vaše glasovnice iz radijski;, televizijskega in "poštneg3 glasovanja vsak teden skrbij j preštejeta Leja Čolnar |P Klavdija Stroj. V splošno prizadevanje za lepši slovenski jezik se že cel mesec vključuje tudi jumbo plakat na Jesenicah, ki reklamira istrsko letovišče Rabac. Slovenski glagol "odkriti" je napisan kar po nauku Vuka Stefanovića Karadiića: "Piši, kot govoriš." V jeseniški občini je kar 51 (!) panojev - "biillboardov" z jumbo plakati, za katere skrbijo tri reklamne agencije: In reklam progress, d.o.o., Ljubljana (za 4 panoje), Metropolis Media Ljubljana (za 41 panojev) in Proreklam Europlakat (za 6 panojev). Ker imajo vse tri reklamne agencije zveneča slovenska imena, slovnični spodrsljaj s plakatom za Rabac skorajda ni razumljiv. Upamo, da bo naslednji mesec na panojih nalepljen nov plakat, ki bo vsaj prekril "otkrito" jeseniško sramoto! Kadar so slovenski policisti takole "moi do mola postavljeni pred parlamentom, je vik in krik, da imam° policijsko driavo, ki tlači pravice ter svoboščine driavlj0' nov in je v službi režima, kiga usmerjajo Organizacija da' Če "modri angeli" ne bi vzorno in brezhibno skrbeli prometni reiim ter javni red in mir minuli konec tedna Planici, bi bil popolni kaos - tako pa je finale svetovneS^ pokala pod Poncami minil v super razpoloienju, vf _ omembe vrednih zapletov. Zato EJGA policijska fc10* grafija z napisom v ozadju pove vse: "generalni vzdrt" ' kar bi se lahko nadaljevalo v "...evalci reda, miru varnosti". Jutri zvečer podelitev Viktorjev za leto 1996 Bo Viktorija Gorenjkai Kranj, 28. marca - Jutri zvečer ob 20. uri se bo v Gallusovi dvorani Cankar- {'evega doma zgodil svečan dogodek, 'odeljeni bodo kipci, ki bodo za leto 1996 zaznamovali najbolj pomembne ljudi slovenskega medijskega prostora. Septembra lani so pri Reviji Stop odprli lov na glasovnice, ki ste jih bralci pridno izpolnjevali, letos prvič tudi tiste, ki so bile objavljene v Gorenjskem glasu. In prav na naših glasovnicah, ki jih je vsak teden preštevala Lea Žagar in smo jih skrbno dostavljali na Revijo Stop, ste velikokrat zapisali ime Saše Pivk, nominiranke za Viktorja popularnosti, radijske voditeljice, ki na Radiu Sora skrbi za dobro voljo in med drugim oblikuje tudi oddajo zabavnoglasbene lestvice 5 + 5, ki jo objavljamo tudi v našem časopisu. In kdo so ostali nominiranci? VIKTORJI POPULARNOSTI: televizijski Viktor: Stojan Auer, Mario Galunič, Miša Molk; radijski Viktor: Sašo Hribar, Saša Pivk, Janko Ropret; glasbeni Viktor: Čuki, Adi Smolar, Simona Weiss VIKTORJI STROKOVNIH ŽIRIJ: Viktor za najbolj elegantno medijsko osebnost: Darja Groznik, Boštjan La-jovic, Tajda Lekše; Viktor za najboljšega televizijskega voditelja: Igor E. Bergant, Sandi Čolnik, Bojan Kranjc; Viktor za najboljšo zabavno oddajo: Izštekani (Radio Student), Stergo ergo (Radio Slovenija - še na eno Gorenjsko, sooblikovalko omenjene oddaje smo lahko ponosni, to je nominiranka Mirjam Možgan iz Železnikov; Štos -še v torek obujamo spomine (Radio Slovenija); Viktor za najboljšo televizijsko zabavno oddajo: Res je! (TVSlo) z Mišo Molk, tretje imenovanje Teatra Paradižnik (TVSlo), Zlata šestdeseta slo- no oddajo: Bitka za reko O-^r^o MICOM), Povečava (TVSJto^*! Kosovel - pisma domačim (1 ^JZfao Viktor za najboljšo radijsko kun^ oddajo: Bilo je nekoč: (Radio»M val); Gremo v Kino (RaS), *aoj igra (za odrasle) (RaS); tr0Š-Viktor za najboljšo televizijsKO ko, mladinsko ali izobraževalo" ^ . jo: Lahkih nog naokrog ^TvSlo); MICOM); Pod klobukom l* Radovedni Taček (TVSlo). . c za Seveda bo podeljen tudi zl^"w,itnik, se življenjsko elelo. Kdo bo d°DUbodo t bo izvedelo jutri zvečer,, k« čano začetkom ob 20. uri Viktorj Ra,. podeljeni v Gallusovi dvorani ^ j*evega doma v Ljubljani. Pren^ kega dogodka bo prenašala r • L. C. PONEDELJEK, 31- MARCA 1997 TVS 1 J-30 Vremenska panorama jj-15 Včeraj, danes, jutri 2-gV'deoring "■uo Peter Klepec, posnetek lutkovne Predstave M5 Popolna tujca, ameriška nanizan- J0.10 Hemingway, koprodukcijska "Waijevanka ]i.50 Za TV kamero 2-00 Utrip ^«•15 Zrcalo tedna i% 2° Rondo kviz J3.00 Poročila i2 o ^u9°' ponovitev TV igrice l2"f5 *-iudje in zemlja, ponovitev >*».55 Večerni gost: Profesor dr. Paul JJ: Zulehner, ponovitev iRn° Dober dan- Koroška 1fi * Radovedni Taček: Sneg "••«5 Skrb za zemljo, angleška dokumentarna serija *-00 Obzornik g.TO Velika noč v Evropi a 22 kin9°- w '9rica »•05 Risanka 19 J« 2rebanje 3x3 »•30 Dnevnik, vreme, šport 2*05 Svet na zaslonu o<"29 Homo turisticus £•20 Osmi dan g-00 Poročila zanka ^lsoka družba, ameriška nani-22.35 Divji v srcu, ameriški barvni film; u2ffM Ca9e- La"ra Dern, Diane JSpjVVlIllem, Isabella Rossellini 1 n» Psm' dan, ponovitev Videorina TVS 2 arh? Potep po spominu... oddaje iz 9ram otro^ke9a in mladinskega pro-lOiJf.9.45 Okolje in mi, ponovitev Odn port v nede,Jo H-°0 Mednar-'96 2borovsko tekmovanje Maribor °- ponovitev 11.30 Raziskovalec, kiirr°Vltev zadnjega dela ameriške do-vu>Jientarne serije 12.20 Italijanska noč irior?!, buneiu: Koncert Berlinskih filhar-Don • ' Ponovitev 14.10 Starinarna, Zo* ltev an9'eške nadaljevanke 15.00 av«' Ponovitev 16.05 Echo point, J^tralska nanizanka 16.30 Zadnja Iška Ja> Ponovitev 17.25 Viper, amer-18l.nanizanka 18.05 Sedma steza Sirm? RecePt za zdravo življenje 19.25 Kon?Sonovi- ameriška nanizanka 20.00 Seks'8ar Rex' nemška nanizanka 20.45 Odda ^ zici' kanadska dokumentarna odri?a 21.40 Roka ročka, glasbena 23*oaD 40 Brane Roncel izza odra novrti ^ceP* za zdravo življenje, po-do J„v Tv Slovenija si pridržuje pravico u sPremembe programa. kanala lO^r^Prodaja 10.15 Detektiv Droppy 11(£ ^0novitve 10.35 Rajska obala Mlia , Pfah Show- Ponovitev 11.55 Sam,,, . pet- Ponovitev 12.45 Super nom Ponovitev 13.10 Vitez za vola-kask' Ponovitev 14.00 Najbolj nori VeH*aaeriji 15.00 Dannvjeve zvezde, 16 ta Kanie v živo 16°0 Oprah Show Drzni • ni in 'eP'- ponovitev 17.15 obal. 'n lepl- nanizanka 17.45 Rajska lani,; nadaljevanka 18.10 Očka major, "ani,!nka 18-40 Nora hiša, 96. del nani>an.ke 1905 Družinske zadeve. nanbanka 19.35 Cooperjeva druščina, nariJ2anka 20.00 Princ z Bel Aira. nani?ar?La 20.30 Sam svoj mojster, UsPežni 21 00 Ponedeljkova filmska barvni Ji Dva stara mačka, ameriški n*ni?V.?m: Kirk Douglas 22.45 Alo, alo, dizani, n23,15 Tihotapci, 20. del n°vitev i6«2'10 °annyjeve zvezde, po-v '-10 TV prodaja '.00 rv R'oorn™, 0 iutro- Slovenija, jutranji obiriTnl^ MMTV. Tele 59 in TV m 11 ftn"'?? Santa Barbara, ponovi-vlktori'^/0p kviz- ponovitev 11.30 J^ovineL 12-°° Dobrodelni koncert NajUQ^ke fondacije, posnetek 14.00 ^tlocu novitev 15-°° pOP 30 15.30 §anta ti ameriška nanizanka 16.30 fužina arbara, nadaljevanka 17.30 4r>a n««! umret- ameriška humoris-Vrn'tev v Danka 1800 P°P 18-3° .*nka io2radiž' avstralska nadalje-l^na- i.!30 24 ur 20.00 Poslastica lom^",1™""0' ameriški barvni r*-«5 R»*ruise 21.45 Športna scena ftSPektorrVvalci' nanizanka 23.30 •■30 24 ,,,errick, nempka nanizanka Ponovitev' ponov|tev 1.00 POP 30, s59elus M8 10-30 Videokolaž 12.00 kS* Don.00. ™ ProdaJa 13.30 Ann v>c. ri^n0^8^4-30 Poslednji mohi-h>. £i"m.15-25Tv Prodna 15.40 ^tUri8tičnenskl ,ilm 17.00 TV prodaja TaktovM7 "jJRPvednik 17.25 Saltv, lanski iT0 Barka sar,J; Michelle in 8fi° Dne'nfu'J8'00 Po« v Avonleo Vr>. S 19'30 Salty 20.00 Anne rvlt8v v Stanka 21.00 Wyatt Earp: fe*P/°daia stone' ameriški film 22.30 L? ^evnikVi^"' spovednik niK 23.15 Video kolaž lfctelk 12.25 Marisol, mehiška IZ0br»al)6Vanka 13-55 F f^ft1^Hrvaška *u,lur-I8n| HUgoa 176',1]5 Glas domovine 06 Kolo Srl*15 HrvaSka da"es sreče 18.40 Hrvaška in _ Barbara, 55 Risanka .'. 15.15 Hrvaška kultur- federacija BiH 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.20 Velikonočni koncert: Življenje Augusta Šenoe, drama 22.45 Opazovalnica 23.20 Filmska noč z Geneom Kelly-jem: V mestu, ameriški film 0.55 Poročila HTV 2 14.00 Tv koledar 14.10 Aplavz, prosim, ponovitev 15.05 V znamenju križa, ameriški Ib film 17.10 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 18.00 Velika noč po Evropi 18.30 Risanka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petka 22.00 Martin Chuzzlewit, angleška nadaljevanka 22.55 Sibirija, dokumentarna oddaja AVSTRIJA 1 12.55 Deček črne reke, ameriški pustolovski film 14.25 Ostre stvari za monsieurja, francosko-italijanska komedija 16.15 Štiri pesti proti Riu, italijanska akcijska komedija 17.55 Med jastrebi, nemško francoski vestem 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caroline v velemestu, 5/24 del ameriške humoristične serije 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 šport 20.15 Lov na Rdeči oktober, ameriški triler; Sean Conerv, Alec Baldvvin, Michele Pfeifer 22.25 Brez izhoda, ameriški akcijski film; Jean Claude van Damme 23.55 Čas v sliki 0.00 Dokumentarni film o Bruceu Leeju 1.25 poročena z mrtvim, francoski triler 2.55 Big Picture, ameriška komedija 4.45 Dr. Moto in vaba, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 12.00 Dopoldanska televizijska oddaja 13.00 Čas v sliki 13.10 Krivopriseženi kmet, nempki film 14.55 Zgodbe iz narave, dokumentarni film 15.25 To bo učinkovalo, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.20 Marcel Prawy - na sledi Romeu in Juliji, glasbeno potovanje 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer: V senci srebrne gore 20.15 Rt dobre nade, 2. del nemške serije 21.50 Umetniki življenja 22.50 Čas v sliki 2 22.55 Življenje, smrt in hudič 23.40 Velikansko kolo, nempka družinska drama 1.25 Pogledi od strani 1.30 Vabljiva skušnjava, ponovitev ameriške filmske drame 3.45 Potovanje z mojo teto, ameriška komedija 5.30 Živalski raj TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 446. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Korak naprej z Agencijo Odisej 20.20 Emevt - instalacije iz polietilena 20.31 port: Namizno teniški klub Merkur Kmaj (pripravil: novinar Nenad An-tonič) 21.10 Poročila Gorenjske 446. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Velikonočne pisanice in voščilnice v galeriji M-ARS 22.00 Velikonočne pesmi - mladinski in mešani cerkveni pevski zbor Spodnji Brnik 22.25 Vroča kolesa - 22. oddaja 22.55 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.00 Poročila Gorenjske 446 23.15 Z vami smo bili... nasvidenje 23.16 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.17 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 Šolska košarkarska liga 21.05 EPP blok 21.10 Na Marjanov žur - oddajo pripravlja in vodi Marjan Smode 21.40 TV prodaja 21.45 Video-novice za gluhe in naglušne, ponovitev 22.25 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Skrilarst-vo v Selški dolini ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Predstavitev knjige Jaka Čopa In Janeza Bizjaka 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA KINO ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 18.25 Šolska košarkarska liga, ponovitev 19.05 Nedeljska reportaža, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Top spot 21.55 TV prodaja 22.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zavarovalnica Triglav, kontaktna oddaja 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo, v kateri predstavljamo zanimive posnetek iz fonoteke Radia Tržič. Nato bo sledila oddaja, vkateri povemo marsikatero zanimivost. Računamo, da bo tudi oddaja Spremljamo in komentiramo, velikonočno umirjena. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R SORA 8.00 Napoved programa - servisne informacije 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Obvestila 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 17.00 Praznično popoldne 19.30Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji pozdrav, vmes vreme, ceste, promet 7.15 Novice 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 11.00 Opoldanski program 11.15 Novice 12.15 Ponedeljkov sport 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.30 Hello agaln 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.20 Spoznajmo se + uganke za poslušalce 16.40 Modni bla, bla 17.40 Moby dick, oddaja o ekstremnih dosežkih 18.15 Novice 20.00 Labirint znanja 21.00 Sršenovo gnezdo R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. znan. fant. spekt. VOJNA ZVEZD ob 16.30,, 18.45 In 21. uri STORŽIČ amer. thrill. SEME ZLA ob 17. 19. in 21 uri ŽELEZAR amer. kom. JERRY MAGUIRE ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ dan. franc. melodr. LOM VALOV ob 20. uri ŽIRI slov. melodr. OUTSIDER ob 20. uri TOREK, 1. APRILA 1997 TVS 1 9.45 Včeraj, danes, jutri 9.50 vldeoring 10.20 Viper, ameriška nanizanka 11.05 Policaj, ponovitev francoskega barvnega filma 12.40 Spoznavanje narave in družbe, 4. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.05 Po domače 15.15 Svet na zaslonu 16.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti, 11. oddaja 17.25 Željko, avstralska nanizanka 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Povečava: Spomeniki - mejniki ideologij 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka 0.10 Svet poroča 0.40 Studio City, ponovitev 1.25 Videoring TVS 2 11.00 Sobotna noč 13.10 Dlan v dlani 13.40 Recept za zdravo življenje 14.10 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 14.40 Murphy Brown, ameriška nanizanka 15.05 Osmi dan, ponovitev 15.35 Seks po žici, ponovitev kanadske dokumentarne oddaje 16.25 Slovenski magazin, ponovitev 16.55 Komisar Rex, nemška nanizanka 17.45 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.10 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 18.55 Volja najde pot 19.25 Echo point, avstralska nanizanka 20.00 Evropska liga v košarki: četrtfi-nale (moški): Smelt Olimpija - Stefanel, prenos iz Ljubljane 21.30 Obiski 22.00 Aleksander Nevski, ruski čb film 0.00 Zlati petelin, ponovitev 0.30 Obiski, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 10.15 Detektiv Droopy, risanka 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Show, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Coopejeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes: Fragmenti, ponovitev 16.00 Oprah Shovv 16.45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 Skrajnosti, ameriški barvni film 22.35 Alo, alo, 79. del nanizanke 23.05 Bergerac, 19. del nanizanke 0.05 Živeti danes, dokumentarna oddaja 0.55 TV prodaja 1.15 Video strani POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Kritik, risana serija 13.00 športna scena, ponovitev 14.00 Zaznamovani, nanizanka 15.00 POP 30 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Družina za umret, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Gospa iz konresa, ameriški barvni film 21.40 Bolnišnica upanja (Chicago Hope), 6. del ameriške nanizanke 22.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 Inšpektor Derrick, nempka nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV TV prodaja in turistični napovednik 10.30 Videokolaž 13.00 TV prodaja 13.30 Tečaj francoščine 14.30 Videoboom 40, ponovitev 16.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 17.00 TV prodaja in turistični napovednik 17.30 Saltv, otroška serija 17.55 Barka sanj 18.00 Pot v Avonleo, nadaljevanka 19.00 TV dnevnik 19.30 Salty, ponovitev 20.00 Anne Shirlev, nadaljevanka 21.00 Vera in čas, tedenski pregled verskega dogajanja doma in po svetu 22.00 Šport 22.30 TV prodaja in turistični napovednik 23.00 Dnevnik 23.15 Video kolaž HTV 1 12.25 Marisol, mehiška serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.55 Poročila 14.00 Izobraževalni program 15.00 Otroški program 15.55 Prizma, multinacionalna oddaja 16.45 Hugo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Vaša denarnica 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Po bojišču, gradišče, dokumentarna oddaja 20.50 V prvem planu 22.15 Opazovalnice 22.45 Moč denarja 23.05 Filmska noč z Geneom Kellyjem: Amerikanec v Parizu, ameriški barvni film 0.55 Poročila HTV 2 13.40 TV koledar 14.55 Življenje Avgusta Šenoe, ponovitev 15.20 Z namenom in razlogom 16.15 Ameriški predsedniki, dokumentarna serija 16.45 Volitve "97 16.55 Vukovarsko-sremska županija 17.45 Hrvaška čista stranka prava 17.55 Vukovarsko-sremska županija 18.45 Srbska narodna stranka 18.50 Dalmatinska akcija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Bolnišnica upanja, 5/ 45 del ameriške nanizanke 21.10 Črno-belo v barvah: Avtobusna postaja, ameriški barvni film: Marilyn Monroe AVSTRIJA 1 11.50 Otroški program 14.40 Hišica v preriji 15.40 SeaOuest DSV 16.25 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Hanvjevo gnezdo, ameriška humoristična serija 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Varuška, 1. del ameriške humoristične serije 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Mr. Jones, ameriška ljubezenska melodrama 22.05 Selfman 22.10 Dosjeji X 22.55 čas v sliki 23.00 Nails, ameriška TV kriminalka 0.30 Ujetniki hudičevega otoka, anglešpki Tv film 1.55 Ljubezen Majorie Morningstar, ameriška melodrama 3.55 Nails, ponovitev filma 5.30 Nick Knatterton, serija AVSTRIJA 2 12.00 čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Halo, stric doktor 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Dinastija slonov 21.50 Selfman 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.05 Iz okvirja 23.05 Razvezan - unbond, kanadski kratki film 23.25 Phettbergova nočna oddaja, TV pogovor 0.15 Noč na zemlji, ameriški omnibus 2.25 Pogledi od strani 2.30 Čas v sliki 3.05 Schiejok, ponovitev 4.00 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.50 čas kulture, magazin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 447. 19.25 Iz arhiva: Šaljive) so med nami 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Planinski vodnik 20.50 Pozdrav pomladi - Lesce '97 21.15 Poročila Gorenske 447 23.15 Z vami smo bili... nasvidenje 23.16 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.17 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 videoboom 40. glasbena lestvica videospotov 21.25 EPP blok 21.30 TV prodaja 21.35 Nedeljski film, ponovitev... TV prodaja ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Pri mladem sankaču iz Dolenje vasi 20.00 Danes Janez svetuje 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Torkov športni pregled 18.30 Bombastičnih 7 19.20 Risanka 19.25 videostrani 20.00 Predstavitev knjige Jaka Čopa in Janeza Bizjaka, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, Mini 5 18.25 Zdravniški nasveti, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. Tudi tokrat ob, kot že lepo število torkov doslej, ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravljamo v oddaji S" m Tržican, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 22. lekciji Victor"s Venture. Torkov spored bomo skelnili s Športnim obzornikom, ki se bo začel ob 18:00. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 12.15 Glasbeni gost: Gianni Rijavec BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Aktualno 16.00 Občinski tednik 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom Občine Železniki 19.30 Odpoved programa KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji progrma RGL, vmes novice, vreme, AMZS 8.00 Dopoldanski program 8.15 Napoved dogodkov 9.30 Jutor je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Ekologija na RGL (tema) 11.00 Opoldanski program 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.55 Pasji radio 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka 16.40 Črna kronika 17.15 Vse o transportih 18.15 RGL-ov odsev dneva 19.00 Zanimivost s sveta financ 20.00 Avtomobilizem + šport, sledi satelitski radijski vklop 23.00 Zaprta vrata 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna Inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. znan. fant. spekt. VOJNA ZVEZD ob 16.30. 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. thrill. SEME ZAL ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! iM ■- KONJIČKI Filatelistične novice XXXI. Tokrat v redni filatelistični rubriki Gorenjskega glasa nekoliko manj teksta in več slikovnih predstavitev novosti, ki jih je pripravila Pošta Slovenije. Prejšnji četrtek je Pošta izdala znamko z velikonočnim motivom Ljubljanska cvetnonedeljska butarica v no-milani vrednosti 80 tolarjev. Znamka je izjemno primerna za velikonočno čestitko prijateljem v tujini. Včeraj, v četrtek, 27. marca, so organizatorji letošnje jubilejne XXV. Mednarodne razstave mineralov, fosilov in nakit MIN-FOS '97, ki bo v Tržiču v dneh od 9. do 11. maja letos, predstavili novo znamko v seriji MINERALI SLOVENIJE - VVulfenit iz mežiškega rudnika. Včerajšnji dan je hkrati prvi dan uporabe te znamke v rednem poštnem prometu, njena nominala je 80 tolarjev. To pa je šele delček novosti, ki jih je pred velikonočnimi prazniki, na veliki četrtek, pripravila Pošta Slovenije. Od včeraj so v red- nem poštnem prometu kar štiri nove znamke v seriji SLADKOVODNE RIBE: soška postrv z nominalo 12 SIT; upiravec (riba iz rodu ostrižev) z nominalo 13 SIT; ogrica (riba iz rodu krapov-cev, vse redkejša v naših vodah) z nominalo 80 SIT in velika senčica (edina takšna riba v Evropi, živi le v delu Mure) z nominalo 90 SIT. V ponudbi slovenskih znamk je od včeraj, 27. marca, tudi ZLATOROG, "zgodbe in legende", kot je Pošta Slovenije dopolnila predstavitev znamke, ki ima nominalo 80 tolarjev in napis EUROPA. Legendo o Zlatorogu je pred pozabo rešil Karel Dež-man, ki je zgodbo iz gorenjskega ljudskega izročila objavil 21. februarja 1868. Marčevska obogatitev slovenske ponudbe znamk je torej res obsežna, vsebinsko vsestranska (sladkovodne ribe, minerali, ljudsko izročilo, velikonočna motvika) in po nominali takšna, da je možna široka uporaba teh znamk. Nove priložnostne znamke Pošta Slovenije pripravlja spet 30. maja, ko bo izšlo pet novih znamk: parna lokomotiva v seriji ŽELEZNICA, ena znamka s tematiko GASILSTVO, tri znamke v seriji ZNAMENITE OSEBNOSTI, posvečene trem znamenitim Slovencem: Frideriku Baragi, Matiji čopu in Žigi Zoisu SLOVENIJA Ljubljanska butaricA FILATELIJA MAURITIUS in FOTO STUDIO 163 Tavčarjeva 19,4000 KRANJ, tel. (064) 224 505 od 16, do 19. ure, ob sredah tudi od 9. do 12, ure • fotografije za dokumente - amatersko fotografije v barvah in Črno bele - preslikave starih fotografij • znamke za abonente in zbiralce - albumi in ves filatelistični pribor - ocenjevanje in svetovanje UMETNA DUPLA ZA PTICE Sredi januarja so še v zasneženi pokrajini začeli peti samci velike piše: boriš Kozinc sinice in s tem se je začelo novo gnezdilno obdobje za rod sinic. Z nameščanjem umetnih dupel privabljamo v vrtove in sadovnjake največ veliko sinico in plavčka. Idealno bi bilo, da bi bile že času prvega pretja in bojev za teritorije namaščene nova umetna dupla, stara že uporabljena pa očiščena. Ker sinice začnejo z znašanjem gnezdovnega gradiva šele v drugi polovici aprila, je še čas, da kaj storimo za izboljšanje gnezdilnih pogojev zanje. Zgodovina privabljanja ptic v bližino bivališč je že dolga, saj so to počeli že 1600 let pred našim štetjem na Kreti. Na hišna pročelja so obešali lončene posode, da bi v njih gnezdile lastovke. Zakaj so to počeli, najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Pred kakšnimi 350 leti pa so nasledniki grške civilizacije začeli nameščati škorčnice, zato da so jih, preden so bili sposobni letenja, spekli in pojedli. Danes gnezdilnice nameščamo, da bi ohrajali naravno ravnovesje v sadovnjakih in gozdovih in da ohranjamo nekatere ogrožene vrste ptic. Od duplarjev so ogrožene najbolj zlatovranka, smrdo-kavra in navadni čuk. V sadjarstvu se pri nas vse bolj uveljavljajo nizkodebelne sorte jablan in hrušk. Cesto lastniki izruvajo starožitne odporne sorte in uredijo plantažne sadovnjake z nizkodebelnimi sortami jablan. Te so manj odporne, zato morajo za zatiranje škodljivcev uporabiti insekticide in herbicide, ki pa so škodljivi naravi in ljudem. V takih sadovnjakih ni gnezdilnih možnosti za ptice, ki gnezdijo v duplih, zato je naravno ravnovesje tam še toliko bolj porušeno. Z nameščanjem umetnih dupel problem vsaj nekoliko omilimo. Pri nas ljudje umetna dupla največ izdelujejo iz lesenih desk. Menim, da smo pri tem preveč togi. Nedavno sem zasledil navodila v reviji za mlade, ko je avtor celo priporočal, da ne smemo pri izdelavi odstopati od mer v načrtu in celo debelina deske je predpisana. Ptice se seveda ne spoznajo na mere in tudi v naravi še zdaleč niso pogoji za gnezdenje vedno enaki. Za njih je pomembna predvsem varnost: ali bodo gnezdilnico zasedle ali ne, je odvisno od premera vhodne odprtine, prostornosti, notranjost mora biti tudi dovolj temna. Časa za namestitev ni ostalo prav veliko, zato vam priporočam, da poizkusite z naslednjo preizkušeno inačico umetnega dupla, ki ga boste izdelali zelo hitro. Osnovni material je kartonska cev približno premera 100 mm in debeline okrog 5 mm, dobimo pa jih kot odpadek v prodajalnah s talnimi oblogami ali pri tapetnikih. Cev narežemo na približno 300 milimetrov dolge vale, z obeh strani pa jih bomo zaprli z okroglimi lesenimi ploščami debeline okrog 16 mm. V eno od plošč zvrtamo tudi luknjo premera 26 ali 32 mm, ki bo služila kot vhodna odprtina za ptico. Izdelek bo gotov, ko bomo zunanje površine zaščitili z vodoodpornim premazom. Umetno duplo priveže-mo pod veio tako, da je malo nagnjena proti zadnjemu delu, na sprednjem delu pa naj bo vhodna odprtina pri vrhu in obrnjena proti vzhodu, če jih boste izdelali več, jih namestite čimbolj vsaksebi, saj bo tako več možnosti, da jih bodo ptice uporabile.če boste imeli uspeh in bo v tako narejenem umetnem duplu gnezdila ena od vrst sinic, pogorelček, brglez, munar ali cleo vijeglavka boste, s primernim optičnim pripomočkom lahko spremljali tudi, s čim se omenjene ptice hranijo, študij entomologije vam bodo zagotovo olajšali izdelki Svvarovski ali Breser, ki jih lahko nabavitev v TEHNOOPTIKI Smolnikar, Novi trg 2 (pri Narodni univerzitetni knjižnici) v Ljubljani. Velika sinica prinaša gosenico jabolčnega zavijata mladim v umetnem duplu iz kartonske cevi. Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 TOP 10 NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V PRETEKLEM MESECU 1. PROFESIONALEC (Assassins) Sylvester Stallone 2. BUTEC IN BUTEC (Dumb and Dumber) Jim Carrey 3. MREŽA (The Neti Sandra Bullock 4. ZLOMLJENA PUŠČICA (Broken Arrovv) John Travolta 5. KLIC DIVJINE (When Nature Calls) Jim Carrev 6. PRVI VITEZ (First Knight) Sean Connerv 7. POTOPLJENI SVET (Waterworld) Kevin Costner 8. NENADNA SMRT (Sudden Death) J. C. Van Damme 9.12 OPIC (12 Monkeys) Bruce 10. UMRIPOKONČNO 3 (Die Hard 3) Bruce VVillis POROTNICA (The Juror) - triler Anne (Demi Moore), mati samohranilka, ki živi s svojim sinom Oliverjem, se je razveselila povabila, naj kot članica porote sodeluje v sodnem procesu proti mafijašu Louieju Boffanu fTbnv LoBianco), ker misli, da bo to v njeno življenje prineslo nekaj novega. Niti slutila pa ni, dajo čaka najbolj grozljiva izkušnja njenega življenja. Kmalu sreča plačanega morilca (Alec Baldvvin), izrednega profesionalca, ki ničesar ne prepusti naključju in ko jo kmalu seznani s pravili igre: če hoče rešiti življenje malega Oliverja, mroa na sodišču doseči, da bodo porotniki glasovali v Boffanovo korist. Kljub temu pa se lahko igra nadaljuje.... BILKO DE BILKO (Sgt. Bilko) - komedija Vojska sicer celja za kraj, kjer vzgajajo zveri za zaščito državnih meja, vodstvo vojaške baze Fort Baxter pa se je osrečilo s posebno enoto popolnih zgub. Steve Martin, Dan Aykroyd in Phil Hartman igrajo v najnovejši komediji Jonathana Lynna, režiserja filma Moj bratranec Vinny. Martin briljira v vlogi nepopravljivega in neponovljivega naredni- Mesto marjetic ka Ernija Bilka, vodje najbolj bedne skupin0 vojakov, ki se je kdajkoli pojavila v vrstah vojaških enot. Namesto da bi jih usposobil za vojaško akcijo, jih usposablja v posebnem stilu. Vendar vojaški bazi grozi, da jo bodo zaprli in Bilku s« zatresejo tla pod nogami, saj se je komandant Thorn odločil, da ga odreže kot gnojni čir. Odgovor nagradne uganke preteklega meseca s* glasi Telesni stražar. Med tistimi, ki ste pravilno napisali odgovore na uganko, so bili izžrebani: 1. nagrada: 14 dni brezplačne izposoje filmov . Tomaž Staut, Podbrezje 259, Naklo 2. nagrada: en teden brezplačne izposoje filmov' Urša Lukman, Predoslje 129/B, Kranj 3. nagrada: risanka Ninje Želve - Maja Pogač* Tenetise 5, Golnik Novo nagradno vprašanje: Mesec marec je zaznamovan kot mesec Oskarjev Napišite nam vsaj 3 filme, ki so že bili nagrajeni* oskarji in potegovali se boste za naslednje nagrade: 1. 14 dni brezplačne izposoje filmov * videoteki Lipa, 3. en teden brezplačne izposop filmov v videoteki Lipa, 3. risanka Srečni Luka RICIMLMSKV IGRE Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-R0M ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16,4000 Kranj Tel.: 064/360-350, fax: 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: NOVOSTI MAREC: Naslov: 1. RED ALERT (Virgin) 2. PERFECT GP (Microprose) 3. DIABLO (Blizzard) 4. GRAND PRIX 2 (Mkroprose) 5. LORDS OF THE REALM II (Sierra) 6. TOMB RAIDER (Eldos) 7. DUKE NUKEM 3D (3D Realms) 8. FLVING CORPS (Empire) 9. GRAND PRIX 1 (Microprose) 10. JET FIGHTER lil (Eidos) Naslov A-10 CUBA (ActMsion) MDK (Jnterplav) BACK PACKER (BMG) CHESS MASTER 5000 (Mindscape) 82 SEGA RALLY (Sega) _* HUDO v slovenščini I"*'* MDK lnterplay Ocena: 94 % Cena: 7.790.00 MDK? Mousemana Dobijo Kriminalisti, bi v prvem hipu pomislili tisti, ki poznajo Mousemana in njegove dogodivščine. Toda to ni kakšna kratica iz policijskega poročila, to je izvrsten izdelek založniške hiše Interplav. Igra je v celoti narejena v 3D načinu in malo spominja na slovitega TOMB RAlDER-ja. Zgodba je znanstveno fantastična, saj Zemljo v napade osem vesoljskih ladij, v katerih prebivajo strašne pošasti, katerih glavni cilj je uničenje zemeljske populacije. Vi (gledali se boste od zadaj) ste seveda glavni junak igre, ki bo poskušal s svojim visokotehno-loškim orožjem uničiti nepridiprave iz vesolja. Pri igri je treba pohvaliti odlično dodelano grafiko, zvok, igralnost ter ogromna izbira orožja. Za konec še pregovor: Bolje čokolada Mars, kot Marsovci. Minimalna konfiguracija: Pentium 60,8 MB spomina, D0A ali WIN 95 HUGO ITE Ocena: 91 % Cena: 5900.00 Minilo je teden dni in naša Mrs. CD-ROM se nč ni oglasila v trgovino. Le kaj se je zgodilo, sem se vprašal. Takoj sem odhitel v nebotičnik, dvakrat pozvonil, še vedno nobenega odziva. Ves prestrašen vdrem v stanovanje in odhitim v njeno sobo. Zagledam jo vso veselo za računalnikom. Stopim bližje in vse mi je bilo jasno. Dobila je dolgo pričakovanega Hugota na CD-ju. In res je, igrica Hugo je bila bolj kot katerakoli druga igra pogrešana na osebnem računalniku. Na CD-ju dobite 4 Tgre.Od tega sta 2 igri poznani iz TV ekranov, to sta: Hudo potapljač in Hudo drvar. Manj poznani sta pa: Hudo rolkar ter Hudo in ledene votline. Pohvaliti je treba prevod, saj Hudo govoril slovensko. Igrate ga lahko na numerični tastaturi ali na igralno palico. Lahko tudi spreminjate kakovost slike na ekranu, ter izbirate med arkadnim in TV načinom igranja. To pa še ni vse, saj lahko kmalu pričakujemo naslednje štiri Hugove igre. Minimalna konfiguracija: 386-33 Mhz, 4MB spomina, DOS ali VVIN95 POLICE QUEST COLLECTION Sierra Ocena: 89 % Cena: To je kolekcija slavne serije pustolovščin Police 0"°^ Ou«* vsebuje: Police Ouest 1 - in Persuit of Death Angel, r«v Quesi 2 - The Vengeance, Police Ouest 3 - The Kindred in 4 - Open Season. „ _infl DOS " Minimalna konfiguracija: 386-25 Mhz, 4MB sporni" . VVIN3.1 NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: zvito "J Kljub temu, da je bilo prejšnje nagradno vP^Sni^^,«) težko, je prišlo kar nekaj pravilnih odgovorov. Pravni /. glasi: Larryjevih pustolovščin je 6 (ker 4. dela |*S&KjJ izdala jih je pa Sierra. Nagrade lahko dvignete v traov' ^ vese, od 9. do 18. ure. Tokrat bodo nagrade še bolj varjijiv^ |nternei vam naša in vaša trgovina MIŠKA omogočai P™%al0 smo » vstopnimi točkami v Kranju, Ljubljani in BKKiu. priklopJT odločili, da bo prva nagrada 30 dnevn\brezJ>*ce iuKnak*|vrt Internet. Vprašanje, bo tokrat lažje in se glas'-*0"!, sedme w igrice (sedaj tudi na CD-ju), ki se vrti okrog P° osn0vno popoldne na nacionalni televiziji in financ no po£i * kruh tm šolcem na končne izlete, nekateri ga tudi mazej )e n pa ga pijejo, ko so bolani (besedajimaicr ^ ^k Odgovore pošljite na naš zgoraj navedeninasiu , ^ rjo osebno zglasite v naši trgovini. Do naslednje ru sporedu 25. maja pa lep pionirski pozdrav. NAGRAJENCI: tc „ _ dobi igro + P**g£ 1. D.Gruškovnjak,Kropa 101c,fldobi *S 2. Jaka Benedičič, Log 23. 4229 Zelezmj.^g ^ GENERAL, 3. Robert Premrov, Zg. BK"!8 ■ dobi plakate NAGRADE: , mternet 1. 2. PC CD igra F-14 i-lcc.i ----- 3.11 diskcet BASF formatirane Man Za vas pripravil: Mit a Kaštivnik mou^ r KOVINOTEHNA Blagovnica FUŽIMAR Jesenice M. Tita 1, tel.:064/81 952 dvovratHl NadilHik redne cene čeki gotovina korenje (izvozni) Z47/68I j&*9|> 45.900 43.605 pralno-sušilni stroj ZANUSSIWPS«C SOniO 99.990 93.99! pralni stroj korenje iMlMIiPMflv^rli MJMlh/JPBP^^ Sll#%**«ai - ^Persilence-brezlumni $3.*90 37.990 32.790 OC-^W ----- SAMSUN»MAX&MW SOfflO 48.990 46541 UUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 064/715-265, fax: 064/710-058 VABI K VPISU V EKONOMSKO POSLOVNO FAKULTETO visokošolski strokovni program -POSLOVNA EKONOMIJA Za ostale informacije in prijave pokličite 715 265 rf/OPTIKA Bfeivveisova 18, JCranj (nasproti porodnišnice) teb 225-600 RBtUMlMKI PREGLED VIDO 15.30 Jo 1?. ure VELIKA IZBIRA OKVIRJEV, OČAL TER POVEČEVALNIH LUP! HITRA IZDELAVA! Odpito.od S. do IS. mr: sobota od S. do 12. mr ^NlVERZA V MARIBORU - FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN SVETOVANJE Management S>°RTOROŽ,2.-4.apriM997 fEJo 'n,0^acije in prijave: ■ [^fnova 11,4000 Kranj, Slovenija, tel.:064/221-887, fax.:064/221-424 Comita d.o.o. Kidričeva 6b 4000 Kranj Zaposlimo delavko na delovnem mestu KOMERCIALNO - ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA Pogoji: - da imajo končano višjo ali srednjo stopjo izobrazbe - da imajo izkušnje v komerciali - da obvladajo tuj jezik (italijansko ali angleško) - da obvladajo osnove računalništva - trimesečni poizkusni rok - vozniški izpit B kategorije Vloge z dokazili sprejemamo v roku 8 dni po objavi na naslov podjetja. Dodatne informacije po tel. 064 224 474. ismm "telekomunikacijski sistemi, d.o.o. ; Kranj VABILO K SODELOVANJU ^e ste ambiciozni, komunikativni in vas navdušuje dinamično delo v prodaji in marketingu, Se javite na razgovor za opravljanje naslednjih del: • sodelovanje s partnerji v tujini: " delo zajema prenos znanja k partnerjem in koordinacijo dela naših skupnih podjetij v tujini " 2 leti je možen prevzem poslovodne funkcije v skupnem podjetju v tujini ~ Pričakujemo kandidate z višjo ali visoko izobrazbo elektro ali ekonomske usmeritve • zaželeno znanje angleškega in ruskega jezika • izvajanje marketinških aktivnosti za nove tehnologije: " Pnčakujemo mlade diplomirane inženirje elektrotehnike zaželeno znanje angleškega vuskega) jezika in poznavanje telekomunikacij • komercialno tehnična podpora prodajnim aktivnostim • o2p?ercla,na pripava ponudb in pogodb - , vanie in vzdrževanje prodajnih cenikov Pr|cakujemo kandidate z višjo ali visoko izobrazbo elektro, računalniške, ekonomske ali - ol?^nizaciJske smeri . "Dvladovanje dela z računalnikom (VVindovvs okolje) znanje angleškega (ruskega) jezika l2ti)rla,?im kandidatom nudimo kreativno deli, strokovno usposabljanje, osebni razvoj In stimulativen zaslužek. °'°vno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z ustrezno poskusno dobo. D°datne informacije dobite pri gospodu Vitjanu Kovačiču na tel. številki 064/273-185. Kf?D Pr'^ave z živ|]enjepisom in dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh na naslov: ^KRATIL, d.o.o., Kranj, Kadrovski sektor, Ljubljanska c. 24a, 4000 Kranj. w NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. D o □ □ ®W CM]L>=as Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 2IVI1A KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. EJZZH] DEŽURNE PRODAJALNE OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH v soboto, 29. marca 1997 imajo prodajalne normalno sobotno dežurstvo v nedeljo, 30. marca 1997 so od 8. do 11. ure odprte SP DELIKATESA Kranj, SP CENTER Vled in SP VITRANC Kranjska Gora v ponedeljek, 31. marca 1997 so od 8. do 11. ure odprte vse nedeljske dežurne prodajalne in SP VODOVODNI STOLP, SP NA KLANCU, SP STORŽIČ, SM DRULOVKA, SP BITNJE, SM RADOVLJICA, SP ZLATO POJE in SP PLANINA. Želimo vam vesele velikonočne praznike. Aktiven in ugoden občutek ves dan z MEDICINSKIMI HLAČNIMI NOGAVICAMI act *raztične stopnje kompresiji ^priporočamo pri stoječem delu ^anatomsko razporejen pritisk na nogo V boriti koze, si Ve, črne, modre nižje promocijske cene 40DEN 1257,00 SIT 70 DEN 1368,00 SIT HODEN 1709,00 SIT act MED1SAN do.o., Kranj, Kidričeva 47a ORTANA do.o., Radovljica, Gorenjska c.33 PRENOVA do.o., Bled, Ljubljanska c.3 IOTP TEPINA d.o.o., Jesenice, Titova 112 U GA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Podjetje Salomonov oglasnik, d.o.o., se je v osmih letih obstoja razvil v enega vodilnih slovenskih podjetij na področju medijske produkcije. Je izdajatelj Salomonovega oglasnika, pet ugankarskih revij ter vodi dve radijski postaji - Radio Veseljak in Radio Salomon. Salomonov oglasnik, ki je prva in edina nacionalna revija malih oglasov v Sloveniji, objavlja dvakrat tedensko v 35 rubrikah v povprečju več kot 24.000 malih oglasov. Vsak deseti prebivalec Slovenije, ki je starejši od deset let, bere Salomonov oglasnik. To pomeni, da Salomonov oglasnik prebere (uporablja) 178.000 ljudi. V letu 1996 si je Salomonov oglasnik med tiskanimi mediji (časniki + časopisi/ revije) prislužil 15. mesto glede na doseg (število ljudi nad deset let starosti, ki berejo revijo), ter si je delil 11. mesto v kategoriji - revije. Radio Salomon pa sodi med prvih pet najbolj priljubljenih radiov v Sloveniji. KRIŽANKA SALOMONOV UGANKAR Prispeva 4 nagrade: 1. nagrada: celoletna naročnina na Salomonov ugankar 2. nagrada: celoletna naročnina na Čvek v križankah 3. nagrada: celoletna naročnina na Ugankarski izziv 4. nagrada: celoletna naročnina na Posebno izdajo Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitev križanke pošljite na Gorenjski glas do 9. 4. 1997 Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 9. aprila 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov' nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 l 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 JWWWW • llk*j**Mk«r«|iUr«* •» ) Itt! »ti. lM.lilaS« t.iuJOOilt' 17 7 II/ MJ MJ I 1 UOAMKAK 1 Cli zz, w •5r "iS" Hm 1 _L ......j- P ........ r III i ":..... X Lik » "S" □ tlM mt2S 'Ssr [■SSS. i—• i m SSS w r sz'M sa. ~~r SmS SSt : 35 '"5? VEZNIK v' ;' 23 •*■»*»* M»t»*. |~ S iHl S ... ne i.... 1 c i »a«! EDITOR POZIV KU, TOLKAĆ OSEBA IZ GR. MIT, SIGRID UNDSET KARENINA UREJENOST MESTO V JUŽNI FRANCIJI STVAR, KI JE MALO VREDNA (EKSPRE.) KAJNOV BRAT LADIJSKI POVELJNIK PREB. EVROPSKE DRŽAVE EVROPSKA VESOLJSKA RAKETA TEKAŠKO ATLETSKO PODROČJE ČVEK V KRIŽANKAH ANTIČNO RAČUNALO 15 UGANKARSKI IZZIV NAUK 0 BESEDNI UMETNOSTI ČAROVNIK MATIJA ČOP MAKED. KOLO UPORABA ŽELEZOV OKSID OKRASNI PTIČ 24 OSVEŽILNA PIJAČA 17 SNOVNOST RADIJ NANDE VIDMAR KNJIŽNA DEJSTVA KRAJEVNA SKUPNOST MRAZ ŽILA D0V0DNICA ZMIKAVT MLEČNI IZDELEK EDNE 00 ČUTOV MESTO V FRANCIJI NARAVA ČUD VERSKA LOČINA JUDOVSKI BOG TV VODIT. L0NGYKA BREZREPA DVOŽIVKA 14 GOZDNO BOGASTVO KRATICA ZA ANGLEŠKI KEM. ELEMENT (SE) 12 DROBEC ŽAREČE SNOVI T0N0VSKI NAČIN KEM. EL (CM) ; 26 IZIDORA grška" ČRKA KOLOIDNA SNOV APARAT ENA OD PISAV LUKE V IZRAELU KRAT.NEKD. GIBANJA V ALŽIRIJI POLET 25 TDIRT ŽIVEČI PRAKUŠČAF JEZUSOVA MATI _ VELET0K V JUŽNI AMERIKI A DEL OBRAZA DRŽAVNIK BREŽNJEV BOLEČINA ENOTA ZA MERJENJE UGASEL CENTRALNI YULKAN_ _. KARL JANSKY 16 VELIKO JAPONSKO MESTO ETIOPSKI VELIKAŠ DRŽAVA V ZDA ■KRAJ V LIKI NAŠ" SMUČAR (ROBERT) 11 GL. MESTO NEMČIJE ZADNJI ČRKI ABICIDE 22 KEM. SPOJINE OKOLIŠ NEKD. SMU CARSKI SKAKALEC Motna 13 ALPINIST IN DUHOVNIK ALJAŽ KREPOST, VRLINA MLINSKI KAMEN "pomr SAVDSKI ARABIJI PUŠČAVA V AFRIKI 19 HRVAŠKA REKA VRSTA ŽITA 23 PTVŠKT ZBOR 21 VELETOK V RUSIJI TEMELJ SIDRO GRŠKI MIT. LEPOTEC FR. MODNI KREATOR CHRISTIAN 10 GL. MESTO GAtJE SALOMONOV UGANKAR NEKD. ŠPANSKI OSVAJALEC V AMERIKI SESTAVIL F. KALAN VRTNA LOPA SLOV BIV. MRTVIH ZMAGA PRI ŠAHU SIMON JENKO ZVEZA NEKD. AFRIŠKI VOJAK NAKAZA (MNOŽINA) 20 CERVANTE SOV LIT. JUNAK (DON) OBLIKA IMENA ANA VRH V JULIJCIH AVGUST CERNIG0J BERILU POSLI IN FINANCE __UREJA: Marija Volčjak _ Ko je (ni) kupec kralj Neprijazna lastnica cvetličarne Vrtnica Poklical nas je bralec Borut Luiovec iz Kranja, ki je v soboto, 22. marca, dolivel neprijetno izkušnjo v kranjski cvetličarni Vrtnica na Cesti 1. Kaja pri pokopališču. Kot nam le povedal, je tega dne zjutraj Poslal trinajstletno hčer po 'Opek rol za leno, ki je praznovala rojstni dan. Hči je res Kupila šopek z vrtnicami in ^rberami, za kar je plačala *400 tolarjev. Žena je šopek Moj dala v vazo. Ko so se Zvečer vrnili domov, pa je bila ena vrtnica le povsem suha, Zato jo je v nedeljo zjutraj nčerka nesla nazaj. V cvetličar-ni Vrtnica ji je prodajalka Menda vajenka) rolo res zamujala ter povedala, da so v Zadnjem času imeli kar nekaj r<-klamacij in da ovenele role yez telav zamenjajo. Že zve-.er, torej le dva dni po nakupu, i* bilo več rol v šopku spet Povsem suhih, zato so Lulov-c*vi spet poslali hčerko, naj jih zamenja. Tokrat pa je bila v cvetličarni lastnica, ki dekletcu rol nikakor ni hotela zamenjati, česar ni hotela storiti niti na posredovanje očeta, to je gospoda Lulovca. Kot nam je povedal, je bila lastnica na moč nesramna ter arogantna, češ kaj mi pa morete, kar dajte me v časopis in podobno. Bralca je njen odnos tako razjezil, da se je obrnil na zvezo potrošnikov in trlno inšpekcijo, kjer pa so mu povedali, da so nemočni. Bralec se zato sprašuje, kako si lastnica cvetličarne lahko privošči tako nesramen odnos do strank - če slabo kakovost cvetja, ki ga prodaja, spregledamo. Je tako res zato, ker ima cvetličarna Vrtnica monopol na lokaciji pri pokopališču? Borut Lulo-vec tudi poudarja, da je 2.400 tolarjev, kolikor je dal za šopek rol, le kar precej denarja, še zlasti, če ti potem role le v dnevu ali dveh ovenijo. • U. P. Prodaja sadnih sokov in nektarjev Naj sokovi so pomarančni Po prodaji jim sledijo jabolčni in breskovi, najmanj zanimanja pa je za ananasove sokove - Povprečni Slovenec letno popije 13 litrov soka, povprečni Evropejec pa 20 litrov Kranj • V Sloveniji so med sokovi najbolj priljubljeni pomarančni, saj od vseh prodanih sokov tisti z okusom pomarančne zavzemajo več kot polovični delež. Sledijo {'im sokovi iz jabolk in breskev, na četrtem mestu pa so marelični sokovi. Tudi v prodaji Fructala, našega največjega proizvajalca sadnih sokov, je med okusi na prvem mestu pomaranča (26-odstotni tržni delež), sledita ji breskev (20 odstotkov) in jabolko (18 odstotkov), so sporočili iz Fructala iz Ajdovščine. Po prodaji v lanskem letu najpopularnejšim okusom sledijo okus pomaranča -limona, marelica, višnja, jagoda in tako naprej. Na dnu lestvice prodanih sokov pa so z manj kot odstotnim tržnim deležem okusi črni ribez, limona, rdeča pesa, grenivka, čisto zadaj pa ananas s komaj 0,01-odstotnim deležem. Zanimivi so tudi podatkih o porabi nektarjev, to je sadnih pijač z dodanim sladkorjem na eni strani, ter stoodstotnih sadnih sokov brez dodanega sladkorja na drugi strani. V Sloveniji kar 66-odstotni tržni delež zavzemajo (cenejši) nektarji, le 24-odstotnega pa pravi sadni sokovi. Tudi Fruc-tal na slovenskem trgu proda največ nektarjev (kar 74 odstotkov), podobno pa je tudi na tujih trgih. Sicer letna poraba sokov v Evropi sega od 3,5 litra na osebo na Portugalskem do 42 litrov v Nemčiji, celotno povprečje za Evropo pa znaša 20 litrov letno na osebo. In Slovenci? Po Fructalovih podatkih vsak Slovenec v povprečju letno popije 13 litrov sadnih sokov in nektarjev, kar je za tretjino manj od evropskega povprečja. • U. P. Bančna skupina Nove Ljubljanske banke Z mobitelom v "območje tihih telefonov" .Ljubljana - V začetku tedna so tri slovenske banke: LB £°roŠka banka Slovenj Gradec, LB Pomurska banka Murska pobota ter LB Splošna banka Velenje podpisale pogodbo o j'Ključitvi v bančno skupino Nove Ljubljanske banke (NLB). |!9-B je s tem, ko je 40 odstotkov svojih prednostnih delnic, ki j.1" je imela v teh bankah, spremenila v redne, postala večinski ^lničar v njih. Kot so sporočili iz NLB, bodo banke poleg ^italske povezave sodelovale tudi na poslovnem področju in °°do kakovostno nadgradile že dosedanje sodelovanje. Poseb-pozornost bodo namenile skupnemu razvoju in novih ^Oauktom, področju odnosov s tujino, razvile pa bodo tudi .*ypni informacijski sistem. Bančna skupina bo enotno kovala na področju uravnavanja likvidnosti, obvladovanju Poslovnih tveganj in nadzoru. Kot so še sporočili iz NLB, naj bi ttiH' P^odnje v bančno skupino oziroma koncem NLB vključili J| 1 Banka Domžale in LB Banka Zasavje iz, Trbovelj, s CUl»er naj bi NLB pridobila 33,5-odstotni tržni delež. Ljubljana - Ker družba Mobitel želi spodbuditi uporabo telefonskih predalov med svojimi uporabniki mobilnih telefonov, bo med 15. marcem in 15. majem krila vse stroške klicev iz mobilnega omrežja v telefonski predal Kot poudarjajo v Mobitelu, gre za dodatno storitev mobilne telefonije, ki uporabniku omogoča, da sprejema klice tudi takrat, ko ni dosegljiv, se nahaja na območju, ki ni pokrito s signalom, ali pa klica ne želi prevzeti. Uporaba telefonskega predala je dobrodošla zlasti tedaj, ko se imetnik mobitela nahaja v javnih prostorih, kjer bi klici motili okolico. Akcijo bodo še nadgradili s posebno nalepko z geslom "Območje tihih telefonov", ki jo bodo po pošti prejeli lastniki gostinskih lokalov, kulturno-umet-niških ustanov in drugih javnih prostorov, kjer zvonjenje mobilnih telefonov moti okolico. Nalepka bo obiskovalce prijazno opozarjala, naj klice raje preusmerijo v telefonski predal in tako ostalim omogočijo nemoten obisk javnega prostora. • U. P. 4x Celovec 10.-Oktoberstr.25 bodeng. 22 St Veitrstr. 70 Steing. 209 to Beljak Ossiacherzeile 56b italienerstr. 14 wana - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr. 6 Molfsbeig ATS Delikatesna margarina Osana, 250 g..............................3,90 Sončnična margarina Bellasan, 500 g.............................7,90 Delikatesno olje Osana, 41................ ............................54,90 Sončnično olje Osana, 2 I............................................39,90 Breskve, 850 ml...............................................................•#90 Testenine (špiralice, široki rezanci, špageti, drobni rezanci, rožički), 1 kg..........................12,90 Sir (zeliščni gervais, s papriko, z zelišči, z maslom), 200 g.........................................................11#90 Topljeni sir v rezinah, (lahek in dober), ementalec, gauda, 200 g.............................................■ ■ #90 Sir "Geheimratskase", 250 g........................................17/90 Čebelji med Goldland, 1 kg.........................................29,90 Marelična marmelada, 700 g........................................13,90 Rozine, 500 g ..................................................................3,90 Kečap Lomee (pekoč ali blag), 1.4 kg.........................24,90 Gorčica Lomee (Estragon, Kremser), 200 g....................3,90 Moka (mehka, ostra), 1 kg..............................................3,90 Milo(Fee, Clivia), 150 g...................................................4,90 Zobna ščetka Jess, 1 kos...............................................7,90 Šamponi Clivia .mM (dva v enem, zeliščni, za vsak dan), 200 ml................I2'XS Tekoče milo za prhanje Adriana (blago, sveže), 300 ml.. 14,90 Tekoče milo za roke Slivia, 500 g.................................1 yfO Sredstvo za pomivanje posode Zekol Zitro, 21...........24,90 Tekoče čistilo za WC, 750 ml.......................................17,90 UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVKE Noter fA VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJO RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA VSAK PONEDELJEK od 16.30. do 18. ure ODDAJA TRETJI POLČAS r KOLIKO JE VREDEN TOIAR KRANJ, 27.3.1997 NAKWWHtOOAJNI I NAKUWfl/HK)D AJN1 j N AKU7NVFROD AJN1 MENJALNICA 1 DEM 1 1ATS | 100ITL A BANKA (Trtic, Jesenice) 39,55 9055 AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 89,80 EROS(Stari Mayr), Kranj 90,10 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89 10 HRANILNICA ION, d.d.Kranj 90,10 HKS vlgred Medvode 89,80 HDA-tržnfca Ljubljana 90 10 HRAM ROŽICE Mengeš 90,00 LIRIKA Jesenice $0,00 INVEST Škofja Loka 90,12 LEMA Kranj 90,00 MIKEL Stražišce 90,00 NEKS(Šk. Loka, Trata) 90,15 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 89,80 PBSd.d. (na vseh poŠtah) 87,90 PRIMUS Medvode 90,10 R03S0N Mengeš #,90 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 90 00 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 89,50 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 89,10 aoVENIJATURIST Jesenice 90,00 SZKB Blag. mesto ŽM 89,60 ŠUM Kranj TALON Ju*** Tate. ŠVlata, Zfr BDnji 90, /0 TENTOURS Domžale 89,60 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 90,00 UKBŠk.Loka 90,10 VOLKSBANK Ljubljana 90,18 VVILFAN JESčMCE sipemu/kat UNION VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica. Grajski dvor VVILFAN Tržič povmtm nčju 89,$o 90,50 90,60 90,39 91,00 90,40 90,70 90,30 90,31 90,50 90,42 90,40 90,40 90,40 90,60 90,35 90,39 90,35 90,30 90,50 90,40 90,95 90,40 90,60 90,28 91,00 90,59 12,5a 12,87 741-220 001-020 12,70 12,90 8,81 9,15 12,85 12,93 12,84 12,90 12,81 12,84 12,84 12,81 12,86 12,85 12,81 13,00 12,83 12,85 12,83 12,83 12,85 12,75 12,41 12,77 12,60 12,75 12,75 12,76 12,75 12,78 12,75 12,75 12,63 11,00 12,75 12,75 12,79 12,65 12,41 ■ 12.75 12,84 12,45 12,92 211*2)9 12,70 12,83 12,70 12,85 12.76 12,81 12,70 12,94 12.77 12,93 •62-696 260-260 714412 52-016 12,63 12,86 8,90 9,00 8,56 8,90 8,90 8,95 8,98 8,95 9,03 9,00 8,% 8,95 8,89 8,00 9,00 8,95 8,90 8Č5 8,56 8,90 8,65 8,90 8,80 8,98 8,92 8,91 9,30 9,13 9,47 9,05 9,40 9,03 9,05 9,10 9,08 9,10 9,12 9,06 9,29 9,05 9,13 9,10 9,05 9,05 9,10 9,44 9,15 9,25 9,05 9,23 9,11 8,85 9,16 Pri špamvcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supnamarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA. Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE IN BODOČE MAMICE Do številke 54 priznani proizvajalci UGODEN NAKUP! _ Hormifrvu 16,4000 KRANJ \!/dliJ03JIl ODPRTO od 9-12 ure in 15-19 ure; SOBOTA 9-12 ure POSOJILNICA - BANK Posojilnica - Bank Borovlje Tel.: 04227/3235 Poslovalnici: Brodi, tel.: 04227/6227 Celovec, tel.: 0436/57356 Želimo Vam vesele velikonočne praznike NA BENCINSKIH SERVISIH NA GORENJSKEM ^ KRANJ: Labore 2* • Zlato polje 2* MEDVODE: Medvode 1* • Medvode 3 • Škofja Loka 2 (Trata) • Železniki* • Tržič 1* • Bohinj* • Bled 2* • Radovljica 1 • Lesce* • Kranjska Gora 2* * servis odpri tudi ob nedeljah! VAM NUDIMO TUDI PLIN ZA GOSPODINJSTVO KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotntk _ S strokovnega posveta o turizmu in prehrani Ekologi za sonaravno kmetijstvo Pred nedavnim je sekcija za sonaravni turizem pri Slovenskem ekološkem gibanju organizirala prvega od območnih strokovnih posvetov o turizmu in prehrani. Na posvetu, ki je bilo konec prejšnjega meseca v Ljubnem so sprejeli izhodišča in zahteve, ki so jih naslovili na vlado in ministrstva. Med drugim so dali, podporo nadaljnjemu razvoju turizma kot panoge, ki odpira možnosti za nova delovna mesta ter pravilnemu kmetijskemu načrtovanju proizvodnje dobrin, izrabo gozdov v turistične namene ter pridelavi zdrave in neoporečne hrane. Zato od vlade med drugim pričakujejo, da bo poleg ostalih ukrepov v kratkem sprejela standarde za zaščito živil, formirala nadzorne postaje za sonaravno kmetovanje in oblikovala ustrezen sklad, ter v šole uvedla več znanja o ekologiji, bioproizvodnji in turizmu. Slovensko ekološko gibanje opozarja, da je Slovenija pokrajina majhnih kmetijskih parcel, ki niso primerne za uvajanje težke mehanizacije, pač pa je donosno le pridelovanje zdrave hrane, še posebej v hribovitih predelih, ki jih je kar 80 odstotkov. Za primerjavo navajajo sosednjo Avstrijo, kjer je že več kot 30.000 biokmetij. Donosne so tudi tiste v najvišjih legah, saj je potreba po biološko pridelani hrani večja od ponudbe, ne glede na ceno. • M.G Minister med sindikalisti Ljubljana, 28. marca - Sindikat kmetijstva in živilske industrije bo imel danes ob 9. uri v Domu sindikatov v Ljubljani redno sejo. Na njej bo o problemih razvoja kmetijstva in živilske industrije v Sloveniji govoril minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ciril Smrkolj. Na seji bodo sodelovali tudi predstavniki sindikata kmetijskih svetovalcev, sindikata pekov in veterinarjev. • J.K. Arboretum Volčji Potok Tulipani, lipicanci, Holandska vas Volčji Potok, 27. marca - V Arboretumu v Volčjem Potoku se že pripravljajo na veliko razstavo dveh milijonov tulipanov, ki bo od 24. aprila do vključno 6. maja. V okviru razstave bo dva dni tudi konjeniška prireditev s predstavitvijo lipicancev. Najboilj zanimiva in udarna prireditev, kot nam je pred dnevi pred občinskim praznikom občine Kamnik povedal direktor Arboretuma Aleš Ocepek, pa bo Holandska vas ob urejenih jezercih. Holandijo v Sloveniji bo med drugim predstavilo 18 značilnih holandskih hišic z različnimi zanimivostmi. • A. Ž. 36. slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva v Kranju Soočenje z brezcarinskim »vozoni iz evropskih držav Na sejmu od 4. do 11. aprila se bo predstavilo več kot šeststo neposrednih in zastopanih domačih in tujih razstavljavcev* Sejem z zanimivim spremljajočim programom bo 4. aprila odprl podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. Kranj, 27. marca - Sejem kmetijstva in gozdarstva v Kranju je prva slovenska sejemska prireditev. Pred 36 leti se je izoblikovala v specializirano prireditev za kmetovanje, gozdarstvo in poljedeljstvo ter dopolnilne strokovne dejavnosti, kot so izobraževanje, prehrana, turizem, čebelarstvo, lovstvo. Letošnja prireditev, ki jo bo v petek, 4. aprila, odprl podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik bo na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju na 10 tisoč kvadratnih metrih notranjega in 20 tisoč kvadratnih metrih zunanjega razstavnega prostora. Letošnji sejem v velikonočnem času bo najpomembnejša kmetijska prireditev Sloveniji. Razstavne površine se v zadnjih petih letih niso spremenile, po statističnih podatkih pa si ga je v zadnjih letih ogledalo blizu 30 tisoč obiskovalcev. Prireditelji napovedujejo, da bo letos ta sejem prvič na svojevrstni preizkušnji zaradi brezcarinskega uvoza iz evropskih držav. Zaskrbljenost pa stopnjujejo tudi različne oblike prodaj (katalogi, prodaja po domovih in podobno). Ob številnih razstavIjalcih se bo namreč ta letošnjem sejmu 36. slovenski sejem KMETIJSTVA GOZDARSTVA v KRANJU od 4. do 11. aprila od 9. do 19. ure PRIHRANITE SI ČAS IN DENAR - VSE NA ENEM MESTU ZA POUE, VRT, GOZD, LOVSTVO, DOM IN DRUŽINO Strokovnjaki se trudijo za vas - predavanja, posveti, okrogle mize v času sejma: KMETOVANJE NA VAROVANIH OBMOČJIH (Ministrstvo za kmetijsko in Kmetijski zavod Lj. - odd. Kanj) BOLEZNI ČEBEL (Veterinarska fakulteta in Veterinarski zavod Ljubljana) GOZDOVE V SLOVENIJI OGROŽAJO TUDI POŽARI (Zveza gozdarskih društev Slovenije) Predstavitev projeka ZLATO ZRNO POVEZOVANJE V KMETIJSTVU (Ministrstvo za kmetijstvo in Kmetijski zavod Lj. - odd. Kranj) sobota, 5. 4. - DAN LOVCEV IN LOVSKIH KINOLOGOV torek, 8. 4. - DAN GOZDARJEV četrtek, 10. 4. - DAN MLEKARJEV merila tudi kupna moč, za katero so ocene, da se je zelo zmanjšala. Na letošnjem sejmu bodo še posebno pozornost namenili sirarstvu v sredogorju in višje ležečih predelih. To tudi sovpada z 90-letnico Mlekarske šole v Kranju. Precej podrobno bo predstavljen kmečki turizem, v spremljajočem programu in na razstavah pa bo pozornost namenjena tudi čebelarstvu in boleznim, lovstvu, lovski kinologiji. Na sejmu bo razstava strokovnih šol, pre- dstavili se bodo koroški puš-karji in Puškarska šola iz Borovelj. Med sejmom se bodo v Kranju zbrali tudi inšpektorji na strokovnem posvetu o predpisih iz Evropske unije. Sejem kmetijstva in gozdarstva je prva letošnja strokovna prireditev iz programa sejemskih in drugih prireditev PPC Gorenjski sejem. Tako kot dosedanje kmetijske in gozdarske prireditve v Kranju bo tudi tokrat sejem namenjen predvsem kmetovalcem, poljedelcem, gozdarjem. Z*' nimiv pa bo tudi za druge obiskovalce, saj bo na seju1" moč dobiti po sejemskih cefl' ah različna semena, galanttf' ijo, pohištvo, prehrano, pija^0 Velika bo izbira traktorji gozdarske in kmetijske meba' nizacije ter drugih izdelkov # široko porabo. . Sejem bo vsak dan do «■ aprila odprt od 9. do 19. ur* Vstopnina bo 500 tolarjey< parkiranje pa bo brezplačn0 • A. Žalar Meso Kamnik Predelujejo le domače meso Bolj kot na evropsko je ena najbolj trdnih firm v občini Kamnik občutljiva na domačo klavniško konkurenco. Kamnik, 27. marca - Meso Kamnik, ki je bila včasih, pred vojno, predvsem mestna klavnica v Kamniku, sodi danes v vrsto trdnih firm v občini. Sorazmerno mlad kolektiv s 75 zaposlenimi nima izgub in tudi zadolžitev ne. V Kamniku ima Meso Kamnik klavnico, v Domžalah pa obrat za predelavo mesa. Meso Kamnik je proizvodna organizacija. Razen trgovine v poslovni stavbi v Kamniku podjetje nima svojih trgovin. Njihovi izdelki pa so danes poznani prek Kočne predvsem na Gorenjskem; pa tudi v Ljubljani in na Dolenjskem. Ob tem, ko zakoljejo na leto okrog 30 tisoč prašičev in 5 tisoč glav govedi, ima precejšen delež v njihovi letni proizvodnji tudi tako imenovani uslužnostni zakol. "Okrog 25 zasebnikov, ki nimajo svojih klavnic, sodeluje z nami. Sicer pa znaša naša letna proizvodnja okrog 1.300 ton in 70 vrst izdelkov. Poznani smo po tem, da koljemo samo domačo (slovensko) živino. Živine ne uvažamo in tudi izdelkov iz predelave ne izvažamo. Evropska konkurenca, ki se bo prav gotovo povečala, če bo Slovenija postala članica Evropske unije, nas ne skrbi. Za nas je Se vedno pomeben predvsem okus. Naši receptj pri pridelavi so "pisaiu na kožo kupcev z zna* čilnim domačim okusom". Pomembnejša je pravzaprav domaČ* konkurenca. Ta je *e zdaj precejšnja, vend*r smo sorazmerno mla<»> strokovno močan kolektiv, vlagali pa smo tudiv opremo in tehnologij0 predelave," poudarja Alojz Šuštar, ki je 1* let direktor v Mes° Kamnik. Kar zadeva okus in stanje na domačern trgu, pa direktor Šuštar poudarja, da )e naše tržišče danes takšno, kot je bilo pi"efl nekako desetimi leti italijansko. To pa je za domačo živinorejo zelo pomembno, saj W prizna predvsem in samo svetlo meS°: Pomembna je torej barva. Z drugi^ besedami pa to pomeni, da ima mlaj8 živina pri odkupu in ceni prednost 3 "Barva je danes tista, ki se prodaja* pravi direktor Šuštar. • A. Žalar Prihodnji mesec testiranje škropilnic Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Kranj bo tudi letos organizirla preglede in servisiranje škropilnic. Pregledi so po zakonu o varstvu rastlin obvezni, tako kot tehnični pregledi traktorjev, za lastno uporabo morajo biti opravljeni vsake tri leta, za storitve drugim pa vsaki dve leti. Preglede bo izvajala Srednja živilska in kmetijska šola iz Kranja po naslednjem razporedu: 3. aprila v Strahinju ob 8. uri na posestvu SMIKŠ in ob 14. uri v Križah pred Zadružnim domom. 4. aprila na Brezjah ob 9. uri pri Gasilnem domu. 7. aprila v Šenčurju ob 9. uri na Jami 8. aprila v Cerkljah ob 8. uri pri Zadružnem domu 9. aprila v Žabnici, ob 8. uri pri igrišču 10. aprila v Mavčičah, ob 8. uri pri Zadružnem domu 11. aprila v Kranju, ob 8. uri pri KGZ Sloga, Šuceva 27 14. aprila v Poljanah, ob 8. uri pri KGZ enota Poljane in ob 12. uri na Trati, pri KGZ enota Trata. 15. aprila v Bohinjski Bistrici, ob 10. uri pred trgovino. Na pregledih bodo opravljali tudi manjša poipravila, za katera bo potrebno plačati samo rezervne dele, cena pregleda pa je tako kot lansko leto 5.400 tolarjev. Kmetijski zavod posebej opozarja, da bo kmetijska inšpek- cija poostreno kontrol- ti škropilnice, ki morajo veljavno nalepko o op3 0, nem pregledu. Lastnike sijo, da naj že pred preg1 ^ odpravijo grobe naP§a0je namestijo šobe za na"*o3rje herbicidov in v rezerv« nalijejo 150 litrov Čiste • M.G. tod* Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ "GRADBENIŠTVO" Staneta Žagarja 53, 4000 Kranj * KVALITETNO ~ Bll4 IN PO KONKURENČNI*1 CENAH IZVAJAMO: - IZKOPE - NIZKE GRADNJE ^cTNIlC - GRADNJE IN VZDRŽEVANJE PROMET' - PREVOZE MATERIALA IN STROJEV - MINIRANJE VSE DODATNE INFORMACIJE DOBITE PO TEL. (064) 241-511 (SELSEK LUKA). GORENJSKI SEJEM IN ORGANIZACIJSKI ODBOR SEJMA VAM ŽELITA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE UREJA: Vilma Stanovnik Košarkarji v prvi ligi so končali prvi krog državnega prvenstva LOKA KAVA V BOJ ZA ELITNO LIGO "kofjeločani zagotavljajo, da bodo naredili vse, da si bodo v drugem krogu izborili status 1A ligašev Kr»nj, Škofja Loka, 28. marca - Čeprav je konec tedna na sPoredu še nekaj tekem v A2 ligi za košarkarje je več ali manj yse odločeno. Še najbolj nejasen je trenutno položaj kranjskega uiglava, ki je v torek v zadnji tekmi kroga sicer visoko Pteinagal Kemoplast 85:65 (44:28), vendar pa je njihova usoda pdaj v rokah ekipe Jezice, ki bo jutri v dvorani Poden v Škofji °*' gostila ekipo Krke. Zmaga Krke pomeni, da bo Triglav obstal v A2 ligi, zmaga Jezice pa bi pomenila igranje končnice * obstanek v ligi. » pranje za obstanek v ligi pa Krke v zadnjem kolu) slabša ^Ka ekinrt nraHhinrn RaHnvI. I ,•,< ,lrM,n n» mnro Kiti '/-.t/* i o Litostroj Slovan, Kraški zidar, Krško in Rogaška Donat MG pa se bodo s prvo četverico v A2 ligi borili za ostala štiri mesta v elitni ligi. Štiri najboljše ekipe te osmence, bodo v novi sezoni igrale v Al ligi. .a*a ekipo Gradbinca Radovi- kot druga ne more biti. Zato je llCe» ki sicer jutri gostuje v že jasno, da se bodo Ločani v J»rastniku pri ekipi Zagorja, nadaljevanju z zadnjo četverico «ndar je boj za prvo osmerico Al lige in prvo četverico A2 hLt ~1C1 Že lz8ub,Jen- Tako lige borili za vstop v Al ligo. °°do Radovljičani v nadalje- * . '* 6 . l*m igrali končnico za obsta- , Kxer Pa Je, bl1 žeA } 1sredo nek v A2 ligi. končan prvi krog v Al ligi, je . Ekipa Loka kave si je že pred ^e znana osmcrica, ki se bo letos a?°m zagotovila mesto med borila za naslov državnih prva- Jfiboljšimi ekipami na A2 lest- kov. To so Smelt Olimpija, ^•l' Pred zadnjim kolom sicer Kovinotehna, Republika, He- °di z dvema točkama naskoka lios, Pivovarna Laško, Satex pred Krko, vendar pa (ob zmagi Maribor, Maribor Ovni in Idrija. ALPSKO SMUČANJE PRVAKA KOŠIR IN BOKALOVA Rogla, marca - Minuli torek je bilo na Rogli letošnje državno prvenstvo v slalomu. Slovenski slalomski prvak je P°stal Mojstrančan Jure Košir, prvakinja pa Škofjeločanka Nataša Bokal. Oba Gorenjca sta vodila že po prvi vožnji, najboljša pa sta °ila tudi na koncu. Nataša Bokal (Alpetour) je najtesneje Premagala Katjo Koren (Branik), tretja je bila Blejka Špela Pretnar (SK Bled), četrta Alenka Dovžan (Mojstrana), peta Nives Sitar (Kamnik), šesta pa Lidija Bijol (SK Bled). Pri moških je Jure Košir (SK Kranjska Gora) zmagal pred 'Matjažem Vrhovnikom (Roga Krka) in lanskim prvakom Andrejem Miklavcem (SK Alpetour). Četri je bil Matej Jovan (SK Radovljica), peti Drago Grubelnik (Branik) in »esti Gregor Grilc (Triglav). Predvidoma naj bi bil veleslalom žensk za državno Prvenstvo v ponedeljek, moških pa v torek. Tekmi naj bi Triglav pripravil na Krvavcu. • V.S. &VE ZMAGI PAVLOVČIČ A V ZDA , Mojstrana, 27. marca - Slovenski alpski smučar Uroš Pavlovčič NnDV^ePa Je ser'i* let°šnJih zmag na mednarodnih tekmovanjih Om ' FIS m Univerziada v Južni Koreji) dodal še dve. Prav "tenjeni zmagi sta bili zanj izredno pomembni. Dosegel jih je na • briški ligi univerz v ZDA, kjer študira in tudi tekmuje. Uroš se 1teHSV°'° ekipo Univerze v Siera Nevadi (Zvezna država Nevada) ej5đ 130 univerzami v ZDA, uvrstil v finale, kjer so nastopile ij?e 17 univerz. k ,a8ala je univerza, ki jo obiskuje Uroš, z zmagama v slalomu ^eleslalomu pa je ekipi dal odločilni delež. ^,lako si je tudi prislužil denar za nadaljnji študij na omenjeni «yerzi. Kot je še sporočil Uroš Pavlovčič, v ZDA vlada veliko ^jfianje za te študentske tekme. Spremlja jih tudi TV, ki po ^jučku vseh športnih panog pripravi posebno oddajo. • J. Rabič UMETNOSTNO DRSANJE |A POKAL TRIGLAV «E PRIJAVE IZ 29 DRŽAV »Jesenice, marca - V mestu pod Mežaklo in Karavankami se Ee nekaj let uveljavlja umetnostno drsanje kot vse bolj gubljen zimski šport, tako med tekmovalci kot gledalci. *Po število umetnostnih drsalcev pri domačem klubu dosega ^vidnejše uspehe v Sloveniji kot tudi v mednarodni areni, tv^a pravo mednarodno promocijo tega Športa pa bodo pri turi*a*nern lclubu dosega vse vidnejše uspehe v Sloveniji kot v mednarodni areni. ^ ca pravo mednarodno promocijo tega športa pa bodo pri j rsalnem klubu Jesenice spet poskrbeli od 2. do 6. aprila tek' *co bo na tamkajšnji ledeni ploskvi Že sedmo DRovanje Triglav Trophv (Pokal Triglav), ki je namenjeno ^ecjvsem mladim ljubiteljem drsanja. Prii^8 ^ 0Deta prava rekordna udeležba, saj je doslej javljenih že 29 držav, članic Mednarodne drsalne zveze, ^garuzacijski odbor pod vodstvom Jožeta Zidarja se je že tud1 P"Prav na tekmovanje. Pokal Triglav predstavlja tek Ve**k° v smislu turistične promocije, saj bo v dneh teW0vanJa na Jesenicah in v Kranjski Gori kar okoli 500 ""lovalcev, sodnikov in spremljevalcev. • J. Rabič {[pV USPEH JESENIŠKIH UHSALCEV V VARŠAVI . Je««-. ^ed*anice' 27, marca - Številnim uspešnim domačim in *luba j°dnim uspehom, so tekmovalci in tekmovalke Drsalnega ^ Jesenice dodali še enega. !>Hadi evropskem kriteriju mladih v Varšavi na Poljskem je pri le Uvr !nn A,cr|ka Zidar osvojila bronasto kolajno, na 4. mesto se Usedli ia členka Mrak. Tudi Gregor Urbas je pri mladincih Pri u4, mesto. stoja ^detinjah je bila Tina Pagon 10., pri pionirkah je Nena Se"°vič zasedla 8., Anja Otovič pa 10. mesto. %j]7Jstivi Jeseničank pri mlajših pionirkah: Kaja Otovič je a lK Ana Kovačič pa 13. mesto. • J. Rabič bomo po najboljših močeh, skušali bomo zmagati vse tekme doma in čimveč na gostovanjih. Mislim, da so vse ekipe takšne, da jih lahko premagamo," je pred začetkom drugega dela prvenstva optimističen trener Loka Kave Igor Dolenc. Konec tedna sta OŠ A. T. Linhart in KK Radovljica pripravila enega polfinal-nih turnirjev pionirskega košarkarskega festivala. Na njem so zmagali mladi košarkarji Novega mesta in si tako zagotoviti igranje v finalu. Druga ie bila domača ekipa OS A.T. Linhart iz Radovljice. Medtem ko naj bi prvi krog za naslov prvaka košarkarji odigrali v soboto, 5. aprila, pa naj bi za obstanek v Al ligi oz. uvrstitev vanjo začeli igrati že v "Možnosti, da se uvrstimo v sredo, 2. aprila. Razpored bomo elitno slovensko košarkarsko objavili v torkovi Stotniki, ligo seveda imamo. Borili se • V. Stanovnik Trener Igor Dolenc BIATLON VSE ZMAGE ZA MERKUR Rudno polje, 28. marca - Športno društvo Gorje je ta konec tedna organizator državnega prvenstva v biatlonu. Prvenstvo se je začelo včeraj, ko so se člani pomerili na 20-kilometrski progi, juniorji in članice na 15-kilometrski progi, juniorke pa na 10-kilometrski progi. Pri članih je zmagal Tr/ičan Tomaž Globočnik (Merkur Kranj) pred Jožetom Poklukarjem (Gorje) in Janezom Ožboltom (Kovinoplastika Lož). Pri članicah je bila najboljša Križanka Andreja Grašič, ki je zmagala pred Tadeju Brankovič in Matejko Mohorič (vse Merkur Kranj). Med Juniorji je slavil Gašper Grašič (Merkur Kranj), pri juniorkah pa Tadeja Brankovič. Jutri, v soboto, bo na Pokljuki še bitalonska tekma za državno prvenstvo v šprintu, ki se bo začela ob 9. uri. Prav tako jutri, z začetkom ob 11. uri, pa bodo sezono zaključili tudi smučarji tekači, ki bodo na Rudnem polju tekmovali za naslove državnih prvakov. • V.S. NAMIZNI TENIS JAZBEC DRUGI NA DOLENJSKEM Križe, marca - Konec tedna je bil v dvorani OŠ Križe odigran 3. turnir Slovenije za pionirke v namiznem tenisu. Zmagala je Erika Jauševac (NTK Angoni Izola), druga je bila Špela Burgar (NTK Edigs Menegeš), tretje do četrto mesto pa sta si delili Anja Grun (NTK Križe) in Anja Kaučič (NTK Vektor Olimpija). Na 3. odprtem turnirju Slovenije za mladince v Novem mestu pa je zmagal Darko Malic (NTK Logetec), drugi pa je bil Žiga Jazbec (NTK Križe). • M.S. VABILA, PRIREDITVE Borderji na Soriški planini -B.I. S Surf & Snovvboard klub Bled bo jutri, 29. marca, na Soriški planini pripravil tekmovanje v snovvboard veleslalomu. Tekmovanje bodo pripravili v sodelovanju s hrvaško snovvboard zvezo, poleg želje po dobrem sodelovanju pa ie razlog organizacije tekme pri nas tudi pomanjkanje snega na Hrvaškem. Trening bo na Soriški planini že danes, prva tekmovalna vožnja pa se bo začela jutri ob 11. uri. • V.S. Vabilo v vaterpolsko šolo - Vaterpolski klub Triglav vabi dečke rojene leta 1987 in mlajše, da se vključijo v vaterpolsko šolo. Vpis je na treningih ob torkih med 8. in 9. uro ali med 15. in 16. uro, ob četrtkih med 8. in 9. uro ali med 16. in 17. uro in ob sobotah med 11. in 12. uro na olimpijskem bazenu v Kranju. Mesečna participacija je 2 tisoč tolarjev. Podrobne informacije dobite vsak dan med 10. in 12. uro dopoldan po telefonu 224 - 107 (pri g. Marinčku). • J.M. Nogometni spored • Jutri bodo nogometaši v 2. slovenski ligi odigrali 19. krog. Ekipa Triglav Nakla gostuje pri Eri Šmartno, BS tenik Domžale pa pri Nafti. V Kranju igrajo mladinci in kadeti Triglav Megamilka. Kadeti se bodo z ekipo Ljubljane pomerili ob 12.45 uri, mladinci pa ob 15. uri. • V.S. Rokometni spored - V LB državni ligi za moške bo ekipa Chio Besnice jutri ob 20. uri gostila ekipo Ajdovščine, ekipa Šeširja pa odhaja na gostovanje h Gorenju B. V II. državni ligi za moške ekipa Save Kranj gostuje pri Svišu, Preddvor pa bo srečanje s Prulami 67 B odigral v sredo, 2. aprila, ob 21.30 v dvorani na Planini. V II. B državni ligi za moške ekipa Duplje B. Grmač jutri ob 19. uri gosti B. Kolarič Hrvatine, Alples pohištvo odhaja k Delmarju B. Jezersko v nedeljo ob 11. uri gosti šešir B, jutri ob 14. uri pa bo tekma Dom Žabnica - Radovljica. Chio Besnica B so prosti. V kadetskem polfinalu skupina A Šešir gostuje pri Akripolu, Radovljica Almira pa pri Slovanu. V skupini kadeti center v nedeljo ob 9.15 Chio Besnica gosti Savo Kranj, že danes ob 18. uri bo tekma Preddvor A - Dom Žabnica, ob 17. uri pa Alples Pohištvo - Preddvor B. IX krog igrajo tudi starejše deklice - center. Ekipa Vektor Planine Kranigostuje pri Kočevju Ribnica, Sava Kranj pri Krim Electi, ekipi Seširja in Robit Olimpije pa bosta tekmo odigrali 10. aprila ob 17. uri v Škofji Loki. • V.S. Rekreativni teniški turnir v Preddvoru • Še danes do 18. ure (tel. 451-080) se je moč prijaviti za prvi letošnji teniški turnir v seriji rekreativnih turnirjev Ostermans Champagne cup 97. Turnir se bo začel jutri ob 9. uri na teniških igriščih hotela Bor v Preddvoru. Prijavnina 1400 SIT na osebo vključuje: igralnino, žoge za turnir, teniško kosilo, nagradni sklad in družabno srečanje. • V.S. Glavni trener in vodja skakalne reprezentance Jelko Gros VELIK "PREPAD" MED PRIMOŽEM IN OSTALIMI Čeprav vse analize o najbolj uspešni sezoni v našem skakalnem športu še niso narejene, je jasno, da vodstvo naše reprezentance in trenerje čaka se veliko dela Eden tistih, ki so vseskozi zaupali našim organizatorjem, da bodo vendarle pripravili veličastno finale v Planici, je bil prav gotovo glavni trener naše reprezentance Jelko Gros, ki je na sklepni tiskovni konferenci letošnjega svetovnega pokala "izdal" tudi eno najbolj zanimivih zamisli za prihodnost finalnih prireditev: "Predlagal sem, da bi FIS morala začeti razmišljati o tem, da bi bil finale svetovnega pokala vedno v tisti državi, katere tekmovalec je v zaključku sezone na vodilnem položaju. Tako bi bilo vedno tudi lahko tako praznično, kot je bil danes v Planici." Seveda pa je bila zadnja tekma sezone tudi priložnost za oceno minule zime in nove načrte. O tem smo se z glavnim trenerjem naše reprezentance pogovarjali po zadnji tekmi letošnjega svetovnega pokala. Pred sezono o skupni zmagi našega tekmovalca v svetovnem pokalu najbrž niste razmišljali? "Računal sem na kakšne "stopnice", morda sem sam pri sebi celo upal na kakšno zmago, pričakovati kaj takega pa mislim, da si nihče ne bi upal. Delati načrte o skupni zmagi že pred sezono pomeni, da tega prav gotovo ne bi dosegli. Mislim pa, da je bila za Primoža pri tej zmagi zagotovo odločilna novoletna turneja in nato Engelberg, resnično pa je zmago "dobil" v zaključnem delu sezone, ko je prednost znal ohraniti." Pred Planico pa je bil cilj, skupna zmaga, že jasen? "Naš prvi cilj v Planici je bila gotovo skupna zmaga Primoža v svetovnem pokalu. Uresničenje tega cilja pa ni bilo tako enostavno, saj pritiskom lahko "podležejo" vsi tekmovalci. Primož pa je ta naš najpomembnejši cilj uresničil že prvi dan tekmovanja in zato je bilo danes, na zadnji tekmi sezone, veliko laže. S tem kar je pokazal mislim, da moramo biti maksimalno zadovoljni. Tudi drugi cilj, da se kar največ naših tekmovalcev uvrsti na tekmo, smo dosegli, saj je kar dvanajst naših tekmovalcev danes skakalo na glavni tekmi. Tisto, kar pa me še vedno zelo moti pa je, da je "prepad" med Primožem in ostalimi tekmovalci še vedno velik. Dejstvo je, da so tudi drugi tekmovalci sposobni dobro skakati, kar je naprimer dokazal Meglic enkrat s četrtim mestom, zato bi se bilo treba redno uvrščati med petnajsetrico. In ravno to, da se ne, je tisto, kar je sedaj velik problem in ga bo treba reševati v prihodnje." Po analizah v teh dneh bo gotovo časa za počitek malo, saj je pred vami olimpijska sezona, ki jo bodo "bremenili" letošnji rezultati? "Ja, najprej bo treba dvakrat globoko vdihniti, vse skupaj prespati, narediti analizo in se nato lotiti dela za naprej. Mislim, da Primoževi uspehi za nas niso breme, čeprav je pač sedaj slišati, da si kaj več kot skupne zmage v svetovnem pokalu ne moremo več želeti. Skupna zmaga je pač stvar "navdiha" tekmovalca, je pa tudi posledica urejenosti vsega sistema od staršev naprej." Slišati je bilo, da vas kot trenerja vabijo v druge ekipe. Ali boste vseeno ostali na krmilu naše reprezentance? "To ni v mojih rokah, to ali ostanem trener naše ekipe, odločijo "višje instance". To, da me vabijo drugi, pa zame pač pomeni, da vsaj vem, da če me tukaj "sunijo v nt", da imam prostor tudi še kje drugje. " • V. Stanovnik, foto: T. Doki HOKEJ ČLANI ŽE V SKUPINI B Kranj, 28. marca - Z drugim mestom v skupini A in z igranjem v finalu, so si naši hokejisti na svetovnem prvenstvu skupine C v Estoniji že zagotovili uvrstitev v višji kakovostni razred, v skupino B. Potem ko so naši hokejisti konec prejšnjega tedna premagali Romune in Kitajce, so se v torek zvečer pomerili še z Ukrajinci. Tekma za uvrstitev v finale ni bila odločilna, saj so si že naši že prej zagotovili eno od prvih dveh mest v skupini A (in s tem nastop v finalu), vendar pa sojo naši odlično začeli. Povedli so z golom Kontreca v prvi tretjini in na 2:0 povišali v drugi tretjini. V zadnjem delu srečanja pa so Ukrajinci najprej znižali, izenačili in na koncu zmagali 2:3 (\:0,1:0, 0:3). Ker pa sta se z druge skupine v finale uvrstili reprezentanci Japonske in Estonije (v B skupino se uvrstijo 3 najboljše ekipe iz prvenstva in Japonci) so (ne glede na izide v finalu) že jasni novi člani skupine B svetovnega hokeja: Slovenija, Ukrajina, Estonija in Japonska. Medsebojne obračune za razvrstitev od 1. do 4. mesta so najboljši igrali včeraj in danes. Naši so se včeraj pomerili z Japonci (izida do zaključka redakcije še nismo dobili), danes pa igrajo z ekipo Estonije. Manj uspešni pa so naši mladi hokejisti do 18 let, ki v Mariboru in Celju igrajo na evropskem prvenstvu skupine B. V torek so izgubili s Poljaki in nato v sredo igrali prvo tekmo za obstanek v skupini B z Italijani. Ti so jih premagali 3:7 (1:3, 0:3, 2:1). Druga tekma bo danes, morebitna tretja pa jutri. • V.S. HOKEJ za vroča dogajanja na ledu Izšla je nova, 21. Številka revije HOKEJ, v kateri med drugim lahko preberete: - Intervju: Pavle Kavčič (trner slovenske članske reprezentance) - Svetovno prvenstvo, skupina C v Estoniji. Ali se bo naša izbrana vrsta končno poslovila od tretje lige? - Maribor in Celje živita v znamenju evropskega mladinskega hokeja - Olimpija Hertz v svoji najuspešenjši sezoni znova državni prvak - Slovaška je še vedno ena izmed vodilnih hokejskih dežel - Slovenci v Severni Ameriki (Aleš Dolinar, Edo Terglav) Pohitite, revija HOKEJ vas te čaka pri vašem prodajalcu časopisov! Ali bodo policisti dovolj? Ađar/co Jenšterle, zunanji sodelavec Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je na sestanku zunanjih ministrov članic Evropske unije in desetih pridruženih držav v Bruslju ponudil, da bi Slovenija z nekaj policisti sodelovala pri zavarovanju pošiljk s humanitarno pomočjo Albaniji. Kaj bolj zgovoren minister Thaler ni bil, saj menda v Albaniji ne bo prišlo do kakšnega večjega tujega vojaškega posega, s katerim bi skušali umiriti tamkajšnje razmere. Thalerjeva ponudba je seveda v tej fazi predvsem načelne narave, razen, če se minister v ozadju ni ie dogovoril o povsem konkretnem številu slovenskih policistov in vseh drugih stvareh. Slovenija se pač pridružuje Evropi in si ieli vstopa v Natp^ to pa pomeni, da moora tudi nekaj ponudjiti. Vsi tisti, 'Ici menijo, da bo naša država brezplačno dobila zaščito najmočnejše svetovne velesile se pač motijo, saj imajo v Evropi in ZDA s Slovenijo svoje načrte. Naša drlava geografsko leli na mejni črti med konfliktnim Balkanom in Evropo, ki se sama izgublja v vedno novih političnih kombinacijah. Evropa sg je predvsem v času bosanske vojne izkazala za popolno- ma nemočno, saj so se njeni politiki utapljali v neskončnih dialogih in verbalnem obsojanju agresorja, pa še tu so potrebovali ogromno časa, preden so sploh prvič upali konkretno izgovoriti njegovo ime. Potem se je v vse skupaj vmešala Amerika, ki pa je tudi čakala do konca. Ta ista Amerika zna sicer ustvari, ki so v njenem neposrednem interesu (recimo invazija na Grenado, odstranitev Noriege, ali pa invazija na Irak) "urediti" čez noč. Iz svetovne zgodovine se lahko naučimo, da so se najmočnejše drlave v različnih situacijah vedno izogibale neposrednega soočenja in so konflikte raje reševale na ramenih tretjih. Tako je bilo recimo z Vietnamom, ali pa z Angolo, pa Južno Afriko, Nikaragvo... Danes takšne hladne vojne v svetu ni več, ker Sovjetska zveza pač ni zdrlala njenega ritma, predvsem pa finančne cene zanjo. Toda v vseh letih si je nakopičila nekaj strateško izjemno pomembnega atomskega oroija, ki je sedaj tisa karta, zaradi katere tudi razvita ZDA mora upoštevati njene politične poglede. Rusko nasprotovanje širjenju Nata na vzhod je znana zadeva, ki posredno zadeva tudi Slovenijo, čeprav naša drlava nikoli ni bila na drugi strani lelezne zavese. Nekdanjemu bloku, ki sta ga predstavljali Sovjetska zveza in ZDA se je zdaj pridrulila še Evropa, predvsem zaradi svoje ideje o Zdruleni Evropi, ki pa je odgovor našla tudi na drugi strani oceana. Maja se bodo na Forumu Amerike v Braziliji sestale vse ameriške drlave in razglabljale o "zdruleni Ameriki", ki naj bi ob severni, vključevala še srednjo in južno Ameriko, vendar je tudi ta ideja na precej trhlih nogah. Že samo sporazum med Kanado, ZDAin Mehiko je pokazal, kako je nemogoče najti skupni imenovalec teh treh drlav, zdaj pa naj bi ga našli še za druge. Bolj ko v svetu govorijo o združevanju, večje razlike se kažejo med njegovimi posameznimi deli. Slovenija s svojo geografsko majhnostjo v tem procesu svetovne politike nikakor ne more biti odločujoči faktor. Na vsak način pa mora skrbno spremljati njegov razvoj in si pri tem nikjer zapirati vrat. Obljuba, da bomo v Albanijo poslali nekaj policistov je zaenkrat dovolj načelna, paziti pa bo treba, da naša država ne bo postala tisti poligon, na katerem bi Evropa in ZDA preizkušali svoje formule ureditve prihodnosti sveta. Pogled z drugega brega Kdo pa so ti naši fantje F*eter C^olnar, zunanji sodelavec Mariborča-I nom se moram opravičiti za trditev, ki sem jo zapisal prejšnji teden. Trdil sem namreč, da so razvojno za Kranjčani in da gredo po naši poti. Drži, da so kranjski podžupani prehiteli z odstopi mariborske za približno dve leti, vendar pa si ne morem zamisliti, da bi bil sedanji svet mestne občine Kranj sposoben iti v kakršenkoli sodni spor z Županom... Sicer pa ob mariborskem "primeru dr. Križman" nekako počasi začenjam pomišljati, da pravzaprav Maribor res ne zasluži takšnega lupana. Ali res? Kakšnega? Kaj pa je sploh tako groznega naredil ar. Alojz Križman? Kaj pa če gre za tisto znano manipulacijo z ljudmi s stilu "najprej diskvalificirati, nato likvidirati..."? Še mar spomnite kakšne konkretne grdobije, ki naj bi jo zagrešil mariborski župan? Če še tako brskam po spominu se ne spomnim drugega greha, ki bi mu ga lahko (politični) nasprotniki očitali, kot da je v pismu predsedniku Kučanu kritično spregovoril o vladajoči LDS, in da je na parlamentarnih volitvah podprl Podobnikovo SLS. Načelo "najprej diskvalificirati, nato likvidirati.." ne pome-nf*nič novega v naši praksi. V času enostrankarskega sistema so pomenili napadi in s tem diskvalifikacije na posameznike, (največkrat seveda na do tedaj vodilne člane ZK) jasno znamenje, da jih bodo v krat-%em "odžagali". Žal se stvari z demokratizacijo družbe niso bistveno spremenile. Vsak, ki postane kolikor toliko nevaren ali pa konkurenčen politikom, ki se ohranjajo kot nezamenljivi za vse čase na položajih, je* takoj tarča napadov in moralnih diskvalifikacij. Bitke z notranjimi sovralniki so ostale. Pravzaprav še nobenemu niso nič konkretnega očitali. Sredstva informiranja se samo nepričakovano (?) enotno ujamejo v ugotavljanju, da je prav ta in ta človek tisti hip nam vsem skrajno nevaren, z zlobnimi revanšističnimi pogledi. V novejšem slovenskem dogajanju je preveč konkretnih primerov. C as je, da se le začnemo spraševati, kdo pa so ti naši fantje, ki so, zdaj eden, zdaj drugi, predstavljani kot izraziti negativci? Se spominjate, za kakšnega junaka smo imeli takrat "nekega" Franceta Tomšiča iz Litostroja, ko je meni nič tebi nič ustanovil Socialdemokratsko zvezo Slovenije? Ko jo je utrdil, so nam začeli servirati dvome, če le ne gre za nekako zaletavega ne preveč brihtnega človeka... Spominjam se enega prvih javnih nastopov dr. Jožeta Pučnika v Kranju. Bil je junak, politični izgnanec, ki je prišel iz Nemčije na javo tribuno o "nestrankarskem pluralizmu". Potrpežljivo in uvidevno so mu razlagali, da ne razume naših razmer, da večstrankarskega sistema ne potrebujemo, ker da vsak lahko izraža svoje interese v okviru SZDL... Ko je ta isti dr. Pučnik postal predsednik Demosa, smo naenkrat slišali o njegovem revanšizmu, mrkih pogledih, odtujenosti, ateizmu... Kranjčani smo bili kar malo ponosni, ko je dr. Miha Brejc v Demosovi vladi prevzel in obv- ladoval "varnostno informatik no službo", ker se je naU ljudska univerza imenovala p° njegovem očetu. Nekako priS' vajali smo si ga. Ko je prevzd vlado dr. Drnovšek, ni sprejt' njegove odstopne izjave. Pov sem nekaj drugega pa je bilo, ko se je dr. Brejc začel ukvarjatis HIT-om. Kakšen človek je i1 dr. Miha Brejc? Se spominjate dvehj>samoS' vojitvenih junakov Janez JanŠ{ in Igorja Bavčarja? Ob osamo!' vajanju je bil eden na Čelv slovenske vojske, drugi poli' cije. Janša je ostal "junak < dokler ni postal predsednic Socialdemokratske stranke SlO" venije in nevaren oblasti. Srafl me je ponoviti, s čim dan# spletkarijo okoli njega. Igor Šav čar, Jelko Kacin, of, Dimitrij Rupel so bili junaijj. osamosvajanja. Ko so vodijf nevarno, za oblast konkurent no Demokratično stranko SlO' venije, so jim sredstvi informiranja predpisoval samo zlobo. Oni so se očistih y§aj pri tistih, ki so jih nektf pošiljali v pekel. Se spomnite, kako so MarjO' nu Podobniku očitali duŠevn* bolezenske znajf/e, dokler }e "grozilo", da bo predsednic nove vlade? Potem ga je ratf; vetlito in je šel po Puckov1, poti... Ali spremljate, kaki*11 očitki lete na rovaš ljubljanske ga nadškofa dr. Franca RodeV od prve izjave, ko se je pokali lo, da ne bo tulil v pravi rog?.. Skrajni čas je, da se skn^ režiserji vseh manipulacij za**11' slijo. Zamislijo nad starim pra'. vilom, da vsak napad prej o' slej izzove odpor, da se klin J klinom zbija in da tisti, ki *el veter, žanje vihar. Velikonočna razmišljanja Šentjošt je za nas, dolince, vas bogu za hrbtom. Skrita, dostopna le po ozki, makadamski, gozdni poti, ne obeta nič posebnega. Toda pogled, ki se odpre, ko se pripeljemo izza prvih ovinkov, opraviči do vrha zasvin-jan avto in, če verjamete ali ne, v srcu se zgane nekaj lepega, da si kar naenkrat rečemo: tukaj bi bilo po krasno živeti. Nekaj podobnega mi je rekla tudi Breda Kavčič, nekje sredi pogovora, ko smo sedeli za mizo in se pogovarjali, kot bi se že od vekomaj poznali. Ob Veliki noči sem želela pisati o čem sončnem in prijaznem in tako me je usoda popeljala k Matiji, Bredi in njunim petim otrokom. Z veseljem sta obujala spomine, pravzaprav sta drug drugega prehitevala, ko sta se vračala v mlada leta. Pa čeprav je bilo tisto obdobje kdaj pa kdaj tudi trpko, polno odpovedovanja in trdega življenja. Matija je prvi povzel besedo. Naslonil se je na mizo, se pogladil po sivi bradi in začel: "Ko sem bil še fant o tem, kakšno družino bom imel, nisem dosti razmišljal. Doma nas je bilo 14, in ko je tudi meni "ratalo" nekaj podobnega, je bilo to po božji milosti, hvala bogu. O, dosti sem gledal po dekletih, da ne bo kakšne pomote. Toda zmeraj sem imel pred očmi, kakšna so po srcu. To mi je bilo najbolj važno!" Kako ste se spoznali z Bredo? Živela je le nekaj kilometrov stran, v Kurji vasi. Rada se je smejala in to mi je najprej padlo v oči. Toda ko je začela peti na koru, sem v cerkvi kar naprej pogledoval nazaj. Imela je tiste lepe kitke, in tako korajžno je pela, da mije srce vedno hitreje bilo. Toda za nekaj časa sem odšel iz domače vasi, malo zaradi šolanja, malo po svetu in seveda zaradi vojaščine. Priznam, da sem spoznal veliko lepih deklet, kaj bi tajili, toda v sebi sem še zmeraj nosil Bredino podobo. Ko sem se vrni, se je, zanimivo, nekaj zgodilo..." Matija je vmes povedal še to, da je tudi on kot Snopkov poba veljal za velikega reveža, ki ga je malokdo upošteval. Zelo težko mu je USODE Piše: Milena Miklavčič bilo priti v družbo, da bi ga kdo porajtal, prav zaradi te revščine. V svetu je bilo drugače. Kjerkoli je (tudi pred dekleti) "zašpilal na svoje antene", mu je kar dobro uspevalo. Svojega manjvrednega položaja se je zato še toliko bolj zavedal ob vrnitvi. Kar videl je omalovažujoče poglede, ki so mu govorili; pa kaj boš ti, Snopkov, ko nisi nič! Breda, boste tudi vi kaj dodali? Spominjam se, da sva skupaj igrala pri neki igri. Takrat je bila v Sentjoštu neka učiteljica, ki je prišla od drugod in ji ni bilo dosti mar za to, čigav je kdo. Videla je, da je Matija dober igralec in ga je, na presenečenje vseh, izbrala za glavno vlogo divjega lovca. Vsi so planili pokonci, češ kaj bo pa ta, ko je en navaden niče. Toda njena je, brez pardona, obveljala!" Spet se je vmešal Matija: "Stavit grem, da se takrat Breda še ni na glas zavedala, da me ima rada, toda nekje v duši pa je le moralo tleti plamenček. Spominjam se, da sva stala za odrom, ko sem jo takole pogledal (Matija je poskušal takratne vroče poglede ponoviti -očitno mu je uspelo, ker se mu je Breda toplo nasmehnila) in sem točno vedel, da so "antene vžgale" - Zanimivo je to, da mi je Breda pozneje priznala, da je v tistem trenutku ona te "antene zaznala"! Breda se je od srca zasmejala, skupaj z otroki, ki so sedeli za mizo in napeto sledili pripovedovanju. "Moram reči, da sem s svHffŠk možem zelo zdtlovoljna," je nadaljevala Breda. "Res je, da pride marsikdaj, da je potrebno potrpeti in vzeti križ na rame, toda ljubezen vse to premaga. Veliko sva se pogovarjala, čeprav je res, da se tega nisva navadila čez no&gJ^usih nismo poznali niti priprav na zakW^fkjer bi nas na take in drugačne probleme opozorili. Povedati moram, da pri mladih zakoncih ponavadi kar nekaj časa traja, preden se ujamejo. Zmeraj trdim, da je potrebno vztrajati, saj gre življenje zmeraj naprej in nikoli nazaj. Nič ni hujšega, kot če po kakšnem dnevu, ko je v hiši prepir, obupamo in si rečemo, saj ni vredno. Tudi doma nas je bilo veliko^ bila sem osma po vrsti, in upam si reči, da smo bili prijatelji (kar smo še danes). Dokler sta bila starša še živa, smo se redno, ob večjih praznikih, zbirali pri njima, potem pa smo to lepo navado, na žalost, malo opustili..." Vaše hčere so mi zaupale, da še zmeraj hranite pirh, ki vam ga je podarila Breda še pred poroko... "Ja, to se je zgodilo pred 36 leti. Kolikor vem, je to najstarejši ohranjen pirh pri nas. Nisem še slišal, da bi ga še kdo drug hranil toliko časa. Shranil sem ga zato, ker so mi že od nekdaj bile nekatere stvari zelo dragocene. Nekoč mi je naredila škatlico iz papirja - sama. Zdela se mi je tako dragocena, da jo po več kot 30 letih še zmeraj imam na nočni omarici. Prav tako hranim Bredina pisma, sporočila, razglednice. Marsikaj od tega je ostajalo skrito otrokom, mogoče za kakšno malenkost ne ve niti Breda, da jo še zmeraj skrbno čuvam, pa tako je. Bognedaj, da bi se moral od teh svojih zakladov ločiti!" Kakšni so vaši spomini, Breda? "Ko sem bila še dekle, je bilo v Sentjoštu dokaj živahno. Igrali smo najrazličnejše igre, imeli smo plese, edinole na veselice z Matijem nisva hodila, ker ni bilo denarja. Ob nedeljah sva se ponavadi odpeljala s kolesom proti Gorenji vasi, kjer sva se poleti ustavila ob Sori in se kopala. Zlepa nisva šla tudi v gostilno. Nekoč sva nekje spila eno pivo in zdelo se nama je nevemkaj. Ponavadi sva s seboj vzela marmelado in malo masla in ko sva bila lačna, sva s tem namazala kruh." Kje sta živela po poroki? Pri moževih starših. Oba sva že hodila v službo, toda začela sva zelo skromno. Pod streho sva uredila sobo, toda ko nas je bilo v družini že šest, sva uvidela, da tako ne more iti več naprej, saj sva imela večino omar zaradi pomanjkanja prostora, zloženih eno na drugi. Kupiti sva morala svet za hišo in ko sva enkrat začela, je šlo, počasi, naprej. Vsake opeke posebej9foo se veselili in videti bi morali naše navdušenje, ko je rasla hiša pred našimi očmi!" Matija, v vaši družini je bilo tudi vel umetnikov? Takole bi povedal: z bratom sva le kot pastirčka s seboj nosila zvezek s trdi**}1 platnicami, v katerega sva risala in včasih napisala tudi kakšno pesem. Prve moje pesmice sem napisal le pri štirinajstih-Podobno se je v moji glavi dogajalo tudi z notami. Všeč mi je bila kakšna melodija zapel sem si jo, in si jo pri tem zapomnil (Sentjoštani še danes prepevajo nekatere njegove pesmi). No in ker sem veljal za takega "približnega" pesnika, sem bil pol' neje pri vojakih in tudi v službi zei° priljubljen, saj sem jim mimogrede pretopi v verze, kar so si zaželeli. Med šolanjem Pa sem si s takimi pesmicami zaslužil za kakšen priboljšek, saj mi je denarja zmeraj priman)' kovalo. Naredil sem portrete vseh sošolcev, pozneje sem upodabljal sovojake (imel Je celo samostojno razstavo), s Kristanom (predsednikom državnega sveta) pa sva celo izdajala časopis. Zmeraj me je veselilo, Če s se ob mojih pesmih nasmejali, če so (/w"f^! kaj pomenile. Vedel sem, da sem jim ne J. dal. Sedaj pa lahko, malo za šalo malo za r povem, da sem verjetno edini slovtttS^ pesnik, ki vsako pesem, ki jo napišem, ta -L prodam. (Matija je znan tudi po ^ese1\n. lesorezih, ki jih izdeluje v čast in slavo •> letnikom)". Medtem ko smo se pogovarali, so v so pridrveli vnuki, ki jih je eden izmed zet rn Matjaž, varoval v drugem prostoru. ~fff,*tg glasni, nasmejani in takoj so našli na)bt naročje ter zlezli vanj. Matija in Bi'ja\a svoja dekleta lepo vzgojila. Vse so študir in pri tem pridno nadaljevala Z delomf kulturnem življenju v Sentjoštu. ^s vselili v novo hišo, so naročili se m ,0 Oče Matija je včasih za šalo dejal, daje ^ toliko čas "matrali", dokler ne bodo au fanta. Vsi so vedeli, da tega ne misli z*r'*ga so otroci občutili njegovo ljubezen od p trenutka naprej. "Čas je, da malo prigriznemo," se Spomnila mama Breda. ..:Q je "Bomo pa potem še nadaljevali, J dopolnil Matija. (konec pn hodnjtf) PREJELI SMO Planincem Jesenic v razmislek Kot dolgoletni član planisn-yga društva Jesenic, sem se dne 16. marca 97 udeležil °bčnega zbora v telovadnici Jesenicah. Za občni zbor "«em dobil vabila, pa tudi oglaševanje je bilo bolj s*romno. Kot prvo sem pri-skoval programsko volilno konferenco, čal pa je vodstvo ?p na volitve kar pozabilo in "obivamo dosmrtno pre-kedstvo kot v dobrih starih wsih socializma, kar pa nekaterim očitno kar ustreza. . Ko je verifikacijska komisi-1° ugotovila prisotnost 55 udeležencev, sem še malo sam. preštel in ugotovil, da ^ je z gosti vred le 47! In Potem še en šok. Zaradi neznanih vzrokov finančnega Poročila ni bilo, ali ga ni bilo Mogoče pripraviti, ali ga niso "jfe/i pripraviti, saj je občni *oor tudi računovodkinja ^Pričala! (z opravičilom ali bj?z). Med prisotnimi je bilo pišati razna zanimiva vpraša, kot so: gradnja ali obnova žičnice na Golico, ta*[ prevozi helikopterjev v Privatne ali društvene fornene, zanimajo nas cene *n storitev, pa kilometrina, dnevnice... Kljub podatku predsednika nadzornega odbora, ki je prisotne potolažil, da PD ni v rdečih številkah, sem v pogovoru ujel podatke, da imajo zaposleni že od decembra 70 % plače in da si je PD najelo premostitveni kredit v znesku 2 milijona tolarejv. Kot aktiven planinec veliko pohajkujem po hribih in kočah in ne morem verjeti, da pri tako frekventnih kočah, kot so Izvir Soče, Tičarjeva koča, Erjavčeva koča, dom na Golici lahko zmanjka denar-ja? Sprašujem se, zakaj je bil občni zbor sklican, če ni bilo pripravljeno vse potrebno? Zakaj je vodstvo tako amatersko zavajalo prsotne? Za konec pa misel, po kateri tega občnega zbor ne morem smatrati, da je regularen in legitimen. Planinci smo dobri ljudje, le da nekateri od tega dobro živijo. Lep planinski pozdrav! Martin Grča Odprto pismo predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku Glede na to, da mi na moje pismo, ki sem Vam ga poslal osebno dne 16. 10. 1996 niste RSNZ v takratni republiki dali odgovora, Vam sedaj Sloveniji odvajali od svojih pošiljam javno odprto pismo osebnih prejemkov 3 od-Z isto vsebino: stotke za objekte za rekreaci- Vsi državljani Slovenije so jo po Sloveniji, Hrvaški, v skladu z Zakonom o last- Makedomji in celo v črno ntnskem preoblikovanju pod- ^ ^ $m ^ fc {ega Cesta na Okroglo 5, Naklo tel.: 471-114 Pekarna Kranj iz Nakla vam priporoča tzdelke iz svojega širokega asortimana kruha, pekovskega peciva in peciva iz listnatega testa. * teh predpazničnih dneh pa vam nudi izvrstno potico in velikonočni kolač s pirhom. Velikonočne praznike si popestrite z jetij dobili svoj lastninski certifikat, glede na njihovo starost različne vrednosti. Svoje lastninske certifikate so lahko vložili v svoja podjetja, ko se ie le-to lastninilo, v katero kolidrugog podjetje, ki se je lastninilo, ali pa v razne sklade delniških družb. Večina ljudi je certifikate vložilo v svoja podjetja, podjetja, kjer so biti zaposleni ali so še zaposleni. V primerih, ko so certifikate vložili v svoja podjetja, so v nekaterih podjetjih dobili 50 % popust, kar pomeni, da so tisti, ki so dobili certifikat v vrednosti 400.000,00 SIT, dobili dejansko vrednost svojih delnic za 600.000,00 SIT. Večina podjetij je bilo družbenih, privatnih podjetij skoraj ni bilo. Kot upokojeni delavec takratne državne uprave (inšpektor milice), Vas sprašujem, kam naj vložim moj certifikat, da bom enakopraven z vsemi drugimi delavci, ki so delali v družbenih podjetjih (TOZD1H), kot na primer v podjetju Petrol, kjer so lahko njihovi delavci s 50-odstotnim popustom odkupili tudi za več kot 900.000 DEM delnic za gotovino, sicer ste me razvrstili v drugorazrednega državljana Slovenije, samo zato, ker sem bil delavec državne uprave, ker take možnosti nimam. Moram Vam g. Drnovšek še pojasniti, kar morda ne veste, da smo takratni delavci ON Z naslova v Bečičih nekaj svoje lastnine slovenskega Sekretariata notranjih zadev. Priznati moram, da teh kapacitet nisem nikoli koristil. Vseeno pa se čutim solastnika vsega tega ustvarjenega premoženja. Predlagam, da na neki način omogočite vsem bivšim delavcem RSNZ in sedanjim delavcem MNZ Slovenije, vložitev lastninskih certifikatov v Pokojninski sklad s 50-odstotnim popustom, (ne pa, da si od njega sposojate denar), da bomo izenačeni z delavci drugih podjetij (kot Petrolovi, Lekovi, Krkini itd.). Upokojenci smo ves čas zaposlitve vlagali nedevalvir-ani denar v pokojninski sklad. Vi nam s takim gospodarjenjem kratite naše pravice iz tega naslova. Ignorirate edino stranko, ki se zavzema za socialno pravičnost - ZLSD. To so spodrsljaji, ki Vam gospod predsednik niso v čast. Z nepravično razdelitvijo certifikatov ste naredili nas za drugorazredne državljane, tudi sedanje policiste in vse delavce MNZ. In ne čudite se, da policisti v uniformah štraj-kajo. To se ni nikoli dogajalo. Vaš odgovor ali odgovor pristojnega ministrstva pričakujem v 10 dneh. Stanislav Sladic, Smledniška 124, Kranj GLASOV KAŽIPOT M Predavanja M Maraton humanistične teorije Kamnik • V kamniški gimnaziji bo jutri, v soboto, potekal maraton humanistične teorije, ki bo vključeval 24 ur predavanj (od osmih zjutraj do osmih zjutraj naslednjega dne). Sodelovali bodo ugledni znanstveniki in znanstvenice, teoretiki In teoretičarke iz Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi področji humanistike. Obvestila bo od 10. do 17. maja. Hkrati vabijo vse člane na rekreativno plavanje v pokritem olimpijskem bazenu, ki je vsak petek od 16. do 17. ure. Vstop v bazen je brezplačen, s seboj prinesite le člansko izkaznico društva. Uradne ure društva so v Kranju, Begunjska 10, vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, pokličete pa jih lahko po tel.: 223-433. torek, 8. aprila, z odhodom ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo poverjeniki društva do zasedbe avtobusa. Na Madžarsko Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi vse, ki bi želeli iti na nakupovalni izlet na Madžarsko, da se jim pridružijo 5. aprila, ko bo odhod avtobusa ob 2. uri. Ker je nekaj mest še prostih, se lahko prijavite pri svojih poverjenikih ali pa po tel.: 422-241. Razstave Razstava o svetem pismu Bled - V Festivalni dvorani bo od jutri, sobote, 29. marca, pa do 16. aprila vsak dan med 9. in 19. uro na ogled razstava Sveto pismo med kulturo in zgodovino. Razstava, ki jo je v sodelovanju z Občino Bled in ZKO Radovljica pripravila misijonarka VVilma Stolz, je posvečena 450 letnici rojstva Jurija Dalmatina. Na otvoritvi razstave ob 20. uri bodo sodelovali: pridigar Ace Arsov, Ana Markelj z referatom o Juriju Dalmatinu (prebrala ga bo Katja Markelj), kvintet harmonikarjev iz Glasbene šole Radovljica pod vodstvom mentorja Antona Iskra, dipl. teo! mg. Mihael Kuzmič ter Oktet UP Bled. Slikarska razstava Medvode - V Knjižnici Medvode Na sotočju odpirajo danes, v petek, ob 19. uri razstavo ilustracij akad. slikarke Irene Majcen. Razstavo bo odprla umetn. zgodovinarka Maruša Avguštin. Gledališče Bfr Mož je glava Sovodenj - Člani Društva upokojencev iz Sovodnja v Poljanski dolini vabijo v nedeljo, 30. marca, ob 16. uri v dvorano Kulturnega doma, kjer se bodo predstavili s Krekovo veseloigro Mož je glava sli Tri sestre. Pridi gola na večerjo Mengeš • V kulturnem domu v Mengšu bo 9. aprila gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Pridi gola na večerjo. Igrajo Tanja Ribič, Minam Korbar, Maja Aduša Vidmar, Borut Veselko, Jože Ropoša in Boris Kerč. Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu 061/737-101 od 14. ure dalje. Prireditve Ifr Klavirska večera v Radovljici Radovljica - V glasbeni šoli Radovljica bo v nedeljo, 30. marca, ob 19. uri Klavirski večer, na katerem bo nastopila študentka visoke glasbene šole Stuttgart Nina Prešiček. Igrala bo dela Bacha, Beethovna, Debussvja, Chopina in Liszta. Klavirski večer se bo ponovil še v ponedeljek, 31. marca, ob 19. uri v dvorani Slovenske filharmonije. Oba večera bo vstop prost. Avkcija velikonočnih pisanic in grafike Bled - V nedeljo, 30. marca, se bo v Festivalni dvorani ob 21.45 začela dobrodelna avkcija velikonočnih pisanic in grafike. Pisanice, ki so jih darovali akademski slikarji Melita Vovk, Franci Vozel, Boni Čeh, Domen in Franc Slana ter Apolionio Zvest, bodo na ogled že od 20. ure naprej. Donator grafike je akademski slikar Jože Ciuha. Dobiček dobrodelne prireditve Lions Cluba Bled bo namenjen Jerneju, ki je tetraplegik, za nabavo posebnega invalidskega vozička in Sonji, ki je zaradi slepote v Zavodu za slepe in invalidne v Škofji loki. Slikarska postavitev LJubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bo v okviru slikarske postavitve Žige Okorna z naslovom Podoba tvoje odprtosti v torek, 1. aprila, ob 17. uri predstavitev "Sestave" - kulturnega procesa spreminjanja bivših zaporov na Metelkovi v delavnice in prenočišča za popotnike. Sodelujejo: Vesna Krmelj, Kevin Kaufmann, Boštjan Novak, Janko Rožic, Jiri Kočica, Žiga Okom... Istega dne ob 19. uri bodo v okviru "dejavnic" izdelovali posodice iz gline in vrbovih šib. "Dojavnice" bodo ponovili tudi 8. aprila ob isti url. Koncerti Koncert učencev Glasbene šole Jesenice Javornik - Danes, v petek, ob 18. uri bo v dvorani kulturnega doma na Javorniku koncert učencev Glasbene šole Jesenice posvečen 200-letnici rojstva Franca Schuberta. Koncert v tržiški cerkvi Tržič - V ponedeljek, 31. marca, ob 19. uri vabi Klub tržiških študentov v tržiško farno cerkev na koncert PAZ Vinko Vodopivec in vokalne skupine Mavrica. Dirigentka je Katja Kovač. Velikonočni koncert Slovenskega okteta Slovenski oktet v novi zasedbi bo imel 30. marca ob 20.30 v Festivalni dvorani na Bledu tradicionalni Velikonočni koncert. Nastopili bodo tudi so-pranistka Olga Gracel, mezzosopranistka Dragica Kovačič in Komorni orkester Pro Arte iz Ljubljane pod vodstvom Nade Matoševič. Vstopnice so v prodaji v Turističnem društvu Bled (tel: 064/741-122) in v maloo-glasni službi Gorenjskega glasa Kranj, Zoisova 1 (tel: 064/ 223-444). • A. Ž. Izleti Društvo invalidov obvešča Kranj - Društvo invalidov Kranj obvešča člane in ostale, da že sprejema vplačila za 7-dnevno zdravljenje v Moravskih Toplicah, ki Kolesarski izlet v Bašelj Kranj • Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse ljubitelje kolesarjenja na prvi letošnji izlet - piknik v Bašelj. Odhod bo v torek, 1. aprila, ob 8. uri izpred Društva, Tomšičeva 4. V primeru slabega vremena, bo izlet prihodnji torek, 8. aprila. V Ptujske Toplice Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane in druge upokojence na avtobusni izlet v Ptujske Toplice. Izlet bo v Sekanje pirhov Kokrica - Turistično društvo Kokrica bo na velikonočni ponedeljek, 31. marca, med 9. in 12. uro pred prodajalno Storžič na Kokrici skupaj z Živila, d.d., Kranj organiziralo sekanje pirhov. V okviru odprtega prvenstva v sekanju pa bodo pripravili še druge igre: zbijanje pirhov, slalom, valicanje. Pirhe, okrašene predvsem z narodno motiviko bodo zbirali in razstavljali od 27. marca v trgovini Storžič. Najlepši pirhi bodo nagrajeni. Prireditev pa bodo popestrili glasbeniki foklorne skupine Iskra Kranj in citrarka Vida Učakaneva. Prireditelja vabita na sekanje pirhov in na razstavo. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI PEKARNA KRANJ! 10 i K*etija pri FELSU g0 °je potok Trenča pritekel izpod Šmarjetne 1 re m se razlival po vasi, je končno našel pot v SQ*tale- Od kmetije pri FELSU je bila potem Jrjo ena struga. Tega potoka v Štražišču sedaj kan0}-ni V€Č videti na površju, ker je le večinoma vod ?an- ^e zgoraj pri izviru so mu vzeli veliko Pqj' ki so jo speljali v pritok Žabnice tik pod qq VlZovim znamenjem pri začetku ceste na or)ansko oziroma na Jošta. c *m«ya pri Felsu nosi številko 25 na Škofjeloški kj*Lji ie *e vedno "živa", kakor pravimo, če krati10 *e obdelujejo. Gospodar kmetije se je pred Prjn smrtno ponesrečil pri padcu s senika ob Q0Javj večernega obroka krme za livino. in f£oafri s^daj vdova Katka, ki ji pomagata sin od . er*a- Nimajo veliko zemlje, nekaj nad 10 ha, 10 Cfa P°i°vico v gozdovih. Vedno imajo kakih sprgj^?. živine, ki se včasih s številom telet **fca/ oziroma poveča. Mleko oddajajo, jjr J Ča Pa gospodinja Katka sama predelala v je pa*'?"10 v skuto. Preživljajo se bolj težko, ker Po,-5 dohodke majhen. Hčerka je v službi, sin pa stroj} ir !}adomestiti manjkajočo delovno silo s konin ^n nek°j. imajo. Včasih so imeli po dva Prikupi*^ Pa Jih nadomešča traktor z nekaj rediinA *om nimajo že nekaj desetletij, pač pa Kn\ -° 5 PraSičev-*oseljettJa 'ma staro zgodovino. Spada med wa (u,ne,!?nietiJe v začetku freizinškega gospodst-»kUeftS °°2) 1 h med leti 1100 in 12°0- "> ie biio bitnjah\no P°dročje v progah (kakor v Žabnici in GaStejJ °d Pot°ka Trenča proti vzhodu t. j. proti tefoč*ai tn Naboram. To so bile najbolj verjetno £*ktZn°irnaselJene kmetije Bende, Lebar, Fels, kofie'int£mar, Krnc in Jurčk, torej od sedanje Piše: Mirko Križnar Kmetije na stražiških ulicah ceste proti Bantalam. Kar nekaj stoletij se je držal pri hiši priimek Dolenc. Sedanji priimek je Knapič. Na njivah pridelujejo tiste vrste kultur, ki jih vsakodnevno rabijo za živino in za svojo prehrano. Tako kot pri vseh tukajšnjih kmetijah: koruzo in travo pa še druge poljščine za siliranje, zelje, krompir, peso, repo itd. Kot zanimivost Se to, da so med letom 20 in 30 tega stoletja sadili še vsako leto dve lehi boba. Za prehod sedanje Škofjeloške ceste preko potoka Trenče so pred kakimi 100 leti zgradii most pri kmetijah Lebar, Fels in Šimen pa delno Bende. Pri Felsovih so pa imeli vzporedno s cesto in za dovoz na cesto prehod kar čez potok, prosto čez vodo. To je koristno izrabila avstro-ogrska armada leta 1917 ,ko se je most podrl pod težo tovornih avtomobilov. Kot obvoznico so izrabili pot preko Felsovega dvorišča. Seveda si je pri današnjih tehničnih razmerah težko predstavljati takratne tovorne avtomobile. Bili so znamke Škoda ali Praga s trdimi, na težka Železna kolesa nalitimi gumami, z napol odprtimi kabinami s presunljivim piskanjem namesto sirene. Pogon so imeli na zadnja kolesa in sicer na debele verige na obeh straneh. S svojo in težo tovora so s trdimi gumami seveda pošteno zdelali makadamske ceste. Zato ni čudno, če se je most čez Trenčo podrl. Takrat je Avstrija za oskrbo soške fronte Koristila železniške psotaje po vsej Gorenjski zlasti pa Kranj, Zobnico in Škof jo Loko. Bilo je to v letih 1915 -1918. Omenjamo še, zakaj je bila kmetija na Laborah soseščina vseh kmetij ob levem bregu Treče t. j. Lebar, Fels, Faktor, Komar, Krnc in Jurčk pa tudi Bende? Prvotne posesti posameznih navedenih kmetij ali hub imenovanih so bile verjetno tja blizu do Labor. Vmes ni bilo nobene hiše. Zato so bili vsi posestniki oziroma hubaši - kmetje, kakor smo jih navedli, sosedje laborške kmetije. To so upoštevali vsi tja do prve svetovne vojne pa še nekaj let čez. Redno so velevali za pogrebe in pravtako za botre pri krstu. Tako je pri krstu Lebarjevih otork večkrat navedena v krstni knjgi kot botra Laborška (Waborschka, Baberschka in slično). Svoje vode niso imeli doma, pač pa so bili koristniki skupnega vodnjaka pred Anžonom, kakor so ta vodnjak imenovali. Seveda so ga skupno z drugimi sosedi tudi vzdrževali. Iz tega vodnjaka so se oskrbovali z vodo poleg Velesovih še Šimnovi, Anžonovi, Komarjevi, Faktorjevi, tu in tam pa še Lavtarjevi in Lebarjevi. Felsov Tone (Knapič) NESREČE Pobegnila, a se nato javila Meja, 24. marca - V ponedeljek ob 14.25 je 26-letna T. H. iz Trnja zakrivila prometno nesrečo z lažjo telesno poškodbo, a se je odpeljala s kraja nesreče. Kasneje, verjetno po večkratnih obvestilih na radijskih postajah, se je T. H. le oglasila na policiji. T. H. je z renault twingom peljala po magistralni cesti Kranj -Jeprca v smeri proti Kranju. V bližini naselja Meja je v levem preglednem ovinku prehitevala trenutno še neznano tovorno vozilo. V tistem trenutku ji je z osebnim vozilom lada nasproti pripeljal 42-letni državljan BiH S. V, začasno stanujoč v Kranju. S. V. se je nasproti vozečemu tvvingu umaknil na desno bankino, se kasneje spet vrnil na svoj vozni pas, a gaje kmalu spet odneslo na desno stran. Po kratkotrajni vožnji po travi se je lada začela obračati in se po 28 metrih nato ustavila. S. V. se je pri tem lažje poškodoval. Kljub temu da se je T. H. kasneje policiji javila, jo čaka kazenska ovadba za pobeg. • S. Š. Patruljni avto trčil v deveterico v suzukiju Radovljica • Prav zanimiva je štorija izpred tedna dni. V petek, 21. marca, ob 4.20 se je namreč druščina devetih (9) razigranih oseb v osebnem vozilu suzuki swift peljala po magistralni cesti Radovljica - Lesce. Deveterica se je v suzukija spravila po naslednji formuli: 3 + 3 + 3 - trije spredaj, trije zadaj in preostali trije v prtljažnik. V bližini izvoza za Lesce so začeli kar po magistralni cesti obračati nazaj proti Radovljici in obstali sredi ceste. V tistem trenutku se je v smeri proti Lescam peljal policijski patruljni avto, ki je suzuki opazil v zadnjem trenutku. Ko ga je patrulja s skrajno močjo že želela obvoziti po levi strani, je voznik suzukija kar naenkrat speljal naprej, tako da je patruljni avto čelno trčil v levi del suzukija. Policista sta bila najprej presenečena, ko sta ugotovila, da se je v suzukiju vozilo kar devet oseb, še bolj pa potem, ko se nihče od njih ni želel "oklicati" za voznika. Da bi bila mera polna, je nazadnje odgovornost za nesrečo nase vzelo dekle, ki sploh nima opravljenega vozniškega izpita. Alkotest se je ustavil pri 1,93 promila. Pregled vozila in malo resnejši pogovori so nato le odkrili pravega voznika. To je bil B. S., sicer rezervni vratar Acroni Jesenic, ki je dejanje kasneje tudi priznal, ni pa privolil v preizkus alkoholiziranosti. Ukrepi sledijo. • S. Š. Spor za posest gostinskega lokala Majolka na Jesenicah Najemnik kuje dobiček, lastnica praznih rok Lahko je bilo državi vzeti, težko vrniti. Milena Vovk obupava nad Pravico; v denacionalizirane!)1 očetovem lokalu, ki je nedeljiva celota, je "glavni" najemnik. Jesenice, 28. marca - Enonad-stropno hišo na Ciril Metodovi 6 na Jesenicah, zdaj Cankarjevega bataljona 6, je občinski ljudski odbor Jesenice 1959. leta nacionaliziral. Lastnik Jurij Lasan se je pritožil in leto kasneje dobil novo odločbo. Z njo so stanovanjski prostori v prvem nadstropju in mansardi ostali družini, v družbeno last pa je prešlo zemljišče, gostišče Dalmacija v pritličju z delom kleti in drvarnico. Leta 1964 je občina Jesenice s pogodbo prenesla pravico upravlja nad Jost iščem na GTP Gorenj ka esenice. Milena Vovk, hči že umrlega Jurija Lasana, je po zakonu o denacionalizaciji zahtevala vračilo odvzetih nepremičnin. Tedaj pa so se začele kopičiti težave. Očitno je bilo veliko enostavneje vzeti kot vrniti. Denacionalizacijski zavezanec HTP Gorenjka Kranjska Gora je s 1. oktobrom 1992, torej v času moratorija, gostišče Majolka (prej Dalmacija), dalo za deset let v najem svojemu delavcu Ignacu Tomažiču. S tem pa se je vse skupaj močno zapletlo. Po denacionalizacijski odločbi, ki je postala pravnomočna 13. februarja 1996, je bila namreč Gorenjka dolžna vrniti nepremičnino v posest Mileni Vovk, skrbnici za posebni primer, "prosto ljudi". Najemna pogodba med Gor- g BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB D 'cJMMGLAS in Prometni kviz B Zima se je počasi poslovila in Q| pred nami je obdobje lepšega g vremena, kar pa še ne pomeni, ra da se bo varnost na naših cestah !3 zaradi tega bistveno povečala. «J Tako se bomo za vas z nasveti še B naprej trudili Gorenjski glas, H Radio Kranj, Prometna policija g Kranj in avto šola Queen. Z ra nami pa je tudi tokrat zavaro-rm valnica Tilia, ki nas stalno ob-vešča, svetuje in pomaga pri B nasvetih o zavarovanju vozil. H Naj ponovimo, da je rubrika Q namenjena vsem voznikom, na-H gradno vprašanje pa bodočim ra voznikom. Tako ste še enkrat Hvabljeni vsi, ki boste v letošnjem „._ letu pričeli z opravljanjem vozla niškega izpita, da si z pravilnim H odgovorom prislužite eno izmed Q bogatih nagrad, katero poklan-g jata avto šola QUEEN in Gora rcnjski glas. g Prehitevanje ponoči ra Nekaj smo že povedali o » prehitevanju in nevarnostih, ki » lahko ob tem nastanejo. Zato B naj še enkrat opozorimo: NIKO-D U NE SMEMO PREHITEVA-g TI, KADAR BI BILO TO g LAHKO NEVARNO, ra Zalo zahtevno je tudi prehi- O" tevanie ponoči, kar zahteva od voznika pravilno uporabo luči. D Ko se začnemo prebliževati H vozilu, ki vozi pred nami mor-^ amo luči zasenčiti. Prehitevati ra začnemo šele, ko smo popolno-ra ma prepričani, da je to varno. 13 Ko je naše vozilo vzporedno z B prehitevanim prižgemo dolge H luči, prehitevano vozilo -pred g tem je vozilo z dolgimi lučmi-g pa luči zasenči. Ponoči moramo ra biti pri prehitevanju še posebej l_ pazljivi na cestah, katere ne poznamo. Zato nam še toliko D bolj koristi dosledna uporaba n znakov ter označb na in ob g vozišču. H Vožnja mimo g Izredno nevarna je lahko tudi g tako imenovana vožnja mimo. ra Predvsem ne smemo prehiteti 13 vozila, ki se je ustavilo pred B prehodom za pešce, oziroma je H tam začelo zmanjševati svojo g hitrost. Velikokrat nas naglica D sili k nepremišljenim dejanjem, zato vozniki nemalokrat prehitevajo kolono ustavljenih vozil, kar tudi ni dovoljeno. Še posebaj pa moramo biti pozorni na potnike, ki izstopajo iz vozil javnega prometa. Ustaviti moramo tudi za vozilom, s katerim se prevažajo otroci, ko le ti vstopajo in izstopajo iz vozila. V takem primeru moramo ustaviti tudi če pripeljemo iz nasprotne smeri, razen na večpasovnih cestah, kjer sta vozna pasova ločena med seboj. Pazljivi moramo biti tudi pri srečanju z vozili. Predvsem moramo biti pozorni na zadostno H bočno razdaljo. Po potrebi se fj moramo umakniti ob skrajni rob n vozišča. Na zoženih delih ceste moramo po potrebi vozilo ustaviti, oziroma zapeljati vzvratno. Bolje prepozno na cilj, kot prezgodaj v smrt. avto Šola OUEEN Vir: Učbenik: Varna vožnja Avtošola OUEEN NAGRADNO VPRAŠANJE Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na Gorenjski glas s pripisom za PROMETNI KVIZ, najkasneje do 9. 4. 1997. Tretje žrebanje bo na Radiu Kranj 10. 4. ob 13.20 uri. Prva nagrada vrednostni bon avto šole QUEEN 15.000 tolarjev. Druga nagrada vrednostni bon 10.000 tolarjev Tretja do peta nagrada vrednsotni bon 8.000 tolarjev. Nagrade poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas, namenjene pa so bodočim voznikom, ki bodo letos opravljali vozniški izpit A ali B kategorije, saj so nagrade povezane prav s tem področjem. KUPON IME IN PRIIMEK: NASLOV:_ K K GLAS t. 25 KRAJ IN POŠTNA ST.: TELEFON:__ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA, NE VPRAŠANJE: Pripeljali smo do vozila, iz katerega izstopajo in vstopajo otroci. Vozilo je označeno s tablo za prevoz otrok in ima prižgane vse štiri utripalke. Kaj bomo storili ? a) Nadaljevali vožnjo b) Vozilo bomo ustavili c) Zmanjšali hitrost in previdno nadaljevali vožnjo. ODGOVOR NA VPRAŠANJE IZ PREJŠNJE RUBRIKE Kolesarja lahko prehitimo, če je to varno in ne ogrožamo drugih udeležencev v cestnem prometu. D D D D B D H D D D D D O D D § D D D H D D II D D O H B D H O H H Q B B Denacionalizirana gostilna Majolka na Jesenicah enjsko in Ignacem Tomažičem je postala nična. Najemnik pa se iz Majolke ni umaknil, čeprav je Gorenjka vložila izselitveno tožbo, tožbo za izpraznitev in tožbo za plačilo najemnine. Decembra 1995 sta se Gorenjka in Milena Vovk poravnali; Go-renika se je odpovedala zahtevku za izplačilo večvrednosti lokala v znesku dobrih 95 tisoč mark, Milena Vovk pa je najemnika prevzela na svoje pleče. Gorenjka je bila dolžna z denacionalizirane nepremičnine umakniti tudi zastavno pravico na dveh hipotekah, vzetih 1994. leta (!), in to v skupnem znesku štiri milijone nemških mark. Hipoteki iz zemljiške knjige še nista zbrisani. Se bolj kot nad tem pa je Milena Vovk razočarana nad najemnikom v svojem lokalu. Majolka je nedeljiva celota, čeprav sta tretjino podedovali njena svakinja in nečakinja. Torej lokala brez privoljenja Milene Vovk ni mogoče prodati. A se je zgodilo prav to. Najemnik Ignac Tomažič je »,.„,„. .... tretjino odkupil in se ima za kraju. Prepuščam sodišču, * solastnika, čeprav svojega de- presodi o "normalni" najen«* Gorenjko in Mileno Gorenjka je pred leti ve' gostinskih lokalov oddala v najem, tudi Majolko. "N'j jemno pogodbo sem podpis* za deset let, prevzeti sem mor* delavce, ki jih je določil' Gorenjka, ji plačevati po 4# mark najemnine (le-to je G°fJ enjka iztožila), hkrati pa k° del avec Gorenjke nisem do*"1 niti odpravnine. Tretjino lok*' sem kupil od dedinje, vnukirf Jurija Lasana, v obnovo " opremo sem vložil precej jega denarja. Stvar so izpejj*! odvetniki, torej mora drzjj* Najmenina, ki jo zahteva M»e" na Vovk, paje daleč previsok*: Lokal na Jesenicah je nek") povsem drugega kot v gosp^ darsko ali turistično močne? čepr; leža v zemljiško knjigo ni mogel vpisati. Razen tega Mileni Vovk do danes še ni plačal niti tolarja od zahtevane mesečne najemnine 5000 mark, preračunanih v tolarje. Večvrednost Majolke, ki jo je zahtevala Gorenjka, torej lastnico drago stane, saj se tožbe samo kopičijo, učinka pa ni nobenega. "Proti Ignacu Tomažiču kot najemniku ne bi imel nič, če bi plačeval najemnino. A se obnaša, kot da je on glavni v moji hiši. Ne vem, kakšen je naš sodni sistem, da nekaten lahko tako uspešno izigravajo vse zakone," pravi Milena Vovk, ki se ji računi za odvetnika kopičijo, Pravica pa si brezbrižno zatiska oči. Ignac Tomažič se brani, da se je znašel v primežu med presodi o "normalni" naje ni, upoštevaje tudi moj solaJI! niški delež. Na vse to bi rejj*' samo to, da si je Gorenji* elegantno umila roke, socia'n varnost osmih ljudi, ki delan1 v Majolki, očitno ni nikorni* mar, sam pa sem se pripravlja Dogovarjati le z Mileno Vov* aradi mene lahko moj del* tudi odkupi." Zaključek? Očitno ga še U čas ne bo. Ker sodni nuj" meljejo zelo počasi in %? gotovo minilo še nekaj let. 0 bodo tožbe pravnomočn. Zato bi bilo najbrž pametni, in donosneje, da obe spr strani pozabita na zamer' sedeta za skupno mizo in pametno dogovorita, name* da na njun račun služijo pr dvsem odvetniki. *,. H. Jelove*" Člani Gasilske zveze Tržič nezadovoljni s skrbjo občine Dolžnosti vsak dan več, denarja pa vse manj Kot je ugotovil poveljnik Gabrijel Urbančnik, občina že od leta J$| ni namenila niti tolarja za naložbe v razvoj gasilstva. Tržič, 22. marca • Kljub pičlemu financiranju je bilo lansko delo 13 gasilskih društev večinoma uspešno, je na 42. obenem zboru Gasilske zveze Tržič pohvalil članstvo predsednik Pavel Hudo-bivnik. Žal taka ocena ne velja za industrijska društva, saj od petih delujeta le še dva. Tržiški gasilci upajo, da bodo letos vendarle dobili že dolgo oblj ubijano novo vozilo. Ob začetku občnega zbora je tržiški župan Pavel Rupar izrazil domnevo, da je med gasilci razširjen občutek o nezadostni skrbi za njihovo dejavnost. Kot je menil, sistem financiranja daje prevelik poudarek poklicnim enotam in odriva prostovoljna društva. V občini si že dve leti prizadevajo za nakup novega gasilskega vozila, kar naj bi končno uresničili letos ob pomoči države. Po svojem nagovoru je župan odšel, zato ni slišal kritik, ki so potrdile izražene domneve. Kot je v svojem poročilu med drugim poudaril predsednik Gasilske zveze Tržič Pavel Hudo-bivnik, so lani dobili od občine 21 odstotkov manj denarja od načrtovane vsote, zato so imeli v zvezi resne težave pri financiranju potreb društev. Kljub obljubam pa niso dobili niti tolarja za obnovo vozil. Le-ta so povečini zastarela, zato bi bilo nujno posodobiti vozni park, je ocenil poveljnik zveze Gabrijel Ur- 111 mmu . j^// bančnik. Čeprav so lani porabili za orodje in Odlikovanje GZS I. stopnje je opremo več kot 3,2 milijona tolarjev, društvom predsednik Pavel Hudobivnik. še vedno primanjkuje ognjevarnih oblek in . . , a^vaniu nrjen^ zaščitnih čelad, zlasti pa bodo potrebovala več opravilo veliko dela pri lzob1razve^ei0valo pH aparatov za zaščito dihal. Kot je kritično in reševanju. Lani je 245 gasilcev =>u .. h ,n em ugotovil poveljnik Urbančnik, ni moč sprejeti gašenju 27 požarov, 6 reševainin: u.j ^ do-nikakršnega opravičila za večletno odlaganje tehnični intervenciji. Pn pmavi ^ p B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB naložb občine v razvoj gasilstva. Gasilce tudi mineva potrpežljivost, ker je vsak dan več dolžnosti, denarja pa vse manj. Poročila vodstva zveze so seveda opozorila še na drugo problematiko. Več pomoči občine pričakujejo tudi pri izboljšanju sistema alarmiranja in obveščanja gasilcev. Prav tako je zveza nemočna pri ugašanju delovanja industrijskih gasilskih društev. Od nekdaj petih društev v tovarnah namreč delujeta le še društvi tovarn Peko in Tokos, zato je ukinitev društev BPT Tržič in Lepenka zgolj formalnost. V devetih prostovoljnih gasilskih društvih je članstvo mov so se izkazali zlasti v j|jf»»v« aVijati Lomu, v Križah pa so se začeli pnpr* posodobitev doma. s0 gteviln* F Potrdilo za prizadevnost člansvasodeiili a priznanja občinske zveze, ki w{n zb0ru občnih zborih društev. NaobCnem flJ Gasilske zveze Tržič pa so' «^S5m&. Jant prejeli Vlado Goltez, Pavel Hudom j6 Remic in Ahmet Smajlof ^ sloVen^ pohvalil predstavnik Gasilske zveze m gasilci z avstrijske Koroške jpa» vaj" v Tržičane tudi na letošnjo skupn Avstriji. • S. Saje S HALO-HALO GORENJSKI GLAS a TEL.: 064/223 111 PRAZNIČNI HALO - HALO Harollle za ob|avo spr«|emamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod liidont Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B - tel. 22-55-22 BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU TEČAJ CPP SE ZAČNE V TOREK, 1. APRILA, 1997 VOZNIŠKI IZPIT B & B, Kranj, 22-55-22 RADOVLJICA 714-960 NAKUPOVALNI Madžarska Lenti 3.4., Palmanova 9.4., Trst 22.4., Toplice na Madžarskem od 29.4. do 2.5., < IZLETI Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411 -887 Tečaj CPP se začne v torek, 1.4.1997, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Trst 23.4., Gardaland 27.4, Lenti 19.4. Tel.: 311-035 AVTO ŠOLA ING. KUMAR AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 ■B5£f'" >. ■ - * <^ojiajajiK METEOR d.0.0. 422-781 10-4- celodnevni nakupi Palmanova, Portogruaro, tovarna čokolade; Lenti 12. 4.; Cilka tel.: 411-510 Formula I. - Imola 27.4., kmetijski sejem Brno 5. - 7.4. ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA UCVETKA"TEL: 225-162 C Staneta Žagarja 16, Kranj Nakupovalni izlet gostišče metka Podljubelj 140 59 086 Akcijske cene izdelkov iz lastne proizvodnje: ženske hlače 2.730 - 2.900 SIT, otroške hlače 1.500 SIT, ženske bluze 3.900 SIT. UGODNI PLAČILNI POGOJI! Del. čas: od 9. do 19., sobota od 9. do 12. ure. Vabljeni! Vsak teden Madžarska, Italija. Belehar, tel.: 491-442 Vabimo vas na: * sobotne plese z ansamblom Svežina * družinska in druga praznovanja * kosila V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA SLIKARSKE RAZSTAVE: Ogledate si lahko razstavo otroških slik in risb iz petnajstih držav sveta. |j^jjr———— AVTOŠOLA • VOZILA SUZUKI • HITRO IN KVALITETNO DO IZPITA • UGODNI PLAČILNI POGOJI, 0609-633-776 • V MESECU APRILU POSEBNI TEČAJ ZA VSE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA (prijava na telefon 223-111) PRODAJA UR: TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ: (064) 22-11-03 MOKO KOMBI PREVOZI četrtek in sobota Lenti; ponedeljek in petek Celovec; torek Italija tei-: 53-876 in 57-757 ve^ smeri (prevozi po dogovoru) SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA Vrtnarija JMka ** Ilovki 9 pri Kokrici 29STINSKA OPREMA Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. za vas smo vzgojili pestro izbiro balkonskega cvetja, enoletnic za parke in grobove. Nudimo vam tudi raznovrstne obešanke, zemljo in cvetlična korita. Na vašo željo vam rože tudi presadimo. NAŠ NOVI TELEFON 064/226-006. SE PRIPOROČAMO! ngo, do.o., Kranj, Oprešntkova 74 Ledomati, salamoreznice, pomivalni stroji, peči za pizze, tehtnice, kozarci, pribor... UGODNO! 323-485 4VTO ŠOLA MISTER X Nahajamo se v poslovni hiši, Kapucinski trg 7, v Škofji Loki.Tečaj CPP v 624-921, SK LOKA aprilu vsak P°nede|Jek 0016-uri- v??nia na vozilih P0L0,0PEL ASTRA- preko celega dneva. Inf. po tel.: 620-211 AyTOPLAŠČI SAVA *ttiiailO - SUPER UGODNO Snakovika 34, tel. 57-700 v zalogi tudi Matador, Marshal in protektirani avtoplasči. Ugodni plačilni pogoji in montaža. Avtomehanika in vulkanizerstvo ROZMAN Križe, \jfko in avdio servis "OTON, tel.: 222-004 Popravilo vseh vrst videorekorderjev, video kamer, televizorjev in ostale zabavne elektronike. Bleivveisova 2, Kranj (zgradba kina Center) avni trg 6, 4000 Kranj Blagajna: (vhc ™ ln uro pred začetkom *J&glavnega trga) I? J 0.00 do 12.00 ure a od 9.00 do 10.00 , , Predstav, Te'-: 064/222-681 petek, 28. marca, NI PREDSTAVI Oscar VVilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST torek, 1. 4., ob 19.30 uri, za abonma ZELENI, IZVEN in konto sreda, 2. 4., ob 19.30 uri, za abonma RDEČI, IZVEN in konto petek, 4. 4., ob 19.30 uri, za abonma PETEK 1., IZVEN in konto Mary Chase: HARVEY, komedija (gostuje SLG Celje) sreda, 9.4„ ob 19.30 uri, za IZVEN in konto A. F. Dev o. J. Demaščan: BELLIN, lutkovna opereta v treh slikah režija in avtor projekta: Uroš TREFALT glasba: Rudolf CERC, scena in lutke: Silvan OMERZU sodelujejo: Rok VEVAR, Rudolf CERC, Katja KONVALINKA, Helena MAURIC, Tamara LAGANIN PREMIERA v soboto, 5. 4., ob 19.30 uri, za IZVEN &a PSkl Več6r na Bledu tffna so imena nastopajočih jty O^narta - Vstopnice že v prodaji Glavni pokrovitelj je Žito Gorenjka Lesce, med sopokrovHeljI pa je Nom^ 0/as.Po usklajevanju In pričakovanju številnih narodnozabavnih skupin, kdo bo letos 10. maja SS5s na 11 ■ Alpskem večeru na Bledu, so zdaj znana imena nastopajočih. Direktor Alpskega večera Jože 8*0 Ailam b ttJdi zagotovil, da je seznam popoln In dokončen. % CT^ega kvinteta v novi zasedbi bodo nastopili še: Alfi Nipič z muzikanti, ansambel Franca Mlhehča, ^Perii% ar>sambel Nagelj, Grega Avsenlk s svojim ansamblom, ansambel Poljanšek, Igor in Zlati zvoki, i$totL,orBniski muzikantje, Jože Bohorč s prijatelji, Celjski instrumentalni kvintet, ansambel Vrisk, ^Siii^'AS, ansambel Jožeta Ekarta, ansambel Blegoš, ansambel Jevšek, Duo lastovke (gostji Iz f^bJniLKraški kvintet in Braco (gostje iz Italije). Pred in med programom pa bodo nastopili tudi mengeški £ ln Follkorna skupina Bled. Glavni pokrovitelj letošnjega 11. Alpskega večera je Žito Gorenjka ^^Pokrovitelji pa so Caslno Bled, LOKA Škofja Loka, VB Ljudska banka Borovlje, Gorenjski glas, ^ojflj'otfce in Radio Triglav Jesenice. Od Jutri, 29. marca, bodo v prodaji tudi vstopnice (n scier v *** v * 0rnP*9 Bled, Ljubljanska cesta 4 (tel.: 064/741-515) In v malooglasnl službi Gorenjskega Zoisova 1 (tel.: 064/223-444). • A. Ž. Vesele praznike Vam želijo Trgovina MERIKS Jesenice SPAR MARKET Zoisova 1, Kranj Trgovina NEJC Mojstrana Trgovine trg. podjetja LOKA Trgovina ČEBELICA Lom pod Storžičem Trgovina MAK Stražišče pri Kranju Trgovina MAK Frankovo nas. 67, Šk. Loka Trgovina VENCELJ Preddvor Trgovina KRIŽIŠČE Škofia Loka Trgovina PRI MIHU Tenetiše Diskont VINO - PTVO Bobovek 13, Kranj Diskont VINO - PTVO prodajalna Šenčur Trgovina PRI LIPI Britofpri Kranju Market ROSANA Hrastje (pri cerkvi) Trgovina SVEČAN Jezerska 93, Kranj Trgovina PAJER Beleharjeva Sla, Šenčur Trgovina KAŠČA C. Staneta Žagarja 47 Trgovina HLEBČEK Mlaka pri Kranju Praznični del čas: 29. 3. od 8. do 19., 30. 3. od 8. do 14., 31. 3. od 8. do 14. Tel: 860-053 Praznični del čas: 29. 3. od 7. do 17., 30. in 31. 3. zaprto mmmmmmšmmm»m«mmmmm Praznični del čas: 29. 3. od 7. do 16., 30. 3. - zaprto, 31. 3. od 8. do U. Tel: 891-296 Praznični del čas: 29. 3. od 7. do 13., (Podlubnik do 18.), 30. in 31. 3. zaprto Praznični del čas: 29. 3. od 8. do 12., 30. 3. ■ zaprto, 31. 3. od 9. do U. Tel: 55-162 Praznični del čas: 29. 3. od 7. do 21., 30. 3. od 8. do 18., 31. 3. od 8. do 18., Tel 311-080 Praznični del čas: 29. 3. od 7. do 21., 30. 3. od 8. do 18., 31. 3. od 8. do 18. Tel: 631-559 Praznični del čas: 29. 3. od 8. do 18., 30. 3. - zaprto, 31. 3.od 8. do 12. Tel: 451-052 Praznični del čas: 29. 3. od 7. do 17., 30. 3. - zaprto, 31. 3. od 8. do 12. (tudi svež kruh). Tel: 633-152 Praznični del čas: 29. 3. od 8. do 12., 30. 3. ■ zaprto, 31. 3. od 8. do 11. Tel: 461-181 Med prazniki odprto vsak dan od 8. do 19., nedelja od 9. do 13. Med prazniki odprto vsak dan od 8. do 19., nedelja od 9. do 13. Praznični del čas: 29. 3. od 7. do 18., 30. 3. - zaprto, 31. 3. od 8. do 12. Tel: 242-821 Praznični del čas: 29. 3. od 7. do 16., 30. 3. ■ zaprto, 31. 3. od 8. do 12. Tel: 326-596 Praznični del čas: 29. 3. od 8. do 18., 30. 3. zaprto, 31. 3. od 8. do 11.30. Tel: 242-517 Praznični del čas: 29. 3. od 7. do 17., 30. 3. - zaprto, 31. 3. od 8. do 12. Tel: 411-392 Praznici del čas: 29. 3. od 7. do 13., 30. 3. - zaprto, 31. 3. od 8. do 12. Tel 242-178 Trgovina LIPA Vidmarjeva 8 Trgovina LIPA Praznični del čas: 29. 3. od 7. do 17., 30. 3. ■ zaprto, 31. 3. od 8. do U. Tel: 245-515 Praznični del čas: 29. 3. od 8. do 15., 30. 3. • zaprto, 31. 3. od 8. do U. Tel: 223 126 Praznični del čas: Ul Lojzeta Hrovata 4/b 29. 3. od 8. do 15., 30. .3 - zaprto, 31. 3. od 8. doli. Tel: 331-03 Trgovina JELKA Boh. Bistrica Diskont CENTER Triič Trgovina VIDA Brezje pri Tržiču Praznični del čas: 29. 3. od 8. do 14., 30. 3. - zaprto, 31. 3. od 8. do 14. Tel: 721205 Praznični del čas: 29. 3. od 8. do 14., 30. 3. - zaprto, 31. 3. od 8. do 12. Tel 52-076 Praznični del čas: 29. 3. od 8. do 15., 30. 3. - zaprto, 31. 3. od 8. do U. Tel: 56-006 Trgovina ZAPRAVUIVČEK Praznični del čas: 29. 3. od 7.30 do 20., 30. 3. od 8. do 15., Stražišče.pri Kranju 31. 3. od 8. do 15. Tel: 312-019 Trgovina KLASJE Selca Veletrgovina ŠPECERIJA Bled DELIKATESA Jesenice Praznični del čas: 29. 3. od 7. do 17., 30. 3. - zaprto, 31. 3. od 7. do 12. Tel: 66 332 Ima v ponedeljek, 31. 3., od 8. do 11. ure dežurne naslednje prodajalne: na Bledu • na Prešernovi ul., Kajuhovi ul., in v trgovskem centru; v Radovljici • na avtobusni postaji in v Gradnikovi ul.,; v Lescah, Jesenicah, Begunjah, Ig. Gorjah, Brezjah, Ribnem in v Boh. Bistrici Dežurne trgovine za praznike: Market Kranjska Gora, Market Mojstrana, Poslovalnica 10 Jesenice (pod cerkvijo) in Kasta 3 Koroška Bela = 29. 3. od 7. do 13., 30. 3. ■ zaprto, 31.3. od 8. do 11. MALI OGLASI 5f 223-444~ APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Posebna ponudba iz programa PANASONIC. Ne izgubljajte časa, pokličite našega zastopnika na tel. št. GSM 041/662-552; 0609/637-200 ali 064/ 226-751_2 KMETOVALCI: Za generalno popravilo motorja na vašem traktorju, vam AGROIZBIRA Kranj ugodno nudi rezervne dele za vse vrste traktorjev: Ursus, Zetor, Univerzal, Fiat, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT, kosilnice BCS - Acme, Lombardini. Najceneje vam nudimo tudi gume Barum in akumulatorje Vesna in Topla. Se priporoča Agroizbira Kranj. «064/324-802_2537 Prodam dobro ohranjen barvni TV ISKRA. 0331-228 popoldan 6968 Prodam GORSKI TRAKTOR Muli 104. »471-054 7009 Nov kombiniran traktorski CIRKU-LAR miza in korito, klina 600 mm, prodam. »331-361_mi AVTORADIO GOLD STAR 30 spominov 2 x300w + 2x100 W z ojačevalcem, ugodno prodam. »461-719 7177 Prodam ŠKROPILNICO, TROSILEC za umetna gnojila in PLUG BATUJE. »241-838_7202 Prodam GLASBENI STOLP z dvojnim kasetofonom in gramofon za 18000 SIT. »332-241 72oe HRIBAR BLESK d.o.o. Naročila po tel.: 064 225 204 Prodam TRAKTOR deutz 45 z vso opremo ter traktor URSUS 35 s koso. »063-798-035 7211 Prodam PC RAČUNALNIK 486 - 100 Hz, monitor Philips 15" z veliko gricami, programi, SLO Windows. ena 100 000 SIT. »22-33-53 7227 Prodam stroj za brušenje PARKETA tip Vrbovec, novejši letnik. »064/ 692-192 7262 Novi mali elekt. PISALNI STROJ Triumph in radiorecorder Grunding, zelo ugodno. 0718-526 7264 Prodam nov APARAT ZA KAVO Corona. »228-403 7282 Poceni 3 fazni kabli za stroje, peči, 1,75 in 10,0 mm2. »326-938 7292 Prodam 17 kubično SAMONAKLA-DALKO SIP Novi Pionir. »422-569 7302_ Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje, hladilno skrinjo in elek. ročno žago Dolmar. »57-695 7307 Poceni prodam kuppersbusch peč in kombinirano peč za kopalnico. »411-701 7316 Prodam kompletno HLADILNO NAPRAVO cca. 25-30 m3 m velikosti. »620-259_7335 Prodam motokultivator 10 KS Akma in TRAKTOR Deutz torpedo letnik 1989, 1300 ur, pogodn 4x4. 0862-484, 0609/635-779_7372 Prodamo SEKULAR za skoblanje (oblanje). »411-495 7389 Simbolično ceno prodam 135 I hladilnik. »725-807_7392 Prodam RAZMETALEC UMETNEGA GNOJA Vicon ter PUHALNIK za seno EolO. »324-581 7396 Prodam GLASBENI STOLP Sentron, cena 22.000 SIT. »422-369 7399 Prodam vrtalni STROJ s trofaznim motorjem 0,85 KW in z max vrtlaji 50000/MIN IN KONUSNO GLAVO. »57-841 7402 Ugodno prodam rabljen BETONSKI MEŠALEC. Kranj, »311-092 7410 Ugodno prodam AVTOGENI VARILNI APARAT, nastavljive votlinske rezkarje in navojno garnituro od 6-20 mm. »227-182 ali 310-839 7419 Prodam PAJEK SIP 340 haublitz 220 malo rabljeno in siloreznico Epple 900. »461 -039_7437 Prodam SLAMOREZNICO Alfa, manjša in cementna KORITA ZA STREHO. Bobnar, Cerklje »422-420 7541_ ČELNI NAKLADALEC za traktor Dojc prodam. Tatinec 6, Preddvor 7543 Večko količino RIMELNOV 45 X 35. rabljenih prodam. »451-291 7222 PUNTE - dolžine 250 cm prodam. »633-506 in 0609/639-308 7231 Prodam 1,5 kubika suhih hrastovih plohov. Sebenje 37, Križe 7245 Prodam naravno suh hrast debeline 6 cm. »64-144 7252 Prodam smrekove PRIZME 10 cm x 4 m, 5 cm3. »491-371 7261 Prodam novo železno ZAPORNICO za parkirne prostore ali dvorišča. «718-526 7263 Prodam dva vezana OKNA 140 x 120. «66-672_7300 Prodam suhe borove plohe. 0421- 754 7326 Prodam smrekove PUNTE. 0461- 002 7400 Prodam borove deske deb. 25 in 50 mm, cca 3 kubike in smrekove deske del. 25 mm, zračno sušene. 0682- 605 7405 Prodam JEKLO fi 180 in fl 200, dolžine 160 mm. «622-140 7420 Brezplačno oddam SKALE. 0451-415 7434 Prodam 20 m2 SMREKOVEGA OPAŽA orehove barve za polovično ceno. »633-083 7478 Prodam hrastove deske in plohe. »682-558 7524 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in angleščino za osnovno šolo. »472-083 7273 Zelo uspešno in poceni instruiram matematiko in angleščino za osnovne in srednje šole. Pridem na dom. »326-199 7417 Diplomirani matematik instruira matematiko za srednje šole in fakultete. »226-334 7516 IZGUBLJENO Izgubljene svetle usnjene ROKAVICE vrniti. »226-343 7279 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. KUPIM ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 in 211-927 1 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, »211-248, ali 0471- 534_ 1347 HLODOVINO SMREKE večje koli-čine, E klasa, odkupujemo, cena 15 500, 1. klasa cena 13 500, fco kamionska cesta. »061/864-071 ali 061/864-070_2811 Kupim HLEVSKI GNOJ V VREČAH -dostava! »311 -573 6985 BETONSKE STEBRE za kozolec, kupim. »241-250, po 20. uri 7oos Kupim SADILEC ZA KORUZO. Kos, »688-166 7204 Odkupujemo VSE VRSTE KMETIJS-' KIH STROJEV, traktorjev, nakladalne prikolice, kosilnice, pajki in obračalniki Sipovi. »063/ 798-035 ali 0609/ 639-832 7212 Kupim avto POLO, letnik 95-96. »66-257 7248 APN 6 v okvari, ali nevozen, kupim. »622-135 7445 TRAKTOR - po možnosti s prvim pogonom in TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA kupim. »731-442 7550 GR. MATERIAL LOKALI 3 CISTERNE za kurilno olje in BOJLERJA - nerjaveča prodam. 0806-069 in 0609/635-262 6534 Prodam OBŽAGAN LES, špirovci 12,14 in lege 16,18. 0061/627-133 6991__ Suh žagan LES za objekt 5x6 za ostrešje in skelet, prodam. 0331- 361 7140 Prodamo trgovsko gostinski in pisarniški lokal v okolici kranja. Samo resne ponudbe. PIA NEPRE-MIČNINE, 623-117,622-318 sesa Poslovni prostor v Tavčarjevi ul. prodamo 45 m2 primernega za advokaturo ali podobno dejavnost za 85000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 5722 BLED, prodamo večje število NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV gre za 20 poslovnih prostorov, ki merijo od 35 pa tja do 70 m2 na zanimivi lokaciji pred vohodm v Bled, cene in projekti so na voljo v naši pisarni, BLED prodamo poslovni prostor v izmeri 17 m2 v trgovskem centru, takoj vseljiv prostor, cena 45000 DEM, Jesenice, prodamo 66 m2 velik poslovni prostor v pritličju poslovno stanovanjske gradnje, na dobri lokaciji na Cesti maršala Tita. Prostor je primeren za trgovine aH pisarniško dejavnost. MAKLER BLED 742-333, 742-334 »400 Območna obrtna zbornica Radovljica, Šercerjeva 18 - oddaja v najem POSLOVNE PROSTORE v izmeri 72 ml Možnost osebnega ogleda in informacije v OZ Radovljica. Oddamo opremljen gostinski lokal v šk. Loki za dobo petih let z možnostjo podaljšanja. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE 623-117,622-318 6146 Podjetje iz Škofje Loke išče suh skladiščni prostor velikosti 100 m2, možnost dovoza s tovornjakom. Informacije po tel.: 064/634-330 V BEGUNJAH oddamo v najem poslovni prostor na zelo zanimivi lokaciji v bližini gostišča Avsenik, velikost 40 m2, mesečna najemnina 600 DEM, lokal je primeren za trgovsko dejavnost, predstavništvo, agencijsko dejavnost ali podobno. V Radovljici oddamo v najem 200 m2 poslovnih prostorov v centru mesta v L nadstropju poslovne zgradbe, najemnina po dogovoru. MAKLER BLED, 742-333, 742-334 640i Oddamo poslovne prostore v Domu krajanov v Šenčurju. Informacije po tel.: 064/411-088 (po 20. uri). - trgovina 25 m - trgovina 16 m - prostori občine - pisarna občine 15 m - pisarna župana 24 m - hodnik 14 m - prostori krajevnega urada 20 m - sedanji prostori ks 20 m Oddam SKLADIŠČE v najem cca 100 m2, relacija Medvode - Škofja Loka. 0061/611-132 7200 Oddam TRGOVINO v obratovanju v najem z odkupom inventarja. 0221- 006 7320 Prodam rabljene gostinske stole in mize - masivna bukev. 0712-523 ali 712-064 7364 JESENICE CENTER oddamo GOSTILNO v obratovanju z možnostjo odkupa, 2500 DEM/meš, ODDAMO Kranj okolica 6 km: 2 x400 m2 skladišča in proizvodnih prostorov, ODDAMO ŠENČUR NOVO poslovno stanovanjsko hišo, 180 m2 uporabne površine. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 7126 VASA POT DO PROPAGANDNIH ARTIKLOV T-shirt majice, Polo majice, baseball kape, dežniki, usnjena galanterija, svilene kravate in rute, pisalni pribor, ure ter več kot 1000 ostalih poslovnih daril z dotiskom Vašega logotipa ali brez njega. IZJEMNO UGODNE CENE IPro Pommerce Kranj, tel.: (064) 241-071,241-108 Poslovni prostor cca. 45 m2 oddamo na Župančičevi ulici ob cesti, z urejenim parkiriščem, primeren za mirno trgovsko ali obrtno dejavnost. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609/ 643-493_6673 Poslovne prostore v drugem nadstropju pod Mohorjevim klancem cca. 130 m2 oddamo kot pisarniške prostore ali posredniško dejavnost za 1600 DEM mesečno. AGENT Kranj 0 223-485 ali 0609/643-493 6674 Agent • Kranj Glavni trg 16, Kranj uL-064/223-485,1)609/634-493 NEPREMIČNINE AGENCIJA z najnigimi stroški našega posredovanja ODDAMO v Kranju klet, pritličje in nadstropje za trgovino in pisarne ali servisno dejavnost, cena 800 DEM/ mes. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7500 ODDAMO v Kranju oddamo 37 m2 v pritličju hiše v mestnem jedru, primerno za pisarne ali mirno dejavnost. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7501_ ODDAMO v KRANJU 120 m2, primerno za stanovanje in pisarne. K3 KERN, 221-353, 222-566 7502 ODDAMO ALI PRODAMO v Kranju živilsko trgovino v obratovanju pri najemu je obvezen odkup inventar-ja. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7503 ODDAMO V ŠKOFJI LOKI 52 m2 za neživilsko trgovino z odkupom inventarja. K3 KERN, 221-353, 222-566 Prodamo v Žirovnici gospodarsko poslopje 8 x 12 m, parcela 1500 m2, cena 35000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566_7505 V ŠK. Loki oddamo AVTOMEHA-NIČNO DELAVNICO v izmeri 160 m2 za pisarno in 3 PISARNE v izmeri 60 m2, primerne za poslovno dejavnost. PIA NEPREMIČNINE 0622-318 7540 V HRASTJU ODDAMO proizvodno skladiščno dvorano, 400 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja PRODAMO obnovljeno trgovsko hišo, 226 m2 trgovine v dveh etažah In 97 m2 pisarn v mansardi. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v gradnji, 3 etaže, 750 m2, parcela 1800 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini PRODAMO poslovno stanovanjsko hišo, nedokončano, 400 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja oddamo 130 m2 v pritličju, z urejenim parkiriščem. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V bližini centra Kranja ODDAMO 250 m2 prostorov za avtosalon In trgovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V CERKLJAH ODDAMO gostinski lokal v izgradnji. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PRODAMO GOSTILNO "KOVAŠKI HRAM" V KROPI V Kropi prodamo nekdaj dobro poznan gostinski lokal Kovaški hram v izmeri 136 m2 stanovanjske površine, z delno ohranjeno notranjo opremo, cena lokala je Izredno ugodna -133.000 DEM, plačilo po dogovoru, MAKLER BLED 0647742-333, 742-334. PPRODAMO KRANJ Planinba nedokončano poslovno stavbo, 420 m2 uporabne površine, PRODAMO KRANJ poslovno stan. hišo ob vpadnici, PRODAMO MEDVODE okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči, PRODAMO KRANJ CENTER najboljšemu ponudniku prodamo trgovski lokal ž izložbo, 65 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7127 KOLESA PRODAMO NAJBOLJŠEMU ponudniku - mnj center; tnOOVSKI LOKAL V PRITLIČJU Z IZLOŽBENIM OKNOM, 65 M2. DOM. 22-35-00 Poceni prodam žensko GORSKO KOLO - novo. 0311-872 7288 Prodam dekliško GORSKO KOLO za 4-8 let starosti. 0862-419 7298 Prodam skoraj novo italijansko DIRKALNO KOLO, št. 55, opremo Shimano. 0620-259 7336 Prodam VESPO letnik 1994, 150 ccm, rdeče barve, malo vožena, cena po dogovoru. Oštir, Zalog 6, Golnik 7346 GORSKO MOŠKO KOLO ROG 18 prestav Shimano, SIS oprema, novo, prodam 25 % ceneje. 0311-337 Oddamo pisarniške prostore v Šk. Loki na frekventni lokaciji v izmeri 40 m2. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 OBLAČILA Prodam novo belo obhajilno OBLEKO št. 10. 0633-203 7247 Prodam komplet dekliški HLAČNI KOSTIM za birmo, v lila barvi, iz brušene svile št. 36. 0245-030 7305 Prodam OBHAJILNO OBLEKO, dekliško, dolgo, bele barve, št. 9. 055-121 7557 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v ITALIJO IN NA MADŽARSKO vsak teden. »491-442 4890 Trgovina ROLI alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ugodna ponudba in dostava na dom. Hrastje 20 A, »324-461 ODPRTO od ponedeljka do petka od 9-12. ure in od 14-19. ure, sobota od 9-16. ure 5834 FRIZERSTVO INA, Titova 4 a. Jesenice 083-760 vas vabi k novitetam s tekmovanja PRO - H AIR - Mb 97 7552 SVETOVANJE O SPOLNO PRENOSLJIVIH BOLEZNIH DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA mobitel 041 666 333 VSAK DELOVNIK OD 12. -13. URE IN OD 18. - 19. URE Spoštovane oglaševalke in oglaševalci! Tokrat Izjemoma ne bomo objavili kupona za brezplačen mali oglas 1. aprila, ampak bo kupon objavljen v torek, 8. aprila! Se priporočamo! Maiooglasna služba OTR. OPREMA Prodam dobro ohranjen kombinirani športni VOZIČEK. 083-434 7246 Prodam malo rabljeni ital. komb. otr. VOZIČEK. 0715-797, zvečer 7310 Prodam otroško posteljico z jogijem, otroški sedež za kolo, otroSKo koio. Lokar, Šuceva 3, Kranj 7374 Prodam previjalno mizo 100 cm x 70 cm s policami in dvema predaloma. 0324-304 7375 OSTALO Prodam okvirjena GOBELINA ZIMSKA IDILA in ZADNJA VEČERJA. 0228-322_5554 Prodam viseče in stoječe svetilke iz lesa, različnih velikosti. 0891-029 7240 KAŠČO trodelno, novejšo, razstavljivo, oddam. 0823-119 7305 Prodam POSODO ZEPTER, 20 delno, novo. 0241-723 7441 TAPISERIJO Zadnja večerja, velikost 260 X 105 cm, prodam - zamenjam. Cena 7500 DEM. 0310-588 7559 PRIDELKI Prodam JABOLKA, krmilni in drobni KROMPIR desire, frisia. Jerala, Pod-brezje 218, 0731-302 6331 Prodam jesensko pridelan semenski KROMPIR sorte: jaerla, sante, desire in krmni krompir. 0730-170 6521 SADIKE jagode, maline, ribez, robide, palme, hortenzije PRODAJAMO. Kranj, o 1 .maja 4, 0324-979 6827 ' SENO balirano, kvalitetno z dostavo, prodam. 0061/798-051 7208 SEMENSKI KROMPIR jerla, lanski uvoz, prodam. 0491-001 7224 SENO -1000 kg prodam. 0422-673 7232_ Prodam OTAVO in SENO. 0622- 418 7234 Prodam SENO in OTAVO. 0801- 770_7259 Ugodno prodam cvetoče polviseče pelargonije, bršlinke, surfinije, mol-jevke..0451-532 popoldan 7323 Prodam KROMPIR kifelčar. 0801- 38 0 7358 i MRKI RAN JE M GLOBUSU SAM0120 SIT HRIBAR BLESK d.0.0. Prodam SENO. Štalec, 64-056 J*j Prodam GOVEJE SENO. fflO61' 823-411__W* Prodam SADIKE za živo mejo leguster. Vovk, Lesce, Boštjanova"* 0718-265__2* MINERALNA GNOJILA: NPK 15-1*1 15 po 30 SIT, NPK 7-20-30 po 35 KAN 24 SIT. 0242-638__ KROMPIR Kalingford, beli za f daljne sajenje prodam. 0421-671 754Ž____, Prodam SADIKE VRTNIH JAG0" 0411-026_ j£ JEDILNI KROMPIR Kenebeck JJJ desire prodam. Strahinj 10, Na*10 0471-103__J KROMPIR - lanski uvoz; kenebecj; sante, calingford, jaerla, desire dam. Praprotna polica 4, Cerklje^ KROMPIR sante, desire, ja^J; mariš bard - jedilni in semen5' prodam. 0311-813 v* POSESTI Na Orlih nad Trstenikom prodaj zazidljivo, končno parcelo 1000 m*^ j vso dokumentacijo za začet« gradnje, lahek dostop, mirna oko ca, vikend naselje, sončna lega, ce^f po dogovoru. AGENT Kranj, 2*> 485, 0609/643-493___^ Več hiš v okolici Kranja na razli^f lokacijah, različnih dimenzij pt^K/ mo. AGENT Kranj, 223-485, 0«* 643-493___*J, Hišo staro cca 25 let na šentur^ gori z gospodarskim poslopjem 400 mz zemljišča brez centra'11 kurjave, lahko tudi za vikend, prjOjB mo za 135.000 DEM. AGENT Kr*J 223-485 ali 0609/643-493 Prodamo Boh. Bela zazidljivo P*j celo 600 m2 z vsemi dokumen; OLŠEVEK 1300 m2 zazidljivo lo z vso dokumentacijo, TUPAU.« 2000 m2 zazid. parcelo, SENICfc 1475 m2 zazidlj. parcelo, BEGUNJ več zazidljivoh parcel. K 3 221-353, 222-566, 221-785 Prodamo VIKEND ob smučišču -Vrh nad Cerknem. Vikend je narep do podaljšane četrte grad. ta* ' parcela v izmeri 910 m2. P«*J?fr cena 60.000 DEM. PIA NEPR^W% NINE, 623-117, 622-318 __> Prodamo parcelo v okolici Šk. l°Z s starejšo hišo in z vso dokum« J cijo za nadomestno gradnjo. "r0p|A na cena. po dogovoru. J^- NEPREMIČNNINE, 623-117. 318 Prodamo stanovanjsko ni*°|jci TRGOVSKIM LOKALOM v oK° ■ Šk. Loke-atraktivna lokacija. na cena po dogovoru. PIA Nt"^ MIČNINE, 623-117, 622-318__ V Škofji Loki prodamo zelo v« „ stanovanjsko hišo v IV.gr. fazi W p|A lepem kraju, z veliko parcelo-,^ , 623-117, 622-•> NEPREMIČNINE 5666 Prodamo večj hišo v okolici ponudbe. PIA 117, 622-318 UDSKA (več kot plČ6nBJoJ9/ V Kranju, Škofji Loki> Radovljici, in na Jesenicah-* Vpisuje začetnike m dobre plesale' 064/411 Takoj kupimo več manjjri hi ^ IJ zazidljivih parcel v okoliciS* pl* Kranja, za že znane k^P^ NEPREMIČNINE, 623^21^^0 V Zvirčah pri Tržiču P*%$t&+ hišo cca 450 m2 up°ra° a-javn^ primerna za poslovno °°>a5o.W podkletena + dve etaži za 85 a DEM. AGENT Kranj, 223 ^i 0609/643-493 "rodamol^jšo hg^ pgj parceli 1000 m2. Mike & Comp.. 226 su* BLED d.o.o. )DAJA NEPREMIČNINI 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3, fo^Oe^Mei, fax: 064/77-026 Azidljivo parcelo ali začetno gradn-R kupimo v okolici Kranja, Šk. Loke »"Medvod. Mike &co d.o.o. «226- 22__8175 prihodi NAD jesenicami nad *°nčni in mirni lokaciji prodamo gadljivo parcelo v izmeri 900 mm2, ^sjamo lokacijsko dokumentacijo, HJJP je ugodna 39000 DEM. bled SW zazidljive parcele v izmerah od /°0 do 1000 m2, cena 135 DEM za radratni meter, lokacija v bližini ^.6ra' ur®ja se zazidalni načrt, vse S^'e informacije. moste pri žir-JJJIICI 1500 m2 velika parcela z ^'Javnim gradbenim dovoljenje, JPt 98000 DEM. gozd martul-zazidljiva parcela ZA RADNJO počitniške hiše v £mer| 700 m2| cena 91000 dem. SjjJKLER bled, 742-333, 742-334 Radovljica, Kranjska c. prodamo »janovanjsko hišo v dvojčku 140 m2 "'onovanjske površine in 400 m2 ^'jišča, cena 147000 DEM., Ja-rprniSki rovt, počitniška hiša brunar-,* v |zmeri 45 m2 na 700 m2 1'niljišča, cen augodna 39000 2*1. bled zasip, prodam zelo l P° stanovanjsko hišo na dobri S^ciji, 260 m2 stan. površine in rn2 zemljišča, cena je zelo "Sodna 380.000 DEM. bled Dobe 'an- hišo 260 m2 stanovanjske f^ršine na zemljišču 450 m2, lepa, pl^fa lokacija, izredno ugodna cena §£•000 DEM. makler bled. 742-^242-334_«397 ^povuica del stan. hiše v starem "estnem jedru. 70 m2 koristne ^*fslne in možnost pridobitve še .r0 ^2, lokacija primerna za poslovil, dejavnost, cena 58000 DEM. SQKLER bled. 742-333. 742-334 Brezovica pri kropi nedoko- Vani18 9radnia poslovno stano-i?ri i ke niSe na r0DU naselja, 9?£sna do "I- 9rad- faze- cena vani? DEM- kropa stara stano-no n'*a ve^j'n dimenzij s skupki ® m2 zemljišča, ob potoku cena Gr?d,u90dna 27000 d^m- kamna Im« ' stara fuzinatrska hiša v {^"J naselja, večja hiša primerna za (vanje več družin, cena 54000 DEM. "*kler bled 742-333, 742-334 NEPREMIČNINE posing B POSLOVNI ^ jtt INŽENIRING d.o.o. 45agj, Ifatoa.3Ttel.:224 210 <&AM0 STANOVANJSKO HIŠO S* CUR-KRANJ, stara 20 let, zelo HA ki?Jlrna lokacija, cena ugodna. 1$ NEPREMIČNINE. 622-318, 623- *^«^. _8455 120cu!D Z VINOGRADOM, parcela °PrBrw!' stavbišče 5x7 m, kompletno obijen VIKEND z vso kletarsko Ndow.° v vinsW kleti. Boršt 98 Dri **r& Udaljeno 10 km od žu-Informacije na 0064/ 6003 •ijfc"? Krania kupimo manjšo, nl*o, potrebno adaptacije cesti, na vsaj 500 m2 a ali starejše gospodarsko i®- Cena po dogovoru. Kranj, 223-485 ali 0609/643- Qb nihanju v ,|gvei«r,,M v bližini centra kupimo *0rnifS vseljlvo HIŠO na vsaj 800 m2 »^ENTa^Za znanega interesenta. 2li06°6/643-493 tm lan SSrSul1 Vasi prodamo VIKEND M Zenl®.f X 4 v dveh etažah na 136 r ne Tšča 2 v»o dokumentacijo. 5Haciii K,0mP'et izdelan, na lepi SN«a^L30 000 DEM- AGENT "0 *^3-485 ali 0609/643-493 OKOLICA KUPIMO r-J.00ov^«XSELJIVO HIŠO DO 5>0Tm. IM in VAM UREDIMO *42.7^NI POSTOPEK. STANING to KERN doo ^•353 tU ^ ^.Š&S* Maistrov trg 12 ^'^785 4000 Kranj &JS .KRANJ okolica leP° KS^IloviSl z Oradbeno doku-BV°* dJ300 PRODAMO Ravnik! zazidIJivi parceli 806 59>AjJ0kak'n 2744 m2 gozda, hribu"?! več Par" ^Ml&',K,i0 DEM/m2. DOM ^123 CNINE, 22-33-00, 0609/ STRUŽEVO prodamo starejšo visoko Drtilično hišo 120 m2 stan. površine na sončni parceli 800 m2. STANING 242-754 bbos PRODAMO POD DOBRČO zazivljivo parcelo z lepim razgledom, 1000 m2 z montažnim objektom in lok. dov., 50.000 DEM in 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, PRODAMO OTOČE industrijsko parcelo ob cesti 6000 m2, 30 DEM/m2, PRODAMO ŠKOFJA LOKA Center zazidl-j I v o parcelo za poslovno stanovanjsko gradnjo, 700 m2, PRODAMO NAKLO zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko hišo (delavnico). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7ne /P3CN NEPREMIČNINE tel./fox:331-292, 331-366 Na Golniku prodam starejšo HIŠO potrebno adaptacije ali nadomestne gradnje. «061/841-048 7268 Prodam HIŠO v Tržiču (Ročevnlca). «330-008 zvečer 7308 BAŠELJ prodamo novo nedokončano visoko pritlično hišo 200 m2 stanovanjske površine na parceli 708 m2 za 130.000 DEM. STANING, 242-754 6806 NA GORENJSKEM KUPIMO BIVALNI VIKEND Z UREJENIM DOSTOPOM. STANING, 242-754 68io Prodamo novo stanovanjsko hišo v končni grad. fazi v Železnikih. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČ-NINE, 622-318, 623-117_eaeo Breg ob Bistrici prodamo zazidljivo parcelo z gosp. poslopjem z vodo in elektriko na parceli za 70000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 7081 V Dupljah prodamo hišo v tretji gradbeni fazi na 900 m2 zemljišča cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 7063 Zg. Gorje pri Bledu prodamo stanovanjsko hišo takoj vseljivo na 1000 m2 zemljišča, hiša stara cca 50 let, z vsemi priključki, z CK primerna za mirno poslovno dejavnost, prodamo za 215.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_7064 JESENICE IN OKOLICA TAKOJ KUPIMO HIŠO, LAHKO TUŠI STAREJŠO, POTREBNO ADAPTACIJE . POSING 863-150 7088 • Prodamo 3SS v Kranjski Gori v Izmeri 65 m2. Tel., etažna CK, dve kleti, prodajna cena 140.000 DEM. • Prodamo zidano garažo v izmeri 17 m2, na dvorišču (16 m2) na Jesenicah. • Prodamo vecetažno hišo v Gozd Martuljku, primerno za apartmaje. • Prodamo oz. menjamo enodružinsko hišo nad Jesenicami v celoti opremljeno za dvoinpolsobno na Bledu. • Prodamo garažo na Jesenicah. Prodajna cena 7.500 DEM. • Prodamo zazidljivo parcelo - Žirovnica v izmeri 1.500 m2, urejena dokumentacija, Izdelani načrti za hiši, grad. material, prodajna cena 98.000 DEM. • Kupimo več starejših hiš z vrtom na relaciji Jesenice * Radovljica, Žirovnica, Dovje, Tel.: 064/863-145 PIA JESENICE PRODAMO Zg. Duplje zazidljivo Earcelo cca 600 m2 prodamo 70 EM/m2, KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, KUPIMO GORENJSKA več manjših parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 7121 Na Dolenjskem prodamo KMEČKO HIŠO, hlev in vrt s sadovnjakom na parceli 3000 m2. «212-706 7221 Menjamo zazidljivo parcelo v Domžalah za parcelo v Kranju. «328-953 Kranj in okolica in šk. Loka in okolica - takoj kupimo enodružinsko HIŠO, lahko potrebno adaptacije, starejšo ali zazidljivo parcelo. POŠING d.o.o. «224-210_7081 PRODAMO ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM. PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PRODAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama ob zelenm pasu, na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7111 LESCEz Priložnost za obrtnika! Ob glavni prometnici v Lescah prodamo dva objekta - staro stanovanjsko hišo (bivalno) in nov objekt v I. gradbeni fazi, cena ugodna - samo 115.000 DEM. V starem objektu je možno bivanje do dokončanja novega objekta. MAKLER BLED d.0.0, 742-333, 742-334 ODKUP GERTIFIKATNIH DELNIC: KRKE, ISTRABENZ, LEKA in ostale... S Prodam zazidljivo PARCELO v čirčah 720 m2, lokacijska dokumentacija, m2 140 DEM. «325-620 7378 ■ ■ ■ ■ ■ ^064/312-385 PRODAMO KRANJ Primskovo na parceli 450 m2 del dvojčka z garažo, 160 m2 bivalne površine, PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenm pasu. 280.000 DEM . PRODAMO PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnn-ji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2. PRODAMO GOZD MAR-TULJK dvostanovanjsko hišo na parceli 500 m2, 25 let, 275.000 DEM, primerna za turizem. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00. 0609/ 650-123 7113 KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem kupimo vikend ali zazidljivo parcel, KUPIMO KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7114_ KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ z okolico novejšo enostanvoanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7118 MANJŠI VIKEND na Gorenjskem z opremo, garažo in 600 m2 vrta, ugodno prodam. «224-353 7397 Družina najame manjšo hišo v Kranju ali okolici. Možen kasnejši odkup. «332-726, zvečer 7414 KRANJ ožja okolica prodamo novejšo enonadstropno hišo 9x9 v prizidku delavnica na parceli 900 m2. STAN-ING, 242-754_7430 V središču Mengša prodamo takoj vseljivo HIŠO. «061/738-426 7480 Obnovljeno HIŠO z njivo prodam, zamenjam ali dam v najem. «065/ 89-644_7459 Prodamo BEGUNJE ZGOŠE v Britličju hiše 60 m2, cena 55000 EM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7487_ Prodamo v Podbrezju hišo dvojček 8 x 9,5 m, parela 386 m2, cena 80.000 DEM. K 3 KERN, 221-353. 222-566 IND. CONA TRZIN BLATNICA 16 1234 MENGEŠ Q (061)721-668, 721-678 STROJI ZA OBDELAVO LESA -•'iT" CU 410 K V Kranju oddamo pritlični del hiše, z opremo, CK in telefonom, v Kranju oddamo sobe s souporabo kuhinje in kopalnice, v Kranju oddamo 2 ss z opremo na Planini. K 3 KERN. 221-353, 222-566 7508 Prodamo ŽIGANJA VAS hiša v 3. gra. fazi, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7497 V Zapužah oddamo 2 ss v 1. nads. hiša in 1 ss v pritličju hiše, zaželjena je oseba, ki bi pomagala pri hišnih delih. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7507 V Kranju prodamo GARAŽO v Šorlijevem naselju, v Ljubljani prodamo garašo v Šiški. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7509 SOVODENJ v Poljanski Dolini -prodam ZAZIDLJIVO PARCELO in SADOVNJAK v skupni izmeri 5500 m2. «624-450 7561 Prodamo v Bitnjah delno obnovljeno starejšo hišo, parcela 500 m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7495 PRODAMO BLEJSKA DOBRAVA obnvoljeno dvostanovanjsko hišo, parcela 587 m2. cena 178.000 DEM. K 3 KERN. 221-353. 222-566 7496_ Prodamo Kranj starejšo hišo v bližini kopališča, cena 138.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7489 PRODAMO LJUBNO starejšo hišo na parceli 500 m2, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7490 Prodamo LESCE visokopritlično hišo 10x 8 m, cena 330.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7491 Prodamo BLED RIBNO 20 let staro hišo z delavnico v pritličju na parceli 1800 m2, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7492 HIŠE prodamo KRANJ PRIMSKOVO novejšo dvostanovanjsko hišo-del dvojčka, 235.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 7463 HIŠE PRODAMO KRANJ MLAKA: hišo v izgradnji na parceli cca 500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7454 Prodamo ZALOG PRI CERKLJAH montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K3 KERN, 221-353, 222-566_7498 Prodamo DUPLJE starejšo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, cena 105.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7499 GOSTILNA LAKNER KOKRICA Tel: 245-550 •domača kuhinja e malice, kosila • pizze •jedi po naročilu Vabi osebje gostišča Smuk. Retnje prt Tržiču! Tel: 58-458 Takoj KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO ali 400-600 m2 veliko parcelo v STRAŽIŠĆU ali drugje na desnem bregu Save, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, Nakla, Preddvora, Šenčurja, Cerkelj aH Hrastla, za znanega kupca , za približno 200.000 DEM . SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Takoi KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL v okolici Kranja in škofje Loke, za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V škofji Loki PRODAMO parcelo z Prodamo v Strahinju polovico hiše, pritlični del, parcela 636 m2, možna tudi menjava za stanovanje. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7493 Prodamo v BITNJAH na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje. K 3 KERN, 221-353, 222-566 načrtom za nadomestno gradnjo, cena 85.000 DEM. SVET NI"" MIČNINE, 330-112. POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Privoščile si vel in še prihranile hkrati Gorenjski glas in Radio Poslovni val Vam svetujeta, kako si privoščiti več in ie prihraniti hkrati. Škarje v roke, izrežite današnja oglasoa in v denarnico z njimi. Ko boste naročali storitve, na katere tokrat v "kuponskih oglasih" predstavljeni oglaševalci dajejo navedene super ugodnosti, bo zadoščalo, (e boste s seboj imeli oglas in nižja cena bo Vaša. Prav zares si lahko privoščite in privarčujete hkrati! Če ŽELITE SODELOVATI KOT PONUDNIK: pravi naslov za dober dogovor je marketing Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111. Presenečeni boste nad našo super ponudbo za sodelovanje! 1 0% POPUSTA na gotovino pri jedeh po naročilu Sprejemamo naročila za zaključene družbe do 70 oseb (OHCETI) + posebna soba za 35 oseb (OBLETNICE...) Benedikova 21 4000 KRANJ - stražišče Rezervacije po tel. 064/311-170 Del. čas: odprto od 11. do 23. ure nedelja od 11. do 17. ure, v ponedlejek zaprto. Ni 50% POPUSTA za tečaj CPP za A in B kategoriji ^ ĐEM1 Titova 18,4270 JESENICE (POTOVALNA AGENCIJA KOMPAS PEGAZ, d.o.o.) TEL.: (064) 872-641, 83-289, FAX: (064) 81-768 DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 9.00 DO 17.00 • Lastni tečaj iz CPP za kategoriji A in B • Zdravniški pregledi za kategoriji AinB • Sodobno opremljena ovzila (YAMAHA 125 SR, FIAT UNO, RENAULT 5) • Možnost plačila na 3 obroke • Posebne ugodnosti za dijake in študente • Obnavljanje znanja voznikov; ki ie imajo izpit • Izkušeni ter zanesljivi inštruktorji • Nagradna žrebanja za kandidate PRILAGODIMO SE TUDI POSEBNIM ŽELJAM KANDIDATOV! Tečaji vsak ponedeljek! Za dijake in študente 10 % POPUSTA Poučujemo po novem sistemu (del. zvezek)! PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". »421-498 105 TRIO JURČEK vam igra za ohceti in druge zabave. 0685-459 eois Dobro glasbo, humor za ohceti, obletnice vam nudijo FANTJE Z VASII Rezervirajte si termin. 0451- 229_8487 DUO KARI NA, glasba za ohceti, zabave, v lokalih. 0225-724 7235 DUO ali TRIO s pevcem igra na ohcetih, obletnicah, v lokalih. 0731- 015_7244 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE Save, Petrola, Krke in ostalih. 0310-537 3873 Zastavljalnica INVEST posojila na podlagi zastave avtomobilov, vikendov in posl. prostorov, borznih delnic in delnic investicijskih skladov. 0361-841 dopoldan, dopo. in pop. 0609/611-454 7056 Iščem partnerja za odprtje discoteke v okolici Kranja. 0041 665-741 7145 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.; 064/211-847 Odkupujemo DELNICE investicijskih skladov kot so: Nacionalna fin. družba, Activa, Arkada in druge. 0064-861-511 7188 POZNANSTVA Sem vdova stara 62 let. Želim vdovca mirnega in vernega, starega do 65 let za skupno življenje, da ima hišo in vrt. Blizu okolice Bleda, šifra: CVETOČI MAJ 7294 RAZNO PRODAM Prodam BUKOVA In mešana DRVA z dostavo. 0685-518 7201 Pralni stroj, jogi, likalno desko, akvarij 50 I, prodam. 053-268 7348 Prodam suha DRVA. 0431-1587523 STAN. OPREMA ČIŠČENJE sedežnih garnitur, talnih ibloo^o|i|ev, oken, avtomobi- lov. 0211-338 Prodam SEDEŽNO GARNITURO na novo preobnovljeno, lepo. 0725- 4 1 7 7356 Zelo lepo ohranjeno sedežno garnituro - dvosed, kot in raztegljiv trpsed prodam za 63000 SIT. Kriznar, šorli-jeva 37, 0226-424 7426 Zelo ugodno prodam osem novih Marlesovih kuhinjskih stolov. 0472- 033 7464 ŠPORT Prodam nerabljeno SPALNO VREČO Husky 1800 (-28 st.C) za 250 DEM. 057-289 7233 Ugodno prodam LOK COMPAUND z vso pripadajočo opremo. 0241-692 7318_ Prodam GLISER Šentjur dolžine 3,80 m na prikolici + cerada, cena 1900 DEM. 0325-953 7350 STORITVE PRODAJA IN POLAGANJE LAMI-NATNEGA, LAMELNEGA IN KLASIČ-NEGA PARKETA PO ZELO UGODNIH CENAH. PLAČILNI POGOJI: GOTOVINSKI POPUST IN UGODNI KREDITNI POGOJI POKLIČITE! LEKERO - KOKRICA, 0245-125, 245-124, del.čas. 7-20. ure 578 LAMELNE ZAVESE 2.3/0,00 SIT/m2 z monlažo. Roletarslvo Berfan s.p. Tel.:061 /342-464 in 0609/630-700 Hitro in kvalitetno vam po ugodni ceni izdelamo predelne stene, vetrolove, stropne in stenske obloge, obnavljamo okna, vrata in vse vrste pohištva, katerega izdelamo tudi po naročilu. 0 in fax: 242-689 1417 Polaganje vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja in granita. 0061/ 627-356__««3 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne pllse zavese, markize, vrata, okna ter harmonika vrata - dobava, montaža in servis. 0211-418, 714-519 1722 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje strenskih, stropnih in talnih lesnih oblog. 0422-193 _29ea SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...0242-037 SERVIS MONTAŽA * okna- vrata- sončila * suhomontažna prenova oken in vrat * stenske In stropne obloge * predelne stene * montaža pohištva UGODNE (ENE-HiTRH IZVEDBA TEL/FAX!064/54-0M TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha nI več! 0061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. 0738-333 ali 0609/628-616 3426_ Po ugodni ceni opravljamo VSA GRADBENA DELA. Naročila na 0064/736-327 od 19-22 h 3846 S.P. ZIDARSTVO - Izvajamo adaptacije, novogradnje, fasade, obnove dimnikov, urejanje dvorišč in poti, tlakovanje z vašim ali našim materialom. 0061/614-221, vsak dan po 18. Uri 3971 Po ugodni ceni opravljam vsa zidarsko - fasaderska dela. 0401- 316 4878 Izposoja orodja HILTI za štemanie, vrtanje, globinsko čiščenje KIRBY. 0411 -808, popoldan soso STKOJVO IZDELOVANJE estvihov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 PROTON RTV SERVIS vam popravi TV, VIDEO. STOLP. KAMERO in ostalo elektroniko. Bleivveisova 2 (kino Center) Kranj, 0222-004 5387 STROKOVNO OBREZOVANJE SAD-JA, znižanje žive meje In druga vrtna opravila. 0714-282 5402 POPRAVLJAMO IN TAPECIRAMO VSE VRSTE PISARNIŠKIH STOLOV. 0064/324-741 ali 0609/643-281 5841 Analiziramo sestavine zemlje (prsti), vode, radioaktivnost okolja, varnost mikrovalovnih pečic. 0064/631-111 MIŠO S.p. KRANJ Tel.: 064/320-612 Tel.: 06097641-034 1 montaža in servis senčil rolete, žaluzije, lamelne zavese - montaža: talnih, stenskih in stropnih oblog * suhomontažna prenova oken in vrat * brušenje in lakiranje vseh vrst parketov * polaganje laminatnlh parketov SELITVE, prevozi v komori do 2 t, ugodno. 0471-762, popoldan 5371 ŽIČNE MREŽE za ogradltev vrtov IZDELUJEM In MONTIRAM. Frlic, 0332-100 6408 Priznana VEDEŽEVALKA prerokujem prihodnost. Najavite se osebno po 0064/326-541 6535 Prodajamo in izdelujemo KAMINE, KRUŠNE PEČI v kombinaciji s central, ogrevanjem ali brez izdelki so visoke kvalitete in v pestri izbiri. 0401-579_6577' Ponujamo vsa SLIKOPLESKARSKA DELA: beljenje, izravnava sten, pleskanja oken in vrat, izdelava vseh dekorativnih ometov - hitro in kvalitetno ter po najugodnejših cenah! 0330- 163 6682 Tlakovanje dvorišč, zidanje škarf, komplet zidarska dela in adaptacije, opravljamo HITRO IN KVALITETNO z materialom ali brez. 0061/817-727 6697_ PARKET, KERAMIKO, PVC POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, UGODNO! TARLE, 0323-585 6750_ POPRAVILA PRALNIH, POMIVALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV. 0331- 450 ali 0609/634-088 6858 VSA GRADBENA DELA - od adaptacij, ometov, fasad, do raznih popravil ipd. Vse to opravimo hitro in kvalitetno ter poceni. Pokličite na 0 228-308, kjer dobite vse ostale informacije ewo STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. UGODNO! KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA 0328-169 6235 Popravila vseh vrst TV - TV GORENJE TUDI NA DOMU! Sinko 0331- 199 _ 6236 POLAGANJE VSEH VRST KERA-MICNIH PLOŠČIC, MARMORJA in GRANITA. 0061/627-356 in 041/ 666-299 6321 ŠIVILJSTVO POLAJNAR Iz Hrastja pri Kranju (četrta hiša od znaka Hrastje na desno) tel.: 064/323-034 * Vam po proizvodnih cenah nudi pestro Izbiro KVALITETNIH ŽENSKIH HLAČ, za vse postave, tudi za bodoče mamice * viskozne bluze (kratek in dolg rokav) ter ženski kompleti iz brušenih materialov Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov. 057-695 7306 Smo zidarska skupina, delamo vsa zunaja in notranja dela, vključno s fasado. 0421-049, mobi 041 666- 872 7321 KOMBI - prevozi tovora in manjše selitve. 0621-609 7334 VODOVODNO INSTALACIJO V HIŠI TER RAZNA MANJŠA POPRAVILA IN PREDELAVE KOPALNIC VAM NAREDIMO IZKUŠENI MOJSTRI. MATERIAL BREZ DAVKA! 051-469. zjutraj ali zvečer 7349 Izvajanje sanacije, vzdrževanja vseh vrst elektroinstalacij. 0326-359 7352 Sončne bojlerje, oljne gorilnike avtomatiko servisiramo, izmerimo izkoristek. BETA-S 874-059 73«1 Deklaracije oblikovane s tekstom črtno kodo in grafiko izdelamo ekspresno. 0 in fax 634-665 7362 ALU OKNA, vrata zismke vrtove izdelamo in montiramo. PA&CO.d.o.o, Jesenice 861-680 7401 Popravilo hladilne tehnike, električnega orodja, rotorjev, elektromotrjev itd. 0471-490 Naklo_7428 Nudimo vam ugodno zaščito vašega napušča, fabjona ter barvanje žlebov. 00609/643-923 7432 Izposodite si video kamero Sony, uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. 0222-055 7010 ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0621-443, zvečer 7028 ELEKTRO INŠTALACIJE - NOVO-GRADNJE in ADAPTACIJE - Izvajamo hitro in kvalitetno. 0064/245-379 ali 0609/641-662_toti ŠIVANJE po naročilu in popravila. 0326-839__7131 OBDELAVA MANSARDE Z IZOLA-CIJO, predelnih sten v KNAUF SISTEM, ARMSTRONG spuščeni stropovi. 0064/491-425 ali 064/ 224-373_7189 SERVIS in prodaja motornih ŽAG. Hitro in kvalitetno! Intergozd 241-620 7195__^ VODIMO KNJIGE po dvostavnem knjigovodstvu za d.o.o. in S.P. 0718-324 po 12. uri 7229 VLEČNE KLJUKE - EVROKUUKE: izdelava in montaža. 0633-506, delavnica 0609/639-308 7230 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. kran|,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotovfjata zanesljivost in uspeh ADAPTACIJE PODSTREŠIJ z opažem, gips ploščami. Armstrong, elektrika, keramika, vodovod - Izvajamo hitro in kvalitetno. 0401-579 7266 Iz kvalitetnega lesa izdelujem GAJ-BICE za krompir ali sadje. 0061/ 847-025 7278 Polagam keramične ploščice, hitro ugodno in kvalitetno. 0241-596, po 19. Uli 7289 SANACIJA DIMNIKOV iz nerjaveče pločevinte z 10 letno garancijo. 0631-264 7293 IZOLACIJE SAJOVIC Partizanska 42, Kranj Tel.: 064/223-900 ln 0609/613-635 Vodim poslovne knjige obrtnikom in podjetnikom. 0330-153 7511 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. Izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ. 0 in fax 332-260 7538 Vsa ZIDARSKA DELA vam opravimo hitro, poceni in kvalitetno. Informacije na 0224-730 po 20. uri 7538 RESTAVRIRANJE VSEH VRST PO-HISTVA IN ODKUP STARIN. 054- 056 7549 STANOVANJA KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA. HIŠE. POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123_953 V Kranju nujno kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane interesente. AGENT Kranj, 223-48 ali 0609/643-493_4019 V Kranju prodamo 2 ss, IV. nad. nizki bloki 74 m2, na ul. J. Platiše, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj, za 125.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 4178 Prodamo več trosobnih stanovanj v ŠK. Loki, Partizanska c. in Podlubnik. Samo resne ponudbe. PIA NEPRE-MIĆNINE. 623-117. 622-318 5657 V Frankovem nas. prodamo dva enosobna stanovanja z vsemi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIĆ-NINE, 622-318, 623-117_5670 Prodamo dvosobno stanovanje v Šk. Loki center 70 m2, za 85000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 5871 Gostilna "Kveder" Igor Kopač s.p. Sp. Luše 16, 4227 Selca teL 064/64-499 Nhiclimo vam hišne specijalitete in Jedi po naročilu. Sprejemamo naročila za večje skupine. Del. čas: od torka do sobote od 12. do 23. ure, nedelja od 11. do 20. ure NOVO - INDOKS dimniki - sanacija vašega dotrajanega dimnika z vstavitvijo pločevine. Primerno za plin in kurilno olje. Odpravlja kondens in črne madeže. 00609/643-925 7433 Zidarska gradbena dela, adaptacije in urejanje okolja hiše. 0225-475 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80. Kranj 7463 Z najdaljšim stažem v Sloveniji uspešno TESNIMO vse vrste oken In vrat s tesnili Iz silikonske gume. Konkurenčne cene, 10 let Jamstva, 30 % prihranek energije. Erjavec, s.p., teL: 061/712-m V škofji Loki in okolici kupimo več eno, dvo, trosobnih stanovanj. PIA NEPREMIČNINE, 622-3i8, 623-117 5672__ 2 ss s kabinetom na Planini II, 71 m2 v petem nadstropju, lepo vzdrževano z vsemi priključki, prodamo za 125.000 DEM. AGENT KRANJ, 223-485. 0609/643-493_5728 V Kranju nujno kupimo več enosob-nih stanovanj, po možnosti na Planini ali bližnji okolici, do 75000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_5749 Dvosobno stanovanje vsaj v prvem nads. ne višje od tretjega do 85000 DEM kupimo za znanega interesenta, lahko starejše potrebno adaptacije AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 394 5750 Panasonic Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1I00 BX/S 96.700 SIT Cene so brez prometnega davka 3 *j sa.** Imate starejše stanovanje pa ga ne rabite ali bi ga radi prodali pa vas zanima cena, pokličite AGENT Kranj 223-485, 0609/643-493_5751 Prodamo dvosobno stanovanje v Kranju. Prodajna cena 105.000 DEM. Samo resne ponudbe. PIA NEPRE-MIĆNINE 623-117, 622-318 6139 Prodamo garsonjero v šk. Loki v izmeri 26 m2, opremljena v celoti z belo tehniko, vsi priključki, starost cca. 20 let. Prodajna cena 57000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_6142 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp. 226-503 6161 Na Planini II prodamo 2 ss, 68 m2, IV. nad., CK, balkon. 100.000 DEM. Mike & Comp.. 226-503 6162 V Centru prodam 2 sobno mansard-no stanovanje 72 m2, in 40 m2 podstrehe, CK. Mike & comp., 226- 503_6163 Prodamo na Zlatem polju 3 ss, 71 m2, pritličje za 90.000 DEM in popolnoma obnovljeno 3 ss za 115.000 DEM. Mike & Co. 226-503 V šorlijevi takoi kupimo 1 in 2 sobno stanovanje v škofji Loki 2 sobno stanovanje. Mike & comp. 226-503 Na Zlatem polju prodamo 2 ss 61,50 m2, etažna CK, II. nad., prodamo za 100.000 DEM.Mike & Comp.. 226- 503__6167 Kranj Planina II 2,5 ss 85 m2, pritličje z atrijem prodamo ali menjamo za dva manjša stanovanja. Mike & comp., 226-503 eise Figure Salons V NAŠEM SALONU VAM V ENI URI POMAGAMO: *da se vam poveča razgibanost sklepov "da se izognete glavobolom da izboljšate prekrvavitev, prebavo, odvajanje vode da zmanjšate telesno težo *da odstranite celulit *da pravilno oblikujete postavo *da se znebite bolečin v hrbtenici *da se znebite stresov in c popolnoma sprostite Vse to dosežete z nedicinsko priznano in dolgo znano metodo Posebej priporočamo astmatikom, srčnim bolnikom in obolelim za multiplo sklerozo JANKA PUCLJA 3 Tel.: 064/331-819 Del. čas od 8.30 -12. ure in 15. do 20. ure BLED del stanovanjske hiše man-sardni del, na dobri lokaciji ob Ljubljanski c. v izmeri 140 m2, del zemljišča, dodatni zunanji objekt, cena 118.000 DEM. BLED garsonjera v alpskem bloku adaptirana in v celoti preurejena, mišljena kot počitniški apartma, cena 60.000 DEM. BLED 2,5 ss v izmeri 60 m2 v I. nads. z večjim blakonom, sončna aa, delno opremljeno stanovanje, . kab TV, CK, cena 124.000 DEM. BLED 3 ss v Izmeri 60 m2 zamenjamo za 1 ss na Bledu, cena 83000 DEM. BLED 3 ss 90 m2, alpski blok, lepa lokacija in razgled, 163000 DEM. MAKLER BLED, 742-333, 742-334_6389 RADOVLJICA 2,5 ss v izmeri 61 m2, Gradnikova ul., zelo lep razgled, CK, telefon, cena 90.000 DEM, RADOVLJICA, trisobno stanovanje na Prešernovi c. v izmeri 77m2, I. nads., odlično stanovanje na dobri lokaciji, proda se opremljeno vse za ceno 140.000 DEM. RADOVLJICA 3 ss v Gradnikova ul. v izmeri 73 m2, odličen razpored prostorov za 4 člansko družino, cena 105.000 DEM. MAKLER BLED. 742-333. 742-334 _ 6390 BOHINJSKA BISTRICA 3 ss v Izmeri 68 m2, ZELO UGODNA CENA 65000 DEM, BOHINJ VAS Kemnje, garsonjera 19 m2 v mansardl vecstano-vanjske hiše, del vrta, parkirišča, vse za 28000 DEM. MAKLER BLED, 742-333, 742-334 6391 V Šorlijevi prodamo 2 ss stanovanj CK, 1. nadstr., telefon, balkon. MPJ & CO d.o.o. 0226-503__^ LESCE enosobno stanovanje v izmeri 39,5 m2 v III. nads. alpskeg8 bloka, zelo lep razgled, sončna leg3' urejeno stanovanje, cena 6800u DEM. LESCE 2 ss v alpskem bloKjJ izmera 58 m2, II. nad., lep razgled prodamo za 95000 DEM. LESCE 3 s* v Izmeri 80 m2, na lepi loka* odličen razpored prostorov, nad' strešnica za avto, telefon, balkon CK, SAT TV, cena 136.000 DEM-MAKLER BLED 742-333. 742-334 6393__^ KROPA trisobno stanovanje v izm** 63 m2 v II. nad. na dobri lokaciji J naselju, ob trgovini, pošti, ambulan« itd. Stanovanje Je v dobrem stanju» takoj vseljivo, proda se skupaj delom opreme in pohištva, telet?: nom, cena je 65000 DEM. MAKU* BLED, 742-333. 742-334 Prodamo dva dvosobna stanovanj v Šk. Loki Podlubnik. PIA NEP^ MIČNINE, 622-318. 623-17 J*, Najamemo več enosobnih stanova^ na območju Škofje Loke - Žele*n£ za znane interesente. PIA NEPn MIČNINE. 622-318, 623-117 V EDE ŽE UA J E - TAROT Na ul. Gorenjskega odreda v Kfjjjj prodamo 2 ss v šestem nadstropl . vsemi priključki, takoj vseljlvp^ 98.000 DEM. AGENT Kranj 223-?" aH 0609/643-493 ___j5- -|"*pa Dvosobno pritlično stanovanje j Drulovki z velikim atrijem, končn0^. CK in vsemi ostalimi priključki, ffij vo po dogovoru, prepis možen » . prodamo za 125.000 DEM. «£, kRANJ, 223-485, 0609/643-493^ Dvosobno stanovanje z dV^S kabineti na Planini III v KJ}^ obvezno v pritličju z atrijem, kup ^0 za znanega interesenta, cena ^ dogovoru. AGENT Kranj, 223"'*} 0609/643-493 _____> KRANJ PLANINA III PROD£M8g-SS STANOVANJE 75 M2, VggjS) VANO, NIZEK BLOK, KOMFOn' za 117 000 DEM. POSING °- ^ 0222-076___< KRANJ PLANINA I PRODAMO 2 ^. STANOVANJE 54.30 M2, * j9 FORTNO, TAKOJ VSELJIVOIJCM 000 DEM. POSING d.o.o. *J~>^ JESENICE prodamo 1 ss stangJC komfortno, 42 m2 za 40 000 V£ 43 na Koroški Beli za 42 m2, c* A$ 000 DEM. POSING d.o.o. 9*yj 22_»________ HRASTJE prodamo Q***^£ 4jj m2, adaptirano, komfortno. 000 DEM. POSING d.oo-■gžS^r> KRANJ - PLANINA I prfjT0* $ stanovanje 51 m2. komfortno-4.210 000 DEM. POSING d.o.o. Sf« 7081_ -----Tj;i KRANJ - ŠENČUR P*j^W*& stanovanje 45 m2. ^-^TpO^Z fortno, za 77 000 DEM- r 70^ d.o.o. 222-076____ KRANJ - ULICA ODREDA prodamo 2 ss» ,^a, z 63 m2, komfortno, sončna '^o> 104 000 DEM. POSING g 0222-076 ___-*ts£^ SlClOKA-FRANjg^^jS prodamo dve 1 »"S^fr tertnL46m2za76000j»2rt d.°° za 73 000 DEM 0224-210 POSING »> V ŠkoJSi ugodno prodaj 3-sobno stanovanja Zel0lZ° del-0 adaptirano, a opremljeno, n atraktivni^** Avtobusne post^ vsi priključku * resne ponudbe'^ Tel, 622-318, cena - možen u9 dogovor » TRAPING, d.0.0. G O \f I IM /V RAČUNALNIKI % TISKALNIKI PC CD ROM • MULTIMEDIA SERVIS RAČUNAL* OPREME T\/, s/id&o, z\sočn&, MPEEG kartice, CD FROM bralne in zapisoma/ne enote, mrežni in /SDf\f adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potrošni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STYLUS COLOR 200 43.900 SIT 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj ¥Z>? hevvlett packard S rt 5*1*0* mi. me varu0r1''evi Prodamo 3 sobno stano-g"*, 4. nad. zaprt balkon. Mike & 2*^226-503 _seri &amo 2'5 s8 z atriJern v Sk. Loki t*K-i.0V0 nas- nova kuhinja z belo 97 «?• vsi priključki. Vseljivo julija 623 V A NEPREMIČNINE, 622-318, 6877 JESENICE. RADOVUICA, LESCE, BLED, KRANJSKA GORA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, 1 SS ALI VEČ SS STANOVANJE ZA G0T0VI-NO. POSING d.o.o. «863-150 7087 Kranj, šk. Loka, Tržič - nujno kupimo 1 ss garsonjero ali več ss za gotovino. POSING d.o.o. «224-210 Posebna prodajna ponudba tedna: • stanovanja: KjjANJU: 2 Ss 52 m2 v Šorlijevem naselju u S?ANJU: 3 SS 71 m2 v Šorlijevem naselju J RADOVLJICI: 2 SS 50 m2, v 2. nadstropju "* gRULOVKI: 2 SS 62 m2, v 2. nadstropju v HANJU: 2 ss 68 m2 na Planini v 7- nadstropju KRANJU: mansardno stanovanje 77 m2 08 JESENICAH: 2 SS 68 m2 v 7. nadstropju z opremo • hiše: starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2 v Rit : kmecka niša 2 90SP- poslopjem na parceli 3.700 m2 v «s!:b'JAH: starel^° obnovljeno hišo na parceli 500 m2 1BENJAH: pritličje nove hiše na parceli 800 m2 v sSHBn'tu: prodamo pritlični del hiše z vrtom ^tražlšču: dvostanovanjsko hišo na parceli 900 m2 1(3 Kern, 321 353, ffox, tel.: 221-785, 222-566 v*Skc9R°ŠKI BELI prodamo zelo °0ortr, 88 merl 90 m2 za zelo NiCaV? Ceno 59000 DEM, NA JESE-Vaniai/ Prodamo polovico stanovom! hlSe v izrneri 65 m2 z lepim Sfiorjn ln vrtno uto zelo ugodno za. itl0 5,?EM, NA JESENICAH proda-CK o!? v l2rneri 56 m2, obnovljeno s DEM MAmli?n°. zelo ugodno 50.000 P* CW*JESEN,CAH prodamo 1 ss 9, Zelezarjev, v starejši zgrad-n takr,? Vanle J® odlično obnovljeno » 3S rtr^'i'vo. meri 38 m2 cena pa Dov8r,£?° PEM- JESENICE del sta- ODDAMO ŠKOFJA LOKA - stanovanje 150 m2, v hiši z vrtom in garažom 900 DEM/mes, ODDAMO ŠKOFJA LOKA novejša atrijska 2 ss, 70 m2 + 40 m2 atrija, 700 DEM/mes, ODDAMO JESENICE GARSONJERO 23 m2, ni tel., 300 DEM/mes., letno predplačilo, ODDAMO KRANJ 1 ss, 30 m2, opremljeno, tel., 400 DEM/ mes, samskim osebam. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 7109 52 rn? niše na Stražišarjevi cesti. ?*' ZBrln!?; Površine, zidana garažž. ^AKlK?8- 786 za 39000 DEM' Y^lgLED, 742-333, 742-334 ^ovat?^ zameniamo enosobno >WT 44 m2. v pritličju, za aUI v ki! Pr|oližno enakih kvadra-4$SNT i?n'u- možnost doplačila. 4&3 Kranj. 223-485. 0609/643- NUJN0 KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ali EN0INP01S0BN0 stanovanje v škofji Lok), Kranju ai Tržiču, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 SLINAMI In ui " Prodamo 2 s& 63 m2 s 5^754 • 28 97°00 DEM. STANING. ----._22! r&ostaJ-OKA Prodamo novo 2,5 i^V ln o2?Y?nJo 70 m2 » CK.. tel. In ^>J*ango. stanlng 242-7546803 !SoSS| Padamo več enosobnih Mk^nih inuZ„V8eml priključki na St-i ^GENt8* ' lahk0 tak0' vsel"-^493 r Krari 223-485 ali 0609/ Vj^-----._]W J^arJo' u^!; Gorenjskega odreda v r^?° enosobno stanovanje A^. Dr^em nadstropju za 78000 4^kSS ^ko0'- vselitev tak°J-TO ^anj. 223-485 ali 0609/643- Nujno vzamem GARSONJERO v najem. «228-359_7238 Škofja Loka Podlubnik - prodam 2 ss 61,20 m2, staro 15 let, CK. KTV. telefon, cena 95000 DEM. 0620-527_ 78»» Oddam v najem veliko SOBO s souporabo kopalnice, delno opremljena, lahko za več let. na Jesenicah. «861-436_ 7312 V Podlubniku, šk. Loka, na obroke prodam 3 ss stanovanje. «623-308 7339__________ Kupim garsonjero v Kranju do 50.000 DEM. «325-953 7351 525*' Prodiirav8tvenega doma v & ene2amo dva tn'sobna stano- A^GENT B1U' cena P° d°90-/643-493 an ' 223"485 ali AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Parluanka ul. 6.4290 TKŽIČ teUfax: 50-502. mobiltl: 0609/646-902 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tei::064/$2$>117t 064/622-318 ŠENČUR, DRULOVKA. PREDDVOR - nujno kupimo garsonjero, 1 ss ali več ss stanovanje za gotovino. POSING d.o.o. «222-076 7ooo PRODAMO KRANJ Zlato polje: novo garsonjero, 27 m2, 2200 DEM/m2, PRODAMO KRANJ Planina I: 27,4 m2ZIV. balkon. 53000 DEM, PRODAMO KRANJ Planina I novejše 1 ss, 39.5 m2/ll, 70.000 DEM. selitev julija. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 "M NAJAMEMO KRANJ 1 ss, opremljeno, CK, tel., do 400 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 7110 Prodam 1 sobno stanovanje v Železnikih. «632-118 7194 4 članska družina išče STANOVANJE v okolici Kranja. «736-327 7223_ Prodam novo dvosobno stanovanje, cena 105.000 DEM.«332-182 7238 PRODAMO ŠENČUR 1 ss 44 m2, 1800 DEM/m2, PRODAMO KRANJ Planina II 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/ m2. PRODAMO KRANJ Planina III ATRIJSKO 2+2. 91 m2 obnovljeno, 160.000 DEM, KRANJ PLANINA III ATRIJSKO, 3 ss, 80 m2, izredno lepo, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00- 0609/650-123 7106_ PRODAMO KRANJ PLANINA I ATRIJSKO 92 m2, 139.000 DEM, prodamo ŠKOFJA LOKA atrijsko novo 2,5 ss, 70 m2 + 40 m2 atrija, 140.000 DEM., PRODAMO TRŽIČ DETELJICA 2 sobno STANOVANJE, 64 m2, pregrajeno v 3 sobno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 7107 KUPIMO KRANJ 3 ss v S delu mesta. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7ioe InepremičnineI 064/226-503 Sp. Gorje 2 ss 49 m2 z opremo 65000 DEM. «725-549_7364 KRANJ Planina III prodam 2,5 ss 75 m2 za 125.000 DEM. «326-6797355 KRANJ - DRULOVKA zamenjam novo 2 sobno družbeno STANOVANJE na Drulovki (60m2 v pritličju z 30 m2 vrtne terase) za drugo stanovanje v Kranju. «33-22-87, 0609/636-623_7393 KRANJ ZLATO POLJE prodamo 2 ss, 54 m2, CK. CTV, 86000 DEM. «212-337_73*4 Oddam GARSONJERO z opremljeno KUHINJO v najem (400 DEM). «332-819 7422 PLANINA I prodamo 2 ss 50 m2 s CK v 5 nad. in oprem, kuhinjo za 89000 DEM. STANING 242-754 7425 Staning 064 242 754 Kranj Prodajamo in-fcupnilcroo /a vas stanovanja hiše parcele vikendi' poslovni- prostori- STANOVANJA PRODAMO KRANJ PLANINA I 3 ss/XII, 85 m2, 1550 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_7452 ENOSOBNO STANOVANJE oddam Planina Kranj, visokopritličje, CK, telefon, za eno leto, predplačilo, »061/557-834 7462 Prodamo v Ljubljani 2 ss 50 m2 v 3. nads., ves komfort, cena 115.000 DEM. v Ljubljani 2,5 ss 75 m2 v 8. nads. K 3 KERN. 221-353. 221-785 7481 Prodamo KRANJ atrijsko stanovanje na Planini 3 z lastnim vhodom, vel. 88 m2 s kletjo. K 3 KERN, 222-566, 221- 353 7482 Prodamo V KRANJU atrijsko stanovanje na Planini I vel. 88 m2 s kletjo, tudi menjamo za 2 ss v pritličju. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7483 KRANJ PLANINA I prodamo 4 ss stanovanje, 93 m2, komfortno, 1. nadstr., za 135 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210_ 7530 RADOVLJICA- PRODAMO 3S stanovanje, v prvem nadstropju novejšega bloka, 77 m2, cena 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. TRŽIČ - Pot na Zali rovt PRODAMO obnovljeno 2 sobno stanovanje v prvem nadstropju, 53 m2, 73.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Deteljici PRODAMO 3 S stanovanje, 80 m2, vsi priključki, cena 108.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. SVET R.E. d.0.0. Ljubljana Enota Kranj Huje 33, 4000 ■— 4000 Kranj NEPREMIČNINE ENOTA KRANJ fcPc064/33Q-1t2 KRANJ 2 ss 68 m2 v 7. nads. Planina, cena 102.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566_7484 Menjava 1 ss v Radovljici menjamo za Kranj v šorlijevem naselju. K 3 KERN, 221-353, 222-566_7485 Prodamo RADOVLJICA 2 ss 50 m2, cena 78000 DEM, 2,5 ss po 60 m2 na Gradnikovi z opremo, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 VODOVODNI STOLP oddamo v naiem 2 sobno opremljeno stanovanje s CK. v hiši. STANING 242-754 7429 STANOVANJE KUPIMO LESCE, RADOVUICA 2,5 SS ALI MANJŠE 2 SS KUPIMO ZA ZANANEGA KUPCA Z GOTOVINO. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00. 0609/650-123 7451 KRANJ - PLANINA I PRODAMO 1 SS STANOVANJE 39.50 M2. KOMFORTNO, NIZEK BLOK, ZA 70 000 DEM. POSING d.o.o. «224-2107527 KRANJ - ZLATO POLJE PRODAMO 2 SS STANOVANJE 47.30 M2. ZELO UGODNO - ZA 70 000 DEM. POSING d.0.0. «222-076 7528 d.o.o. |p to |l tel.fox:064 52 233 Koroška cesta 5 4290 Trži« Na Spodnjem trgu v Škofji Loki PRODAMO 2S stanovanje, 60 m2, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. PODLUBNIK II, prodamo 2S stanovanje, 61 m2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU PRODAMO 2S stanovanje, 53 m2, 75.000 DEM . SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo 2 S stanovanje, 57 m2, zal 10.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI PRODAMO 2S stanovanje v pritličju nizkega bloka, 66 m2, v mirnem okolju, z velikim atrijem in teraso, CK, KATV in telefonom, za 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V HRASTJU PRODAMO garsonjero, 26 m2, cena 50.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO 2S stanovanje, 65 m2, vsi priključki, cena 98.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI III PRODAMO 1S stanovanje, 43 m2, delno opremljeno. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Na Planini I PRODAMO 1S sta-novnje, 40 m2, z balkonom in lepim razgledom, cena 69.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranju PRODAMO obnovljeno 3S stanovanje. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa vožnja v osebnih vozilih POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... iN Z MOTORNJM koli SOM YAMAHA Tečaj CPP v TOREK 1.4. ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne RADOVLJICA - CENTER prodamo 2.5 ss stanovanje 69 m2, nizek blok, vsi priključki, cena 100 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 7531 JESENICE - prodamo 3 ss stanovanje v hiši, 66 m2, vsi priključki, cena 60 000 DEM. POSING d.o.o. «863-150_7532 JESENICE - KOROŠKA BELA prodamo 2 ss stanovanje 57 m2, nizek blok, vsi priključki, cena 62 000 DEM. POSING d.o.o. «863-150 7533 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov. «692-194 6030 Prodam dele za Regato in bolho. «718-710 7291 VOZILA Avtomobilisti, akumulatorje Vesna, Topla, Atsa z dveletno garancijo že od 4.390,00 SIT dalje, nudi AGROIZ- SIRA Prosen Slavko, Smledniška 17, irče, « 064/324-802 2538 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, «634-148 in 0609/632-577 3525 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO IN NA MADŽARSKO, vsak teden. 0491-442 Oy Vfcv^l AVTOMOBILSKIH «l™«vfMONROEF amortizerji Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, 1.90/10, lepo ohranjen, cena po dogovoru. «451-229 7343 Ugodno prodam CITROEN BX 1.6, I.88. »723-670 7344 Prodam R 5 francoski, letnik 1990. «685-170, po 15. uri 7347 Prodam JUGO 45, I. 88, rdeč, ohranjen. «861-118 7357 Prodam ŠKODO FORMAN, letnik 1994, 64000 km. «715-601 7359 Prodam HYUNDAI PONY 1.3 LS HB I.90, CITROEN BX 1.6 RS, I. 89. «411-860_7368 FIAT TIPO 1.4 S, I. 93. AX 1.1 TRE I. 88, Z 101 SKALA L. 89. BMW 520 11. 90,prodam. «411-860_7370 Prodam Z 850, letnik 1984, bele barve. «621-007 7376 Prodam R 25 model 86, turbo diesel, reg. 10/97, metalni, servo, elektorni-ka, zelo ugodno. «431-304 7415 Prodam Z 101, letnik 1986. «246- 662 7416 Prodam HYUNDAI PONY GLS, I. 90, reg. do 18.7.97, prevoženih 90.000 km. «242-671_7418 Prodam JUGO 60, letnik 1989. «57-909 7423 Prodam GOLF JGLD, letnik 1985, rdeč, cena 3900 DEM. «731-253 7424 Prodam JUGO 45,1. 90, bele barve, cena po dogovoru. «403-636 7427 Prodam GOLF diesel, I. 88, lepo ohranjen, reg. celo leto. «461-832 7438__ Prodam JUGO 45 letnik 1988, registriran. «222-574 7439 Prodam prevozni ČEBELNJAK TAM 5000 in čebelje družine v AZ panjih 10 S. «633-764_7440 Prodam MOSKVIČ limuzino, dobro ohranjen. «222-638 7442 Prodam GOLF I letnik 1982, reg. do 24.2.98. «326-323_7443 FIAT UNO 1.0 IE, I. 94, reg. do 9/97, 5 v, črne barve, dobro ohranjen, prodam. «83-848 7444 \0. ENGINE QMI - PTFE Teflonski dodatek olju * do 88 % menjša obraba motorja * trajnost zaščite: min. 80.000 km - max. 160.000 km * povp. 12 % višja kompresija * lažji zagon * povp. 5 % manjša poraba goriva * povp. 7,3 % večja moč * manjša poraba olja * zaščita pri hladnem zagonu * doziranje ob menjavi olja: 20 % QMI ♦ 80 % olja VERTIGO d.0.0., Mestni trg 27,4220 Škofja Loka tel.: 064/624 228, tel. fax: 064/623 087 Prodam BX 16 TGS, 1.89, reg. do 12/ 97. «422-554 popoldan 7254 Prodam JUGO KORAL 55, i. 88, 120.000 km. reg. do 6/97,2400 DEM. «451-112, po 14. url_7256 Prodam GOLF JGLD, I. 85, reg. do julija, 138500 km, cena 4300 DEM. «228-021 7256 ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA ROČNA AVTOPRALNICA Cesta na Brdo 22, Kokrica-Kranj (nasproti podružnice O.Š.) Prodam R GTX 1.4, francoske izdelave, CZ, elek. stekla, I. 88, 83000 km, cena 6500 DEM. «55-121_ 7377 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, I. 9/ 88, 4 vrata, registriran do 23. septembra, drugi lastnik, modre barve, 92000 km, cena po dogovoru. «871-334_7379 Prodam HONDO CIVIC HB 1.4 letnik 1991, reg. februar, prvi lastnik. «242-167_7408 Prodam JUGO 45 KORAL, I. 88, dobro ohranjen. «411-363 7409 Prodam JUGO SKALA I. 90, 50.000 km, lepo ohranjen, cena po dogovoru. «57-631 7411 Prodam R 4 GTL I. 88, 92000 km, rdeča, redno servisiran, cena po dogovoru. «715-546 do 22. ure 7412 Prodam Z 101 SKALA I. 90, reg. do 24.4.98. «310-537 7413 OKI tel: 064/24 21 21 ^ fl KRANJ Šuceva 27 'QlefaL0! Šk.Loka tel.: 064/62 33 97 45 Qnr> ' nw BREZVRVIČNI TELEFONI. '°U0,0q Q GSM, CENTRALE, MONTAŽE, bre*P.D ZAŠČITE, ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR BMW 318 I, I. 86, ohranjen, serv. knjiga, prodam. »228-153, 451-080 GOLF II diesel, I. 86, pravkar registriran in avtoradio Road star, prodam. »221-438 7469 CITROEN AX, letnik 87/7, met. siv možna menjava za R 4, cena 3800. «327-369 7471 AUDI S 6, 4.2 avant, L. 95/9, prevoženih 60.000 km, prvi lastnik, max oprema. Možna menjava za cenješe vozilo. «242-296 7472 Ugodno prodam CITROEN BX14 RE I. 86, reg. do 12/97, brezhiben, odlično ohranjen, srebrne barve. Cena po dogovoru. «632-212 7473 DAIHATSU CHARADE I. 90/91, 5600 DEM. «0609/644-209 7475 Prodam ŠKODO FAVORIT 135,1. 91. «325-807_7512 Prodam VVV VENTO, I. 93, TD. dobro ohranjen ali menjam za GOLF III. «421-004_7513 Prodam AUDI 80 1.8 I. 91. 67.000 km, prvi lastnik, cena 18300 DEM. «431-072 7514 OPEL VECTRA 1.6 GL, I.90, sončna streha, radio, prodam. «242-277 7517_ NISSAN SUNNY 1.4 LX, I. 92, spojler, radio, cent. zaklepanje, alarm, reg. do 2/98, prodam. «242-277_7516 NISSAN SUNNY 1.6 SLX I.87, 4 vrata, reg. do 10/97, prvi lastnik, ser. knjiga, prodam. «242-277 7519 Prodam Z 101, I. 88, ohranjen, prodam. «491-436 7520 Prodam R 9,1.8/89, reg. do 25.8.97, cena 6.700 DEM. «224-530 7525 Prodam UNO 45,1.12/86, reg. do 12/ 97, 95 000 km, dobro ohranjen, garažiran. «311-078 7537 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO FAVORIT, I.94, prevoženih 26 000 km, prvi lastnik. «330-302 7539 Dekle dobi delo v gostinskem lokalu. «58-387 6526 Za občasna dela v gostinstvu zaposlimo prikupno dekle. Sobote, nedelje prosto. «212-634 esei DELO NA DOM ODDAM soinvestitorju v razširitev proizvodnje. Ponudbe s tel. št. pod Šifra: PLASTIKA 6771 Iščemo dekle za STREŽBO v pizzeriji, zaželene izkušnje. «471- 610 6987 PRODAJALEC mesnih izdelkov po terenu dobi službo. Pogoj je opravljena šola za prodajalce in vozniški izpit C kategorije za vožnjo z večjim kombijem. Interesenti naj se zglasijo osebno v Mesariji Mlinaric, Železniška 1, v Lescah. Prednost imajo domačini iz okolice Lesc. 6989 Delo v strežbi dobi dekle, redno ali pogodbeno. «041 665-741 7144 SMO PRVI PROIZVAJALEC ALUMI-NIJASTIH ROLET z Izolacijsko maso v Sloveniji. K sodelovanju vabimo zainteresirane za zbiranje naročil na terenu, kakor tudi za montažna dela. Ponudbe v večernih urah na «/fax 064/635-031 7178 J I Odkupujemo LADE gotovinsko plačilo, uredimo prepis. «323-298, 0609/643-202_7446 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: R 5 EXPRESS I.89, 91. R 11 I. 87, GOLF I.90, PEUGEOT 309 I. 87, MERCEDES BENZ 190 E I. 85, VOLVO 340 GL SEDAN D I. 88, R 191. 89. FIAT UNO TURBO D I. 86, OPEL KADETT I. 85, 87. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. «224-029 7455 R 4 GTL, I. 88, garažiran prodam. «421-191 popoldan 7456 GOLF diesel, I. 88, prodam, cena 7800 DEM. «714-902_7467 Prodam JUGO 45, registriran celo leto, letnik 91. «211 -884 7458 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 12/ 94. «55-328_7460 Prodam JUGO 45 E, november 86. «227-255 ali 421-459 7486 AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SR BITNJE 22 TEL: 0641311-965 Kupim JUGO ali R 4 od 1.88 do 1.92. Nudim plačilo v gotovini. «411-893 7545_ Prodam OPEL KADETT 1.4 i, I.90, 60 000 km, garažiran, lepo ohranjen. «411-893___7548 Prodam 126 BIS, letnik 90, rdeče barve, cena po dogovoru. «324-702 7554_ Prodam odlično ohranjenega GOLFA JGL 1.3,1.83, bele barve. «327-303 7555_ Prodam GOLF diesel, I.90, cena po dogovoru. «461-563 7558 Prodam R 4 GTL, reg. do 27.5.97, bež barve, cena 1400 DEM. «451- 120 7560 Prodam NISSAN SUNNY 1,6 SLX, I. 87, kovinsko zelene barve, reg. 12/ 97. et 331-027 GOLF II, 1.91, metalno črn, garažiran, reg. do 6/97. • 311-177 ZAPOSLITVE Redna zaposlitev, dinamično delo, stimulacija, kolektiv. Vas zanima? Pokličite «76-622, od 17. do 20. ure 3184 Honorarno ali redno zaposlim CNC REZKALCA. «741-734. od 19. do 20. ure 4986 LL~'J'. Zaposlimo KV NATAKARJA in KV KUHARJA z izkušnjami ter KUHINJSKO POMOČNICO Pokličete nas lahko vsak dan (razen nedelje) od 9. do 16. ure po telefonu 064/311-211, Hotel Bellevue, šmarjetna gora, Kranj. Zdaj je priložnost za uresničitev vseh vaših sanj. Odločitev naj bo prazna, naslovljena ovojnica z znamko poslana na VITO HERBAR, P.P. 32,1001 LJUBLJANA_mi Za poletno sezono, kjer koli na slovenski obali VKV KUHAR z dobro uigrano ekipo, prevzame v celoti dela v vaši kuhinji. Število obrokov neomejeno. «719-504 od 6-9. ure In 19.-22. ure 7193 Zaposlimo sposobno FRIZERKO z nekaj prakse. Ponudbe pod šifro: MAJ Iščemo dekle za delo v strežbi. Vse informacije «312-063 7309 Zaposlimo VOZNIKA za razvoz in poslovodklnjo v trgovini. Pisne ponudbe na BREGANT Nada, Pajerjeva 2, Šenčur 7311 Zaposlimo voznika kamiona v mednarodni špediciji. Pogoji: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, 2 letne delovne izkušnje v mednarodnih prevozih, opravljena poklicna šola za voznika avtomehanika. Pisne vloge pošljite na naslov: KOLI ŠPED.d.o.o. Mednarodna špedicija, Gorenjesavska 9, Kranj, najkasneje do 10.4.1997_7314 Takoj zaposlimo 2 AVTOUČARJA. Draksier Izidor, Zasavsja 36 b, Kranj, ■332-303 7319 V delovno razmerje takoj vzamem MIZARJA. Mizarstvo Zupan «242-505_7337 Zaposlimo ŠIVILJO s prakso. Pisne ponudbe pošljite na naslov KRIM d.0.0., Visoko 130, 4212 Visoko 7338 ODLIČNO PLAČANO DELO! PRODAJALCI & ZASTOPNIKI, SAMOSTOJNI PODJETNIKI! vabimo vas, da se nam pridružite! Slovenskemu trgu boste samo vi za nas prodajali Izbrano slovensko in svetovno strokovno literaturo. Pokličite nas po tel.: 061/132 52 55 (med 8. in 14. uro), 0647212 085 (med 16. in 22. ureo) 064/620 855 (ves dan) PRODAJA KNJIG JE ŠE VEDNO ODLIČNO PLAČANO DELO! Družba v ustanavljanju zap°s, DELAVKO s srednjo izobrazbo j znanjem uporabe računalnika J? | izkušnjami na delu v zunanji trgqvlij| Prošnje na naslov: DIANA CRm Poljska pot 4. 4260 Bled Zaposlimo DELAVKO za krojenj« Pisne prošnje na naslov: LENY,p-n 161, 4290 Tržič_J®\ Če ste brez zaposlitve In irnjjjj dovolj prostega časa, vam za pošteno delo pošten zasluži; Inform. sobota « 53-415 J^, Zaposlim KV MIZARJA. «241-281 7281____✓ Vabimo vse z željo po zaslužka^ se nam pridružijo pri prodaji atraki'' nih artiklov. Zagotovljeno uvajanje visoka provizija. Pohitite ina JJ obiščite! Enkratna priložnost, tnjgj maclje od 17. do 19. ure na «524»' ali Od 8. do 10. ure na «326-7^ Nina 10 Zaradi razširitve proizvodno-prodjt naga program in želje po še vw blizini dosedanjim in bodočim W cem na območju Gorenjske vabiti0 k sodelovanju KOMUNIKATIVNE OSEBE S trgovsko izobrazbo, nekaj dopoj' nilnega izobraževanja In Željo P? zanimivem dalu lahko postane® naš predstavnik, honorarno ob v* sem rednem delu ali pa kot Rto*" sionalen član naše ekipe. Predstavitveni razgovor bo v sraQ»> 2. aprila, ob 16. uri v Hotelu Crnina r Kranju. Gostilna KUNSTELJ Radovljic* zaposli kvalificiranega kuharja 3 kuharico. «715-178_ j£ Iščemo komunikativno P08'0^ | partnerko za kozmetično svetovanj na svojem domu. «360-951 KAVA BAR v Radovljici nudi zap£«J tev NATAKARICI. «78-413, Off* 637-558 Zaposlimo KV STRUGARJA za j na stružnih avtomatih. Ferk, Begunje 80 B____,> Iščemo dekle ZA STREŽBO v k*J v okrepčevalnici SELJAK v rr' ddvoru. «451-606____£1 Zakaj bi čakal na maj. poti$® zasluži zdaj. «212-019___ SVETOVALCE iščemo za katalojjj prodajo kozmetičnih proizV°°,flO ugledne nemške firme - P^,«* aprila. «064/860-223 __7JZ Zaposlim AVTOMEHANIKA. starSe do 25 let. Inf. na »471-340 ir Zaposlimo 3 KV MIZARJJ= f najmanj 6 leti del. izkuS«"'-Tel.: 471-117 ŽIVALI KARELIJSKI MEDVEDAR - f"!^, z rodovnikom, šampionskih s^po prodamo. Vrhunsko leglo je v ^fi ogleda. »064/327-927 Prodam BELE PIŠČANCE za pigj* od 300 SIT dalje. Zupančič, »P- ^ 8 pri Podvinu Prodam mladiča -PLANŠARJA. »471-054 _ Prodam 10 dni starega B'^žadn1' krompir za sajenje in ^ «061/841-475 -IMTM NMT • —M hnp:"»wvwmobilel u VSE ZA POLJE, GOZD, VRT, LOVSTVO, DOM IN DRUŽINO NA ENEM MESTU 36. SLOVENSKI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 4. do 11. april 1997 UGODNI NAKUPI, POPUSTI, SEJEMSKE CENE Računalniški engineering d.o.o., Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platiše 13,4000 Kranj, SLOVENIJA CENTRALA+386 64 331 441, FAX:+386 64 325 978 SERVIS:+386 64 350 210, TEHNIČNA POMOČ:+386 64 350 900 PR0DAIA+386 64 350 200, IZOBRAŽEVANJE:+386 64 350 201,350 901 E-POSTAopu-do@»k)!.nd, mj.pomoc@eunrt.ii, rMERNEThttp-Mw.opui.a •širok epekter računalniških tečajev... ...KAKOVOST ZAGOTOVLJENA... •Novi in rabljeni osebni računalniki, oetala računalniška oprema PRI NAS VIRUSI NE RAZSAJAJOČE VEDNO IMAMO ZDRAVE CENE! mm MMM« KoMAj ČftKAt*,t* (VNC PoKfde ZA rW da najpozneje tri mesece pred začetkom poletnega računanja časa določi točen datum in uro prehoafi na poletno računanje časa ter datum in ur° pomaknitve na srednjeevropski časovni pas. Evropska skupnost pa je že sporočila daturflt prehoda na poletno računanje časa tn nazaj vse dO leta 2001. Tako bomo leta 1998 ure na poletni Čfl? premaknili 29. marca, na srednjeevropski časovf» pas 25. oktobra, leta 1999 se bo poletni čas zač& 28. marca, zimski 31. oktobra, leta 2000 poleti* 26. marca, zimski 29. oktobra, leta 2001 pa boriti urne kazalce na poletni čas naravnali 25. marco* na srednjeevropski časovni pas pa se bomo urn# 28. oktobra. MESTNA OBČINA KRANJ - PREŠERNOVO MESTO vesele miik&mim praznike SVET MESTNE OBČINE KRANJ Branko Grims Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Vino z gorenjske trte Hrastje - "Jaz zmeraj pravim, v petek slab začetek pa dober konec," je dejal Jože Bešter iz Hrastij, ko smo ga minuli netek obiskali z našo ekipo Kamere presenečenja in narodnozabavnim ansamblom Zarja iz Loma pri Tržiču, našim ansamblom meseca. Ne vemo sicer, ali se je za Joža in njegovo ženo Marijo petek res začel slabo, vemo pa, da se je dobro končal. Pa kako smo sp foh zavili k Jožu? Ja, Jože je eden najbolj zvestih gledalcev programa Gorenjske televizije. In ne samo da program spremlja, tudi sodeluje redno pri njihovih glasovanjih. Zadnjič pa smo se namenili, da presenetimo nekoga, ki redno glasuje za Gorenjca meseca v oddaji Odprti ekran, pa je voditelj oddaje Jure Šink izvlekel Joževo ime. "Glej, sedaj pa bo gotovo mene izvlekel," je ženi dejal Jože, ko sta gledala žrebanje. In ga je res. Mi pa smo imeli tudi srečo, da so Hrastje tako blizu Kranja, da smo do Joža prispeli v petih minutah. Ekspresno, ni kaj. Medtem ko se je Jože spet pogovarjal po telefonu z Juretom, smo mu mi že pozV.9 $e na vratih. Jože se je obiska zelo razveselil- ^ zelo razgovoril, česar smo bili še bolj velj^ Verjeli ali ne, postregel nam je z doma vinom s trte, ki mu rase pred hišo. Verjetn edini vinogradnik, ki ima trto na GorenjsK ^ Vse to in več boste videli danes ob 20*u^y programu Goreniske televizije TEL^" Kranj S. Šubic Ne tveQafie kaznil še pred odhodom v Avstrijo raje kupite vinjeto za uporabo avtocest in hitrih Na voljo so vam tudi na naslednjih gorenjskih poš^' Kranj (glavna pošta In pošta v centru mesta), arnik - aerodrom, Škofja Loka, Tržič, Tržič - Bistrih Radovljica, Lesce, Bled, Bohinjska Bistrica, Bohinj* Jezero, Jesenice, Kranjska Gora, Mojstrana, Rateče - Planica, Gozd Martuljek in Zgornje Jezerc =?ADiO <=?AI1j 31.B Ffl stereo RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN