_ ^ OZADJA PANAMERIŠKE KONFERENCE SKANDAL PRI »JAVNIH DELHI« V ŠTEVILKAH »OSNOVNE IZKUŠNJE« PRVI DOMACI AVTOMOBILI V MARIBORU OBISK PRI RAŠKIH RUDARJIH KRIŽEM PO TRŽAŠKEM SPODNJEM KRASU BOLGARSKI PESNIK HRISTO BO-TEV STAROSLOVANSKO SVETIŠČE V PTUJU MED PIGMEJCI NOHTI PRIPOVEDUJEJO DECIMETRSKI VALOVI Ruševine OB USTANOVITVI „DEMOKRATIČNE FRONTE SLOVENCEV V ITALIJI" SLOGA JAČI - NESLOGA TLAČI! Nad dve leti sla minuli’ odkar nas upravlja ZVU, a po naših vaseh zijajo fašistične ruševine skoraj v isti meri kot prve dni po vojni. V kolikor moremo govoriti o odstranitvi materialnih in moralnih ruševin, gre to preteino na račun našega odpornega delovnega ljudstva, ki je dalo in daja iz sebe, kar more, dočitn je naša uprava docela odpovedala in prepušta rešitev viset ih problemov bodočnosti. Vse kaig, da je ta ret vse premalo rentabilna. (te pričnemo z gospodarstvom, ne vemo, kje bomo pričeli in na kaj se oslonili.- poprave in naprave cest, pogozdovanja, melioracije, obnove ? Vsaka izmed teh postavk ima svojo zanimivo povest, svoj napeti roman. Pred vsako postavko so se tresle gore, a se je rodila miška. A kljub temu skromnemu rojstvu, oziroma prav zato je bila pojedina izredno draga. Poprava cest je zadeva, ki jo moremo najlaže razumeti, te gremo na lice mesta. Se bolj jo bomo razumeli čez nekaj let, ko bo spregovorila «solidnost» cestn'h del. Gradnja nove ceste Trst-Trbii nas zaenkrat zanima le v toliko, * v kolikor so prizadeti naši zemljiški posestniki in v kolikor se na njej mučijo naše delovne moči in prodajajo svojo energijo za zaslužek, ki ne predstavlja odgovarjajoče protivrednosti. Ljudstvo dobro ve, da je ta cèsta namenjena »višjim« interesom, ki so in bodo v navzkrižju z njegovimi. ze lani smo slišali, kako je pogozdovanje okrog Trsta krasno uspelo. Tu glas je bil nedvomno nujno potreben onim, k> so imeli pri tem svoj interes. O tem ne bomo govo-nli. ker čivkajo že tržaški in kraški vrabci, kako so se visoki milijoni tudi tukaj posušili. Pod senco tega novega gozda se ne bo hladil niti eden od naših potomcev. Komur ni še znano, kje bodo te posušene rastline pognale, naj vpra-*a, kako je z afero pri uradu za tlelo. Edino deloma uspelo postavko tvori GO odstotni prispevek za izboljšanje travnikov in pašnikov. Prav tukaj moramo nazorno dokazati, kaj pomeni morala delovnega ljudstva in kaj ona brezvestnih pod-letnikov — njegovih krvosesov, ki vedrijo pod krovom naše začasne u-prave. Naš človek se zai'cda svoje dolžnosti, ima čut odgovornosti in poštenja in ve, da mora svojo mezdo oli nagrado zaslužiti. Seveda bi bilo naše kmečko ljudstvo napravilo s tem prispevkom Se kaj več in tako Pomagalo naši novi državi, če bi ne bde visoke vsote odtekle v žepe furlanskih veleposestnikov. Tud; o obnovi stanovanjskih in gospodarskih nnslonij bi mogli do*ti Povedati. Pribijemo le to-le dejstvo Obnova je siromašna v toliko, v kolikor so i njo obogatele razne tvrd-ke- Skrajno pomanjkljive poprave preidejo v več primerih v izzivanje ,n sramoto. To je v glavnem vse, kar moremo našteti na gospodarskem področju. Namesto načrtnosti, smotrnosti, solidnosti, poštenja in skrbi za izčrpano ljudstvo je prav obratno. Je tako kot pri vprašanju mezd 'n plač, pri razdelitvi potrošnih predmetov in nadzorstvu cen i. t. d. : ljudstvu ob-hube in bič, kapitalistični gospodi Polno potico* njih prir-epnikoni nekaj drobtinic. V'sć sama špekulacija. In obračun o prosveti ? Iste ruševine. dve leti potuje "io rakovo pot in vedno bolj vidimo Po vzoru fašizma, ki je dosledno skr bel, da se naša mladina ne zb'strf, da sc ne usposob; za samostojno jn kritično ocenjevanje življenja,' da bo šlepa in giuba za vse življentsko in napredno. In vzgoja? Kaj šel Pravil ua. objektivno resnična in zgodovinsko upravičena vzgoja ni v prilog Ustanovitev Demokratske Fronte Slovencev v Italiji pomenja novo obdobje slovenske politične zgodovine na goričkem in sploh v vseh onih slovenskih področjih, ki bodo po kriv'čni francoski razmejitveni črti priSlj znova pod tujega gospodarja pod Italijo. Ker je Demokratska Fronta Slovencev enotna vseljudska organizacija in idejna naslednica Osvobodilne Fronte v na-Sih obmejnih krajih, vidimo, da je tudi to pot slovenski narod globoko občutil potrebo po politični enotnosti, ki edina more zagotoviti Slovencem narodni in politični obstoj ; to pa tembolj vprav na tem ozemlju, kj je bilo sto in stoletja in je še danes tarča močnega raznarodovalnega pretiska imperialističnih sil, k; bi si hotele preko trupel uničenega slovenskega naroda izsilitj prehod na Balkan preko svojih naravnih stoletja trajajočih meja. Zgodovina Primorske glasno prha o tem, kolikega pomena je bila v vseh njenih obdobjih in zgodovinskih momentih enotnost slovenskega naroda. V trenutkih naj večje nevarnosti se je znalo slovensko ljudstvo na Primorskem vselej združiti v e- notno fronto, pozabljati na strankarske spore in razlike, zavedajoč se enotne legitimacije Slovenca, ki veže slovensko prebivalstvo Primorske v narodno skupnost, ki je doslej vselej v večj; ali manj Sj meri uspeSno znala odbiti vse ofenzive raznarodovalne in imperialistične politike. Samo na ta način je nam Primorskim Slovencem uspelo, da smo doslej prestali vse viharje ;n težke narodne boje in na koncu koncev ostali na svoji slovenski zemlji Slovenci s slovenskim jezikom, slovenskimi Segami in običaji, da smo ostali narod, kot smo bili pred tisoč in Stiri sto leti, takrat, ko se je jfalijanstvo Sele pričelo porajati iz plemenske mešanice Rimljanov, Gotov, Langobardov, Vandalov, Arabcev. Grkov, Normanov in Keltov. Samo tako si lahko tolmačimo žalostno usodo, katere so bili deležni naši bratje v Slovenski Benečiji, ki so bil' potem, ko so bili priključeni Italiji, deležni tako močnega raznarodovalnega pritiska, da so mu kljub trdovratnemu kljubovanju končno skoro popolnoma podlegli. Cim pa je ta odpor proti raznarodovanju ponehal, so se raznarodovalcem odprla vrata v to najbolj izpostavljeno slovensko in slovansko ozemlje, ki ni imelo možnosti, da bi se politično povezalo z ostalim slovenskim zaledjem. Gotovo je, da se danes položaj po zaslugi narodno osvobodilne borbe, ki je dvignila plamen narodne zavesti tudi v Benečiji, boljša, toda veliko bo dela in težka bo borba do takrat, ko nam bo spet uspelo, da narodnostno rešimo in spet pridobimo ta najskrajnejši košček slovenske zemlje, katerega smo pred več desetletij izgubili ne po lastni krivdi, temveč zato, ker so z našim narodnim telesom barantali tujci, ki niso imeli ničesar skupnega s slovenstvom in slovanstvom. Neovrgljivo dejstvo je, da so beneške katastrofo povzročili tuji faktorji, katerih takrat v tedanjih političnih okoliščinah Slovenci nismo mogli eliminirati, predvsem pa to, da je bila s prikliučitvijo k Italiji Beneška Slovenija odcepljena od svojega narodnostnega telesa, njeno prebivalstvo pa je zalilo pravo morje itali-janstva. Danes okoliščine niso v mnogo-Čem drugačne. Tud; tokrat je uspelo v posmeh žrtvam naše osvobodilne borbe, kljub skrajnim naporom predstavnikov nove Jugoslavije in podpori vsega demokratičnega sveta, zapadnim reakcionarjem, s pomočjo odpadnikov lastne narodne enotnosti (ljubljanski proces) zarezati preko našega telesa krivično mejo. Tako bo znova padlo pod Italijo okrog 60.000 Slovencev, katere bridke izkušnje uče, da se ni moči zadovoljiti samo z medenimi obljubami, čeprav uzakonjenimi, ampak da bo treba vsako drobtinico narodnostnih pravic izbojevati na ta ali oni način. Najlažji, z najmanjšimi žrtvami zase bo vsekakor v močni narod-’ nostn; enotnosti in v povezavi z o-nimi silami italijanskega ljudstva, ki iskreno izpričuje svojo željo, da naj bodo Slovenci v Italiji enakopraven del prebivalstva. Brez vsakega dvoma je to edino pravilna pot obrambe proti novemu imperializmu, ki danes v Italiji že dviga glavo. Predpriprava na ta odpor pa bo dobra organizacija narodne enotnosti. Izkušnje iz preteklosti in pa zlasti najnovejši politični razvoj pa nam kažejo, kot je že bilo uvodoma omenjeno, da bo tudi topot naš narod združen in enoten bolj kot kdajkoli. Fašistični teror se je razbil ob slovenski narodni enotnosti, katere noben dogodek in politični pretres-Ijaj vseh pet in dvajset let suženjstva ni mogel omajati ali celo streti. Enotnost, k; je vezala slovenski narod za časa suženjstva, je dosegla svojo moralno utrditev v narodnoosvobodilni borb>, ki je pomenjala naravnost idealno narodno enotnost ne samo v političnem, temveč tudi družabnem življenju. Orožje narodne enotnosti je bilo ono, ki je omogočilo osvobodilnemu gibanju zmago nad nasprotnikom na bojišču ‘n doma nad peščico ljudi, kj so poza- r-------------------------------^ Nemška nevarnost Danes se veliko število Nemcev izdaja za demokrate. Med njimi so tudi oni, ki so bili z ostalimi svobodoljubnimi evropskimi narodi dolga leta v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Ti Nemci danes vodijo ali pa hočejo voditi nemški narod in vendar ne morejo evropski narodi soglašati z njihovimi zahtevami in pogledi. Primer je dr. Schumacher, tel je poleg uničenega zdravja pustil v koncentracijskem taborišču tudi roko. Vendar pa uidijo danes evropski narodi v njem mnogo bolj kot demokrata in tovariša iz taborišča, tipičnega Nemca, dasi ne nacista. Toda prvo svetovno vojno niso povzročili nacisti, temveč monarhisti in kdo ve, kdo med Nemci bi povzročil tretjo svetovno vojno, če bi bila mogoča? Polpress. 'C______________________________J bili na svojo narodno dolžnost in postali tuji hlapci. Narodna enotnost je bila ona. kj je popeljala slovenski narod iz suženjstva v svobodo. Danes je 'z razlogov, ki smo jih v tem članku navedli, naša slovenska narodna enotnost ravno tako potrebna kot je bila za časa fašističnega suženjstva in osvobodilne borbe, in še bolj, kajti s tem orožjem smo dosegli svobed in zato jo moramo tudi z istim orožjem braniti. Zavedati se moramo, da je preteklost dala našim narodnim nasprotnikom dober nauk in ta je, da se bodo vse njih ofenzive razbile ob enotni slovenski fronti jn da je zato prvi predpogoj za njih uspetje razbitje slovenske narodne enotnosti. Naši nasprotniki se dobro zavedajo, da bodo njih napori dosegli svoje cilje le takrat, kadar se bo slovenski narod politično razcepil in s tem izgubil svojo odpornost in udarnost. Tak je nauk politične zgodovine . Slovencev v Primorski in zlasti na Goriškem, najbolj izpostavljenem slovenskem ozemlju. Nauk za nas, da samo enotni jn združeni lahko dosežemo uspehe in nauk za nasprotnike, da bo uspel samo takrat, ko se bo naša narodna enotnost razcepila. Zato pa moramo ngšo narodno e-notnost, plod stoletne borbe za narodni obstanek čuvat; z vsemi sredstvi, moralno in idejno utrditi njeno zavest med ljudstvom in tako znova pred vsem svetom 'zprK'ati, da smo Slovenci gospodarji na svoji zemlji in da znamo vselej to svojo zemljo, svoj jezik, šege in kulturo braniti povsod in proti vsakomur. To pa je obseženo v načelnem programu Slovenske demokratične fronte m zato so tržaški Slovenci prepričani, da bo ta fronta izpolnila svoie zgodovinsko poslanstvo in u-bramla slovenski rod onstran krivičnih meja. TRŽA-^I REAKCIONAR: IZDAJALCI! 700 MILIJONOV LJUDI še vedno trpi pod kolonialnim jarmom lan sovjetske akademije znano-Evgcn Zukov, ki se bavi s kotalnimi vprašanji, je imel v Mos-predavanje o kolonialnih vpra-jih po drugi svetovni vojni, ukov je predvsem poudaril, da milijonov ljudi še vedno trpi ; kolonialnim jarmom, led vojno je v številnih kolo- učiteStvo "komaf sniL’Hvzgajati otrO- ^JoS^S'^nreda stro, go pazijo, da bi sc šolski prostori S°e uporabljali v kulturne namene, sc sme v njih prirejah ples. Naša mladina, ki vedno bo , ču-„otrebo po resni in temeljiti ,zo-hmzbi na zaskrbljena čaka, kda, bo ione ’te «naklonjenosti*, «skrbi» za ljudstvo in «razumevanja» njegovih P°Scìc takrat se bo ljudstvo oddah-ril°± J. FURLAN nalnih deželah prišlo do narodnoosvobodilnega gibanja in ljudstvo teh dežel se je udeležilo borbe proti fašizmu, ki sc je pojavil v najbolj odkriti obliki rasnega in narodnostnega zatiranja, Zukov je nato analiziral stališče Velike Britanije in ZDA z ene strani ter Sovjetske zveze z druge shrani v kolonialnih vprašanjih. V Angliji, ki je klasična dežela kolonialnega imperializma, velja precej razširjena teorija, da ljudstvo ene ali druge kolonije ni zrelo za neodvisnost. Zato morajo po njihovi logiki ti narodi — še preden pridejo do svobodo — preiti razna razdobja odvisnosti ali protektorata pod bolj razvitimi imperialističnimi državami. Drugi tipični pojav povojne kolonialne politike i jnperialiBt ičniJi držav je ustvarjanje nove oblike « zavezništva » med kolonijami in matično državo pod imenom «fede- racija ,, ali « unija », kjer naj bi teoretično kolonije in kolonialne sile imele enake pravice. V resnici Pa ni tako. Znano je na primer, da francoski imperialisti niso v ničemer spremenili svoje kolonialne politiko glede Indokine, Holandci pa so prekršili dogovore ,ki so jih podpisali z indonezijsko republiko in so povzročili prelivanje krvi v deželi, glede katere so se obvezali, da bodo spoštovali njeno neodvisnost. Iz tega jasno sledi, da priznanje formalne neodvisnosti, kolonijam še ne jamči resnične neodvisnosti. Druga značilnost povojne dobe Je, da je narastlo število držav, ki so v eni ah drugi obliki odvisne od ameriškega imperializma. S tem v zvezi je prišlo do občutnih sprememb v splošni kolonialni politiki večjih kapitalističnih držav. Svojčas je Anglija nastopala kot glavna zagovornica kolonialnega sistema. Sedaj j0 (Nadaljevanje na Z. strani.) Proglasitev «Neodvisne Grčije» Radiooddajna postaja demokratične armade Grčije je prenašala 16 t. m. proglas _ vrhovnega komandanta demokratične grške armade generala Markosa. Proglas, ki obsega 12 točk, proglaša Grčijo za svobodno in neodvisno republiko, ker je bilo ljudsko glasovanje, s katerim sfa bila priznana kralj in dinastija Glucks-burg, potvorjeno. Program bo takoj uveden na vsem svobodnem ozemlju Grčije, demokratična armada pa se proglasa kot edina legalna obo-ro^ena sila v Grčiji. Proglas poudarja nadalje, da bo do sestave republikanske vlade izvajal centralno oblast v Grčiji glavni stan demokratične armade, ki bo izdal vse potrebne zakonodajne in izvršne ukrepe, ki bodo predloženi narodni skupščin; v odobritev, Sim bo sklicana. Narodna oblast bo sprejemala vsako stvarno pomoč tujega kapitala a-li mednarodnih organizacij, ki bi prispevala k napredku grškega gospodarstva in b; temeljila na načelu enakosti. Proglas naglaša končno, da bo Grčija osvobojena vseh tujcev in njihovih agentov. Zakonodajni akt štev. 2 vrhovnega štaba demokratične armade Grčije govori o uvedb; in organiziranju ljudskega sodstva na osvobojenem o-zemlju. V vsakem kraju se ustanovi ljudsko sodišče, sestoječe se 'z treh ljudskih zastopnikov in sekretarja. V krajih z več kot 3000 prebivalci se lahko ustanovi več sodišč, elane ljudskega sodišča voli ljudstvo vsako leto s splošnim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Poleg krajevnih ljudskih sodišč se ustanove tudi okrajna in okrožna sodišča. Odlok štev. 3 odreja, da mora zemlja pripadati tistim, k: jo obdelujejo. Ljudski odbori bodo v vsakem kraju določili povprečno površino zemlje, ki jo lahko ima vsak poljedelec in t° na podlagi krajevnih razmer zemljepisnega položaja, kakovosti zemlje itd. Vsak kmet bo lahko svobodno prodal svojo zemljo, razen določenega osnovnega dela, k; ga b° lahko prodal samo na osnovi dovoljenja ljudskega odbora. Odlok štev. 4 proglaša vse gozdove in pašn'ke v državno last. Odlok štev. 5 uvaja obvezen in brezplačen pouk v osnovnih šolah za 6 šolskih let. Vsak ljudski odb°r mora v svoji vasi ustanoviti osnovno Solo s poukom v materinem jeziku. Za otroke, ki pripadajo narodnim manjšinam, hod0 ustanovili posebne šole s poukom v njihovem materinem jeziku. Ljudski odbor; bodo poskrbeli za ljudske potrebščine in knjige, v prvj vrsti za otroke, katerih starši so padli v vojni. Vsi ti »dloki vrhovnega poveljstva (Nadaljevanje s 1. strani.) v tem oziru vedno bolj posnema A-merika. Dokaz k temu je v neposredni podpori, ki jo ZDA dajejo fevdalnim in reakcionarnim elementom mnogih kolonialnih in pol-kolonialnih dežel, kakor tudi v tem, kako so se ZDA požurile s svojo intervencijo proti neodvisnosti ljudstva južnovzhodne Azije — Indonezije in Indokine — Ki se je osvobodilo tujega imperialističnega jarma. Zopet drugi dokaz je končno nevzdržni ekspanzionizem ameriškega imperializma, ki skuša položiti roke na vse šibke dežele brez Izjeme in ustvariti ogromen ameriški kolonialen, «imperij», ki naj bi bil zakrinkan pod lažnim demokratičnim videzom. Severnoameriška ekspanzija jc naperjena predvsem proti suverenim državam, ki jim grozi nevarnost, a postanejo polkolonialne dežele. Jasen primer te politike je Kitajska, za katero pomeni «pogodi», o prijateljstvu, trgovini in plovbi», podpisana leta 1946, praktično gospodarsko zasužnjenost. Približno podoben je položaj Turčije, ki Je zgubila svojo neodvisnost zaradi uveljavljanja tako Imenovane «Trumanove doktrine». Ekspanzija ZDA se širokopotezno širi v de- bodo predloženi ljudski skupsč/.ii, ki se bo tam sestala. Medtem ko se narodno osvobodilno gibanje grškega ljudstva vse bolj Siri- ko junaški gr*ki partizani osvobajajo nove predele svoje domovine izpod krempljev domatili hlapcev tuje imperialistične velesile medtem ko njihov osvobodilni boj daje s proglasom neodvsne republike in prvimi demokratičnimi zakoni prve sadove borbe, se zapadni reakcionar ji, ki s» načrtno zanetili državljansko vojno v Grčiji na vse načine V teh dneh se vrši v Rio de Janeiro konferenca držav Severne in latinske Amerike. Čeprav so ini-' ciatorke te konference Združene države prikazale nje pomen v interesu vseh ameriških držav, demokracije in tako naprej, je vendar tudi tukaj zelo očitno, da gre za razširjanje Trumanove doktrine na države latinske Amerike. Do dobra razkriva ozadje te konference diplomatski dopisnik lista «Kra-snaja zvezda», ki pravi med drugim tudi naslednje: «Vse podobne konference v preteklosti so imele nameri zavarovati varnost zapadne poloble proti stvarni nevarnosti fašističnega vdora in za dosego zmage nad silami osi. Po drugi svetovni vojni se je položaj temeljito izpremenil. Uničeni in odstranjeni so bili fašistični režimi v Nemčiji. Japonski, Italiji, Romuniji, Madžarski Bolgariji in Finski. Toda iz aktivnosti voditeljev pahameriške zveze se da sklepati, da za njih vojna še traja in da lahko latinska Amerika pričakuje vsak trenutek oboroženo invazijo. Ta aktivnost, ki teži k u-stvaritvi vojaške zveze ameriških dežel pod vodstvom ZDA se naravno ne more tolmačiti kot želja po ohranitvi sedanjega stanja na zapadni polobli. Ce je bila med vojno vojaška aktivnost ameriških držav upravičena zaradi vojne proti nacizmu, predstavlja sedanja tekma za oborožitev in ustanovitev vojaškega bloka pod. vodstvom ZDA nov političen moment. Pana-meriška konferenca v Rio de Janeiro bo pomenila novo etapo v razvoju panameriških odnosov v sedanji povojni dobi. Ta razvoj pa označuje odločna ofenziva reakcije proti demokratičnim ustanovam in proti ljudskim režimom. Ta glo- 700 milijonov ljudi želah Bližnjega, Srednjega in Daljnjega vzboda, kakor je vidno iz severnoameriškega delovanja v Sau-ditski Arabiji, v Iranu in mnogih drugih deželah Sovjetsko stališče v kolonialnem vprašanju pa je v tem, da sc Sovjetska zveza odločno upira slehernemu kolonialnemu zatiranju. Znano Je na primer, da je samo sovjetska vlada odločno obsodila fašistično Italijo zaradi njenega zločinskega napada na nezavarovano £• tiopijo. Po drugi svetovni vojni, za časa ustanovitve organizacije Združenih narodov, je Sovjetska zveza poudarjala, da je glavni namen te mednarodne organizacije, pomagati šc nesvobodnim deželam, da dosežejo popolno neodvisnost. Toda druge velike sile niso podprle sovje-skega stališča Sistem «trustship» ali zaupne uprave Združenih narodov nad kolonialnimi deželami so smatrali kot velik korak naprel v primeri s starim sistemom mandatov Društva narodov. Toda imperialisti, ki imajo Interes pri kolonialnem izkoriščanju postavljajo prizadevajo, da bi krivdo svojega imperializma vrgli na gr*ko ljudstvo in na sosedne države Grčije, jugoslavi jo. Bolgarijo in Albanijo. Sovjetski delegat v Varnostnem svetu Gro-miko je to američko taktiko nazval «propagando za pripravljanje odkrite intervencije v Grčiji». «Res je», je dejal Gromiko, «da Grki umirajo. toda nobena protikomunistična propaganda ne more zakrit, dejstva, da ti Grki danes ne padajo pod jugoslovanskimi, bolgarskimi in albanskimi streli, pač pa zadeti od američke in britanske municije». bok preobrat v medameriških odnosih se kaže tudi v dejstvu, da so politični krogi ZDA odklonili .splošen sporazum, ki prepoveduje agresijo in ki ga je predlagal Roosevelt leta 1933., sprejeli so pa u-stanovitev vojaškega bloka ameriških držav pod vodstvom Wa-shingtona. Pakt nenapadanja je temeljil na demokratičnih principih, ker je temeljil na interesih vseh ameriških narodov in jamčil njihov neodvisni politični obstoj. V načrtih pa. ki so predmet sedanjih razprav v Rio de Janeiro, so izraženi predvsem nameni politične in vojaške nadoblasti ZDA nad vsem ameriškim kontinentom. Napadalni značaj sporazuma za obrambo kontinenta so nehote izpovedali njihovi ustanovitelji in podporniki v latinski Ameriki. Tako je meksi-kanski zunanji minister izjavil, da vprašanje kolektivne obrambe za- V Lyonu se vrši kongres francoske socialistične stranke, ki je pokazal, da obstojajo pri njenih članih velika nasprotstva glede splošne politike stranke. Eden izmed delegatov je ob splošnem navdušenju opozoril na demokratično načelo odgovornosti ministrov do stranke, s čimer je v glavnem hotel zadeti sedanjega ministrskega predsednika Ramadiera, zaradi njegovega protidelavskega stališča. Kongres je pozdravil tudi predstavnik komunistične stranke Fran- _ cije Thorez, ki je v svojem pismu kongresu dejal, da se nahaja država v nenavadno resném položaju. vse mogoče ovire proti uveljavljenju načela o zaupni upravi v smislu, kakor ga določa listina OZN. Zato je sovjetska delegacija v glavni skupščini OZN ostro kritizirala protidemokratični značaj dogovorov o zaupni upravi, ki se nc ozirajo na določbe listine OZN, in je tudi odklonila sodelovanje pri volitvah Sveta za zaupno upravo. Načelo zaupne uprave, ki ga predvideva listina OZN, bi morali prvikrat izvajati na Koreji. Na predlog Sovjetske zveze so podvzeli korake za sestavo začasne demokratične vlade. Ustanovili so posebno komisijo, ki je imela nalogo to izvesti. Sovjetsko ameriška komisija obstoja že dve leti, toda po krivdi ZDA ni moglo do sedaj še priti do sporazuma o sestavi začasne korejske vlade. Zukov zaključuje, da je imperialistična ekspanzija, naperjena protj suverenim pravicam narodov, imela vselej za posledico okrepitev proti-imperialistične borbe za svobodo. Po drogi svetovni vojni pa so razen tega zapisani propasti vsi računi reakcionarnih klik in mednarodnega monopolističnega kapitala, ki stremijo za tem, da ie nadalje Izkoriščajo kolonialne dežele ter z dolarji vklenejo Se druge dežele in narode. padne poloble ne more biti rešeno z enostavnim vojaškim sodelovanjem brez tesnega ekonomskega sodelovanja. Marshallov načrt za obnovo Evrope je pomemben tudi za ameriški kontinent. Organizatorji «kontinentalne solidarnosti» nehote priznavajo, da imajo ZDA namen raztegniti Trumanovo doktrino na dežele latinske Amerike. Monopolistični ameriški krogi so pripravljeni vmešati se v notranje zadeve latinske Amerike, da bi tako uresničili svoje načrte. Eden izmed načinov takega vmešavanja je program borbe proti komunizmu v latinski Ameriki, ki ga je izdelal in delno že uresničil državni parlament. Ne gre torej za borbo proti komunistični nevarnosti. temveč za tlačenje vseh demokratičnih sil latinske Amerike, ki se bore za svojo politično gospodarsko neodvisnost. Usodno je za nekatere narode latinske Amerike, da jim stoje na čelu vlade, ki na konferenci v Rio de Janeiro z naslado slede direktivam ameriških magnatov. Vlade latinske Amerike niso sposobne rešiti svojih osnovnih gospodarskih problemov in braniti svojo nacionalno neodvisnost Skušajo pa zvre-či na ramena delavstva vso težo stoletnega izkoriščanja ameriškega kapitala v državah latinske Amerike in zahtevajo še večjih žrtev od svojega delovnega ljudstva. Toda narodi latinske Amerike se zavedajo pravih vzrokov svojega žalostnega gospodarskega stanja in nazadnjaštva politike reakcije. Oni razumejo kot trdi urugvajski list «E! debatte», da predstavlja edino nevarnost imperializem vladajoče kaste ameriških plutokratov. Velike težave ovirajo obnovo Francije. Ustaljenost denarja se bo lahko zagotovila samo za ceno velikih naporov, ako bodo uspeli prihranki posebno glede vojaških izdatkov. Francoske pravice do varnosti mej in reparacij so postale v mednarodnem načrtu problematične in vse kaže, da bo imela obnova Nemčije prednost pred obnovo Francije. Glede na vse te okoli-ščine dviga reakcija glavo z namenom, da bi Francijo vpregla v režim diktature in nasilja. Takšen po'ožaj poln nevarnosti mora prebuditi vse delavce in iskrene demokrate. Dejstvo, da niso komunisti več v vladi, spodbuja reakcijo, da podvoji svojo aktivnost * V noči od 14,—15. avgust je britanska kolonija Indije na podlagi sporazuma med britansko vlado in indijskimi voditelji dobila «neodvisnost». S tem sporazumom je Indija razdeljena na dva dela — Hin-dustan in Pakistan — ki sta dobila s tem dnem statut britanskih dominionov. Bodočnost bo pokazala. v koliko gre za resnično neodvisnost in v koliko za igračkanje angleških magnatov, ki se kljub proglasitvi indijske neodvisnosti nikakor ne bodo hoteli odreči črpanjem njenih bogastev. ¥ Kljub pozivu Združenih narodov za prekinitev sovražnosti v Indo-neziji, holandske čete niso prenehale z ognjem proti domači demokratični vojski, ki se žilavo brani prfd vojsko, ki prejema vsak dan pošiljke angleškega in ameriškega orožja. Jasno je, da to dejstvo naravnost smeši ponovno ameriško ponudbo zd posredovanje v sporu z Nizozemsko. Kljub temu indonezijska vlada načelno sprejema a-meriško nonudbo, vendar pa vztraja republikanska vlada pri svojem prvotnem stališču, da Je za rešitev spora nujno potrebno poslati v Indonezijo mednarodno razsodiščno komisijo. Tedenska politika _____JUŽNA AMERIKA (Tass) Revija »Espana Re-publicana« poreča o falangi-st čni delavnosti v deželah latinske Amerike v zvezo z zadnjim prihodom španskih političnih osebnosti v Cubo, Ko-lumbio, Argentino, Meksiko in druge dežele. Kakor piše list, je Franco imenoval na vlado vodilna mesta v latinski Ameriki same falangiste, ki naj bi tam vodili falangislič-no gibanje. Tako ie sedaj v Argentini eden izmed ustanoviteljev falange Jože Maria De Areils, medtem ko je bil njegov sodelavec v falangističr nih formacijah imenovan za poslanika v Kolumbiji. Falan-gističnK pisec Iman Moreio Torroba je prispel v Kubo z neko gledališko skupino, pisatelj Fernandes Ardavin pa v Meksiko, kier bo vodil drugo tako skupino. Falangbtič-ni pisatelj Gerreno ima namen izvršiti krožno potovanje po deželah latinske Ameti-ke, Manull Galan pa je bil imenovan za poslanika na Havani, Revija poziva demokia-te dežel lat nske Amerike k e-nergičnemu odporu proti falan-gistični propagandi. AVSTRIJA (Tanjug) List »Oesterreichi-sche Zeitung« objavlja članek, v katerem ugotavlja, da ni bilo v Avstriji doslej storjenega ničesar za likvidiranje panger-manizma in poudarja, da v javnem in političnem življenju avstrijske oblasti podpirajo nevarne tendence, ko podpirajo pangermani/em v vseh njegovih oblikah. Avstrijski tisk piše, da so,v poslednjih dveh leiih mnogi Nemci, med njimi večina bivših nacistov, preidi avstrijsko državljanstvo. Mnogi »Volksdeutscherji«, ki so izvajali v okupiranih deželah kriminalno aktivnost kot člani pete hitlerianske kolone, so prav tako dobili avstriisko državljanstvo. List poudarja, da razvijajo »Volksdeutsche' rji« v ameriški in angleški okupacijski coni vedno boli svojo aktivnost. V ameriški okune-ciiski coni v Linzu je bil u' stanovi jen »Odbor Volksdeut-scherjev«, ki izdaja tudi svoj časopis. Ustanovili so tud1 svojo politično organizacijo, imenovano »Parlament«, v ke-teri so zastopane skupine »Volksdeutscherjev« iz Češkoslovaške Potiske, Jugoslavi’e> Madžarske in Romunije ‘z vsega tega je razvidno, zaključuje list«, da se v AvstriU ne izvršujejo ukrepi za odpravo pangermanizma, spre jel Zavezniški svet za Avstrijo v intc*esu avstrijskega ljudstva.« TURČIJA_________ AFP. Prva pošiljka amerP ške pomoči Turčiji bo o&s® gala predvsem stroje za gradnjo cest. Odkrito priznavajo, da imajo Amerikanci v Turčiji namen graditi strategijo0, važne ceste. Po drugi stran1 Pa sledi iz izjav šefa turškeU0 generalnega štaba, da n.jl kor niso osnovane vesti zman jšan ju turške vojske Pre . njeno okrepitvijo po zašlo* ameriške pomoči. AFP. Kot poročajo turšM listi so bile izročene P°^,.?nV trolo ameriških Speciali^ železniške proge v vsel u* .*. vi. To le nov dokaz P°^re\.0. ve turškega gospodarstva IH ameriškega kapitala. ki Uh N kontrolni ZDA AFP. Demokratični senator Pepper. ki je dal svoj i končan petnajst dni pred določenih1 rokom. Ker vlada v Vareš Majdanu, ki J® eden največjih jugoslovanskih železnih rudnikov in .obenem tudi važno središče železne industrije, velik0 pomanjkanje prostora za gradbo nujno potrebnih stanovanjskih prostore za delavce in rudarje, so pred krn kim pričeli graditi desetnadstropn stanovanjsko ' hišo In tako lzrav'e. prostor v višino. Ker pa niti to liko poslopje ne bo moglo za<10 Ijiti stanovanjskih zahtev naglo ^ stočega industrijskega mesta, so časno poleg že omenjene stavbe ^ čeli tudi z gradnjo dve sto ® vanjskega bloka za samce. 've(lno vanjska potreba v mestu Je ^c. večja, ker produkcija rudnikov ^aP-lezam v smislu petletnega g0SP skega načrta stalno raste. arxi« pa Je bila obnovljepa tudi ^ ne In Je bila na ta način omo,!0dujtcije, samo dosega predvojne pr° ie. temveč tudi njeno prekore Prvi domači avtomobili V Mariboru K * Od Triglava do Kajinakčalaoa - ; OBISK PRI RAŠKIH RUDARJIH V soncu, ki se zagrinja preko neštetih gričev in dolinic ter preko ravne planote, v katero mestoma prehajajo, molijo pepelnato zelene oljke svoje rogovilaste veie. Vitke topole šeiestijo z listjem v Vetrčku, ki veje neprestano z morske strani. Po bregovih kukajo izpod zelenja trt dozorevajoči grozdi in težijo k tlom. Koruza se nagiblje v stran vsa opaljena od vročine, kot da bi čakala, da ji odvzamejo breme klasja. Mahoma se ta slika gubi v daljavo in gola kraška pokrajina zamenja zelene livade. Povsod le živa skala, ki se dviguje iz tal — kot bi rasla iz njih. Samotni bori se žalostno sklanjajo nanje. Za krasom znova rdeča opečna zemlja. Z dolgim svedrastim drogom vrtajo vanjo, koderkoli se pokaže, da je pod tenko plastjo površne skorje ležišče boksita. Ob zevajočih luknjah so na-gromadeni kupi dragocene rude. Po gričih se širijo ma’a mesteca, kot bi bila znešena skupaj in izklesana iz ene same skale. Peščene ceste jih spajajo med seboj. Na njih srečuješ natovorjene osličke, ki jih jahajo žilave istrske kmetice, zamišljenih obrazov, črede ovac z bosim pastirčkom, vpreženo govedo, ki s svojimi lepimi, dolgimi, ozkimi rogovi pritegne nase vso tvojo Pozornost. Pred nizkimi hišami čepe kmetice v svojstveni črni noši. Bela volnena nit se vleče izpod njihovih spretnih prstov. Taka je Istra. Na južnem robu proti Kvarnerski strani prehaja dolga veriga Uč-kinega pogorja v lapornate, z brinjem in drugim grmičjem porasle griče. Vsi so enako goli in pusti, drug drugemu podobni, zato tudi nimajo posebnih imen. Istrani jim Pravijo: Labinjski bazen. V notranjosti krijejo ogromne zaklade črnega premoga, po višini kalorij še boljšega kot je trboveljski, le da je Precej katranast in zato uporaben bolj v industriji. Daleč po prostorni soteski se vleče vrsta zgradb Učnih stanovanjskih hišic in rudniških naprav, ki ti takoj obudijo sliko Trboveljskega revirja. V dubu sem videla kmečki voz do vrha naložen s prtljago. Na njem je sedel oče, mati in sedem otrok. V mraku so zapustili bajto na griču, da bi jg ne videli in bi jim ne bilo preveč hudo, ko so odhajali na Holandsko, kjer bo oče dobil zaposlitev, ker je bilo v Zagorju dela *n kruha le za dva dni v tednu. J'nki, do srca segajoči prizori, ki ti šp v svojem spominu parajo dušo, se ne bodo ponavljali nikdar več. Našemu rudarju ne bo treba več P° svetu. Osvobodilna borba in nacrtno gospodarstvo sta mu zagoto-vila delo in kruh na domači zem-iji- In kar se ni nikoli dogajalo, se dogaja sedaj. Vračajo se iz Frangio in Kanade domov za vedno. Tudi v istrsko Rašo prihajajo, ker ,Vedo, da jim bo tam dobro, njim ln njihovim otrokom. V tem posled-njein mesecu se jih je priglasilo ■m Stiri sto, dnevno jih pride tri-deset do štirideset na delo. Od vsepovsod so. In posamezniki, ki so sv°j čas že delali tam, prihajam cmo iz Italije. Nekaj jih je odšlo °b polomu, nekaj ob osvoboditvi, ker so mislili, da v Raši ne bo več zas'užka, da jih bo nova država Preganjala, ker so Italijani. Preko dvesto je bilo takih, ki temu niso basedli in so ostali. Sporočili so iim da je zdaj zanje boljše kot je bilo, in tako se vračajo. Obrat, ki je bil med osvobodilno borbo popolnoma zapuščen, se nagloma normalizira. Sest tisoč mož rije dnevno v treh izmenah pod zemljo, dva tisoč več kot lani. A ni še dovolj, še je treba ljudi da bo rudnik lahko zgotovil načrt, ki si ga je zadal v tej petletki, da bo podprl dvig celotne industrije in s tem zboljšal življenj ske pogoje vsakega državljana nove Jugoslavie. Za novo Jugoslavijo so raški rudarji opustili delo in šli v borbo. Ostalo jih je le kakih sto, ki so bili prestari, da bi sukali orožje in vse delo i-azen pri črpalkah, kjer je bilo treba črpati vodo, da ni zalila rudnika, ker leži pod morsko gladino, je moralo počivati. Takoj po razpadu Italije je bil rudnik v polnem obratu do prve nemške ofenzive. Rudarji so delali za partizane. Grigoriču Marinu od Sv. Martina se še sedaj raztegne obraz od samega zadovoljstva, da so takrat delali zanje. »Razumeli smo, za kaj gre, da moramo v jamo, ker je bilo to del naše borbe, razumeli smo da jo s sVojim delom v rudniku podpiramo. Nemci- so bili naši sovražniki njim nismo smeli služiti, zato smo odšli v gozd. Rudnik so spremenili v trdnjavo iz bunkerjev in žic. Ponoči so napeljali žice celo preko ceste, ker so se bali partizanskega napada. ^ V strahu pred njim so sami stražili vsako noč. Policijska ura je bila že ob petih, celo ob treh popoldne, ko so pričakovali napad, za katerega so bili brez moči, da bi ga preprečili. Neprestano smo jih drezali in opominjali, naj pustijo, kar je naše. Njihov načrt je bil, da bi pognali pred odhodom v zrak vse skupaj in v ta namen so podmini-rali kopalnico, a jih je konec prehitel, da ga niso mogli izvršiti. Mi rudarji smo se vrnili takoj sem in pričeli z delom. Puško smo zamenjali za vrtilni sveder. Domovina je potrebovala našega dela.« Na trgu pred kopališkim poslopjem je čakalo nekaj praznih avtobusov. Vsak trenutek je privozil nov in delavci, ki so se pripravljali, da zamenjajo na delu svoje tovariše, so izstopali iz njih z glasnim govorjenjem. Sirena je tulila poldan in pol ter oznanjevala zameno. V veliki veži kopališkega poslopja je bilo vse živo. Rudarji, ki so se pred nekaj minutami pripeljali, so bili že v svoji jamski obleki. ’ S prižganimi svetilkami so hiteli na delo. Po stopnišču, ki vodi v kopalnice - in oblačilnice v prvem nadstropju, so se usuvale nove gruče. Po skrbno umitih obrazih bi ne mogel presoditi, da so bili še malo poprej globoko v rovu in da se jim je črni premogov prah lepil preko obraza in obleke. Le tu pa tam je prišel kdo, ki se mu je preveč mudilo in ni utegnil do čistega sprali prahu okoli oči in je ostal okrog njih črn kolobar, ki jih je delal še bolj izrazite. »Sele sedaj prav vemo, kakšni sužnji smo bili' pod Italijo«, pripoveduje sunkovito rudar Jurič od Vi-neža v svojem istrskem narečju, močno pomešanim z italijanskimi izrazi. »Hrvati smo, a še besede CftNO ZLATO VOZIJO IZ ROVOV RAŠKEGA PREMOGOKOPA V POSEBNE PROSTORE. DAN ZA DNEM KROŽIJO DOLGE VERIGE MALIH VAGONČKOV S TEM ČRNIM BOGASTVOM NAŠE ZEMLJE, KI NUDI VSE POGOJE ZA KAR NAJVEČJI RAZMAH JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE, KAKOR TO PREDVIDEVA PETLETNI NAČRT. PREMOG NAKLADAJO NA PARNIKE V PRISTANIŠČU V RAŠI. TI GA POTEM RAZVAŽAJO V DALMATINSKA PRISTANIŠČA IN V ITALIJO. OSVOBODITVIJO ISTRE V LJUD- »tdtjaxja RUDNIKA, ki je prešel z SKE ROKE SKRB! V NAJVIŠJI MERI ZA DOBROBIT DELAVSTVA. «T tk/T PREDSTAVLJA DELAVSKO MENZO V TOVARNI, KI JE OBENEM TUm prijetno družabno shajališče delavstva v prostih URAH. «n mnogi istrski RUDARJI nastopu fašizma in pozne ameriko, Francijo, odpotovali za kruhom po sv® ’ osvobojeno domovino ^kstfalijo itd; danes se vračajo domovina ne bo izko-z veseljem, ker vedo, da JIB ” . trud pravično pla- BlaČALA KOT TUJINA, TEMVEČ JI KI so SE VRNILI IZ tEVALA. NA SLIKI SKUPINA RUDARJEV. FRANCIJE. nismo smeli spregovoriti po naše. V prsih nam ^je divjal cel vihar vseh krivic, ki smo jih morali prenašati, a nismo se smeli oglasiti. Ce je kdo segel med delom v žep, po skorjo kruha, da bi jo dal v usta, je že bila »multa«. Na daljavo so prežali »kapoti« na nas za minuto, če smo zamudili, smo bili kaznovani Nikoli nismo dobili izplačanega toliko, kolikor nam je pripadalo, za vsako stvar so nam odtrgali pri plači. V iami so bile pogoste nesreče, ker se praznine niso zadelavale z oporniki v dovoljni meri. Italija ni imela lesa. 1942. leta je zasulo na mah šest sto ljudi. Ju-gos'avija ima dovolj lesa in je te nesreče preprečila. Vsega tega. kar je bilo, ni več. Nihče se ne obregne vate, če se pri delu oddahneš, in prigrizneš košček kruha. Ko si se okrepčal, delaš z novo močjo in večiim veseljem.« »Ničesar nam niso dali,« je pričel Muškovič iz Porečine, »samo izkoriščali so nas, da smo jim ga- rali kot črna živina. Med poprej in sedaj je taka razlika kot med najbolj temno nočjo in sončnim dnem. Naše vodstvo je dobro: če kaj potrebujemo, gremo v pisarno kol domov. Rudarji kakor tudi uradniki, vsi smo eno vsi jemo iz iste skiede, vsi spadamo k isti družini, ki se na sindikalnih sestankih lepo pomenijo o vsem. Ce bi bil še mlad, bi tudi sam postal udarnik in bi povečal njihovo število na dvesto ena in štirideset, da bi čim več koristil, ker sem star pa lahko naredim samo ivajo golo dolžnost. Z mladino ie drugače, ona je krepka in se lahko zažene. Njihove tri brigade samo tekmujejo med seboj, katera bo prva in njihovi komandantje so skoraj vedno udarniki. Miro je šel z dr igimi v rudarsko šolo v Varaždin. Le naj gredo, da se bodo kaj eaučili, da bodo znali izrabiti čas in bomo vsi imeli od tega korist. Lansko ieto smo imeli tu v Istri, v Vinežu rudarski tečaj. Sto dvajset mladih rudarjev je šlo takoj po tečaju v jamo. Zopet pravim, da je škoda, da nisem mlad, da bi bil z njimi. Za mojih dni se ni nihče brigal za nas.« Med pogovorom je prišlo iz kopališke zgradbe nekaj žena, ki so zaposlene pri lažjih delih. Prestregla sem jih da bi jih vprašala, kako jim je. Govorila je ena za vse prav po idrijsko: »Prej so delali pri odbiranju kamenja iz premoga sami moški. Zamenjale smo jih, da so šli lahko na koristnejši posel. Meni je padel mož v borbi m ker njega ni, sem sklenila da moram sama na njegovo mesto, da tudi sama pripomorem, da bo mojima otrokoma lepše kot je bilo nama dvema. Uprava nam je dala na razpolago ono zeleno poslopje, ki ga vidiš vzdolž ceste. V njem bomo v okviru sindikata odprle otroško zavetišče, in tiste, ki stanujemo v Raši. bomo odslej brez skrbi za svoje otroke.« Avtomobili so se pričeli odpravljati k odhodu. V nekaj minutah je bil ves trg prazen. Rudarji so se odpel iati na svoje domove, raztresene po vsej Istri, od Sv. Lovrenca. ki je pet in petdeset kilometrov daleč do Sv. Nedelje, ki je oddaljena le dvanajst kilometrov. V Raši so zgotovili po tej vojni tri avtobuse, tri pa so dobili iz Italije v zameno za premog in tako se vozijo vsi pod streho in niso več izpostavljeni dežju, kot so bili nekoč. Sčasoma bodo mislili na zidavo novih hiš da se ne bo treba voziti rudarjem tako daleč. Takrat bo življenje veliko bolj koncentrirano in prosvetno udejstvovanje na kulturnem področju bolj smiselno. Poleg raške godbe, ki je letos ponesla glas o raških rudarjih na re-ški festival, bo zrasla gledališka družina, bralni krožki in pevska društva. Oni sami so s svojim delom najboljši porok vseh svojih uspehov. Med njimi živijo ljudje kot Parie Marko, Gosanič, ing. Jurman in Močnik, racionalizatorji, izumitelji novega načina dela pri (Nadaljevanje na 6. strani.) U C -a. I® HE ]F» I Ze tako je. kaj se hoče : vedno bolj je v Trstu vroče m jaz mislim, da vsled fega se dogaja mnogo zlega. Vidiš, fam na Aquedotu mars'kakemu falotu v tej vročini neugnani skisali so se možgani, da so plehki kakor krema-pa se za fašizem vnema. A Čerini naši vrli norcev niso pozaprli ; gledali so nj'h početje in nudili iim zavetje. Nekdo mi je zadnjič pravil da že čas jih bo pozdravil ; zdaj pa čakam tiste dneve, ki ozdravijo te reve_. Pred sodnijo zdaj sedela družba bo za javna dela ; «j inženirji in majorji, ki so prišli preko morij, so denar si prisvojili, ko so hišice gradili ; no. če šlo bo vse po sreči, gradbeniki bodo v ječi nekaj let premišljevali, kaj vse fajnicam so dali. Zadnjič šla sem tja v Padriče. Kadar SIA-U kaj skliče, takraf se ljudi nabere ! A reakcija se dere tam za plotom in zabavlja; to pač vedno se ponavlja. Nam pa to ni prav nič mari, mi smo vdani naši stvari ; naj se le jezijo fisti, ki so iim antifašisti že od nekdaj trn v peti. Zdaj pa, draga, v mislih zleti malo po tem ljubem sveti: V Grčiji ne da živeti vsled prehude se draginje, Spanec vojne ima blaginje, slavne Združene države vojne imajo predpriprave, v Indoneziji kri feče ; vidiš, prav nikjer se neče stvar na dobro obrniti, kjer zahrbtni so profiti raznih znanih zapadmakov, prekomorskih mogoč'njakov. Tam pa. kjer n; tega vpliva, v miru dela se in uživa Marsikdo, ki zdaj zabavlja, nad državo, ki obnavlja, bo čez čas na to prišel, da v računih se je — uštel Te pozdravlja tvoja .luca Slovenije Kot je vsakomur znano, je ljudska skupščina LR Slovenije sprejela na svojem zasedanju v prvih dneh julija zakon o petletnem gospodarskem načrtu. Nekaj časa pred njo je zvezna skupščina v Beogradu sprejela 'zakon o petletnem planu Jugoslavije, ki je postavil temelje bodočega gospodarskega razvoja za vso državo. V okviru tega vsedržavnega gospodarskega načrta je bil potem sestavljen tudi gospodarski načrt za republiko Slovenijo in na zasedanju skupščine tudi sprejet. Pomembnost tega akta je ogromna, kajti s tem je bilo vse gospodarstvo Slovenije postavljeno na nove temelje načrtnosti in ustvarjeni so bili pogoji za vsestranski gospodarski procvit. Kakšen bo ta gospodarski razmah in kakšni cilji se s tem zasledujejo nam najlepše govori sam uvod k zakonu o petletnem planu, ki pravi, da je njega osnovna naloga dvigniti gospodarstvo in tehniko Slovenije, okrepiti in razvijati socializem v gospodarstvu ter dvigniti splošno blagostanje in raven nacionalne kulture slovenskega naroda. Zakon o petletnem gospodarskem načrtu je zelo obširen in poeronen m se tiče vseh gospodarskih panog, tako industrije, kmetijstva, elektrifikacije, prometa, skratka lahko rečemo, da je vsestranski in da zadeva prav vse življenjske panoge. Ker je obsežen in vsebuje obilico podatkov, norm in ciljev, ki jih je treba doseči oz. izpolniti, nam je težko ob hitrem čitanju doumeti njega veličino in pomembnost. Razen tega mimogrede prezremo veliko važnih določb, ki so tudi izredno zanimive za vsakega Slovenca. Vprav iz teh malih podrobnosti, o katerih najdemo v petletnem planu komaj nekaj besed ali stavkov, ki pa nam vseeno veliko povedo, vidimo vso njega veličino in ogromen pomen. Evo vam nekaj takih podrobnih zanimivosti. Industrija Proizvodnja je v c hotnem sistemu družbene ureditve glavni del in tako je tudi povečanje proizvodnje temelj vsega petletnega plana. Pri tem imt. Industrijska proizvodnja zlasti pri nas v Sloveniji posebno veliko vlogo. Slovenija se bo postopoma razvila v industrijsko deželo, kjer se bo v petletki močno povečala proizvodnja takih stvari, ki jih sicer že izdelujemo, razen tega pa se bo pričela izdelava takih predmetov, ki jih dosedaj v Sloveniji niti v Jugoslaviji še nismo izdelovali. Tako bo popolnoma nova industrija pisalnih strojev, ki jih po naših ustanovah in pisarnah tako primanjkuje in ki smo jih dosedaj morali za drag denar uvažati iz Nemčije in Italije. Nova bo industrija koles, ki jih tudi potrebujemo dosti, saj so stara že iztrošena, novih pa celo vojno ni bilo. (Pri tem je zanimivo, da predstavlja kolo pravo ljudsko prevozno sredstvo in jih je samo v Ljubljani preko 30.000.) Tudi izdelovanje turbin bo skoraj novo, saj tisto malenkostno število, kar smo jih izdelali v stari Jugoslaviji proti novim načrtom, sploh ne igra vloge. Ker je elektrifikacija temeljni predpogoj za vso industrializacijo, zboljšanje prometa in sploh za dvig blagostanja vseh državljanov osnovnega pomena, je popolnoma razumljivo, da bo izdelava turbin, ki služijo za proizvodnjo elektrike, res velikega pomena, zlasti še, ker bo Slovenija izdelovala te stroje za vso državo in morda še za ostale balkanske sosede. (In tovarno za (o smo že skoro dogradili.) Popolnoma na novo in enako za vso državo bo uvedena proizvodnja optičnih stekel (leč za aparate, očala) in inštrumentov, kar je zopet dalekosežnoga pomena, če pomislimo, da imamo danes v Evropi le tri tovrstne tovarne In ogromno pomanjkanje teh stvari. Tudi izdelovanje ur, električnih, radioaparatov, filmskih projekte;jeVj kar že vse izdeluje (kol smo to videli na zagrebškem velesejmu) po navoboditvl osnovana tovarne Iskra v Kranju, je brezdvoma naj lep uspeh. Tovarna avtomobilov v Mariboru, Jej Je poleg beograjske edina na Balkanu ter tovarna aluminija, ki se gradi pri Ptuju, bosta tudi predstavljali važni panogi slovenske Industrije. In velik kombinat raznovrstne kemične industrije v Velenju bo tudi ogromnega pomena za Slovenijo in sploh za vso Jugoslavijo. Promet Tudi prometu, zlasti avtomobilskemu, je v petletnem planu I.R Slove- nije posvečena velika pažnja. Kar je stremljenje za tem, da avtomobil zlasti na krajših progan nadomesti železnico, se bo poveča,o zlasti število kamionov pa tudi avtobusov Avtobusov bo 240 na 120 'intjah 'preti vojno 95 na 64), število kamionov pa se bo povečalo za 400%. če pomislimo, da je imela pred vojno Slovenija okoli 4000 avtomobilov, danes pa jih ima okoli 10.000, potem Je stvar še bolj razumljiva. Povečan cestni promet pa zahteva predvsem dobre ceste, ki jih do sedaj skoro nismo imeli. Slovenija je pred vojno Imela le eno moderno avtomobilsko cesto iz Ljubljane na Bled, vse druge ceste pa so bile skrajno zanemarjene. Gedaj pa se z vso naglico grade moderne betonske ceste In to iz Ljubljane proti Mariboru in proti Trstu. Del iz Ljubljane prgti Vrhniki, ki se je gradil že lani, bo letos dokončan, kajti delo je dobro organizirano in naglo napreduje. Istočasno se gradi cesta iz Ljubljane proti Mariboru in to v odsekih pri Ljubljani in pri Celju. Slednjič bo v tej petletki zgrajena še cesta Ljubljana —Zagreb, tako da bodo glavne prometne žile Slovenije najmodernejše avtomobilske ceste. Križem po Kot je na Krasu po de'ju prijetno kot malokje, tako je boleče v suhih pasjih dneh, ki tako naglo uničijo skromni pridelek delovnega Kraševca, Ni pozna le trdo delo in večno skrb. Zg tretje leto orje in seje skoro zastonj, le v tretjič tehta ,n meri zimske dneve s svinčeno mislijo, kako jih bo prebil. Zita in filola skoro nič, krompirja malo, koruza bi bila vzdrlala, če bi ji b’lo namočilo v začetku tega meseca. Tud j trta močno občuti soparne dneve, in to tem bolj, ker je preletno manj al; več prizadeta po toči. Sena je zelo malo, paša je odpovedala. Pričelo je primanjkovati vode, kali pa so le davno suhi. Kar je kmetov in polkme-tov, odvisnih preletno od zaslulka. uvidcvajo, da je v naših talnih in podnebnih prilikah res nespametno gojiti kulture, ki jim te ne prijajo. Čemu lilo. filol in koruza ki ugodno obrodijo le v s. ko deseto leto? Le stara navada nas sjli, da zavzemajo vsako b?to toliko njivske površine. A če so izkušnje leto za letom laloslnc. ne ostane drugo kot preusmeriti obdelovanje v ono panogo ki bolj kljubuje suši. V našem primeru bo treba misliti na Živinorejo, vinarstvo in sadjarstvo. V ta namen pa moramo naše njive spremeniti v deteljišča za povečanje količine in kvalitete krme. S povečanjem in izboljšanjem govedoreje zvišamo kol’činsko in kakovostno hrano zemlji (gnoj), ki jo vsa kraška zemlja tako potrebuje. Z deteljišči zboljšamo zemljo z ono rastlinsko hrano, brez katere se ne more raz- Seveda pa tudi železnica ne bo zapostavljena In predvidena je rešitev železniškega vprašanja v Ljubljani z zgraditvijo novih železniških prog, ki se bodo v loku izognile mestu In novega kolodvora, ki bo nekje v bližini Ježice, zunaj sedanjega centra. Nove gradnje Razen cest, tovarn in elektrarn pa bo v petletki zgrajenih še mnogo drugih poslopij in naprav, ki bodo velikega pomena za vso Slovenijo. Med reprezentativnimi upravnimi poslopji bo najprej zgrajeno poslopje ljudske skupščine in poslopje prezi-dluma ljudske skupščine Obe palači se bosta pričeli prihodnjo pomlad graditi v Ljubljani na prostoru, ki le danes deloma pozidan z nizkimi stavbami in barakami, tako da bo ves predel mesta dobil popolnoma novo lice. Na novo bo v Ljubljani zgrajena palača predsedstva vlade in dveh ministrstev, dočim bo po ostali Sloveniji zgrajenih pet stavb za sedeže okrajnih odborov in pet stavb za sedeže okrajnih sodišč. Pri tem seveda tržaškem K ra s u vili nobena rastlina. To je dušik. Deteljišče .se po nekaj letih preorje in menja z drugo kulturo, ki more spet sluliti kot krma (pesa, koruza, krompir). Z Živinorejo mislimo tudi prašičjerejo in rejo malih Hvali (kuncev, kokoši). Tudi za vinarstvo in sadjarstvo so dani razmeroma najboljši pogoji. Seveda bo treba to vprašanje vsestransko jn temeljito proučiti, ne kot posameznik, ampak stoipno: posamezna vas in več vasi (okraj) kot celota- ker se to tiče vseh. Tako pričenja ljudstvo razmahivati to vprašanje. Ne bilo bi preuranjeno, če bi le sedaj in večkrat slišali strokovna mnenja na množičnih sestankih, kjer bi mu pokazali nujnost načrtnosti in smotrnosti. Taka napotila so ljudstvu potrebna tudi iz razloga, da o njih razpravlja. Tud/ ne more, če je navezano samo nase, zapuščeno in neorientirano, slediti razvoju dogodkov in ohraniti ravnovesje, zlasti, če se vrinejo med njega raznovrstni prišepetalci, ki jim n; prav wč na tem, če ga pahnejo v prepad. Povsod se pozna pomanjkanje prosvetnih delavcev, ki bi ne bili samo dninarji, ampak njegovi sposobni in iskreni vodniki In prerok; z globoko razvitim čutom odgovornosti. Manjka ljudskih prosvetarjev, ki bi ‘meli pred seboj samo en cilj: poma- gradnja stanovanjskih stavb ne bo zanemarjena in številno letošnje gradnje stanovanjskih poslopij no vsej Sloveniji ter določbe petletnega plana o rešitvi stanovanjske krize z novogradniami nam to potrjujejo Tudi znanost, kultura in umetnost niso prav nič zapostavljene in čudi zanje so predvidene nove gradnje Tako grade tehnično fakulteto univerze v Ljubljani z vso naglico in novo poslopje hidrotehničnega instituta je že pod streho. Na stavbah montanističnega in kemičnega instituta pa se dovršujejo notranja dela. Razen teh poslopij pa bo nanovo zgrajen še zavod za preiskavo materiala. Nadalje bo preurejeno poslopje Akademije znanosti in leta 1951. se bo pričela v Ljubljani graditi nova opera, ker dosedanji gledališči več ne zadoščata. Za fizkulturo je predvidena graditev več domov po planinskih predelih, v Ljubljani pa Izgraditev modernega stadiona. Razen tega bomo dobili osrednje poslopje za ra-diooddajno postajo, katere Jakost se bo povečala na 20 kw (razen tega bo kmalu pričela oddajati še nova postaja Ljubljana Il-a). To je torej nekaj podrobnosti Iz velikega načrta, ki nam popolnoma jasno pokažejo napredek m razvoj LR Slovenije v prvi petletki nove demokratične Jugoslavije. spodnjem gati vas/ ‘n jo dvigati materialno in moralno. Take naš kraški kot blaškega ozemlja pretelno pogreša. Posebno razbičani pa so i/ gorelci. katerim manjka prav vse: hrana, obleka, pohištvo, orodje, Živina denarna sredstva in dostojno obnovljen dom. Da, obnova je poglavje zase. Mer sece in mesece so raznovrstni »dobrotniki« popravljal,- in nategovali obnovo, mesece so vod m za nos te Žrtve fašističnega zverstva in vmes sejali mrlnjo do vsega, /car imenujemo resnični ljudski interes. Uspavali so te nesrečnele, da so na njihov račun kovali mastne dobičke. Nazadnje sc še upajo med nje neke vrste demokrati, ki mu očetovsko svetujejo, da naj le potrpijo in molčijo, da se ne zamerijo njihovim dobrotnikom. Kdo so ti? Naša zgledna uprava, podjetnik,- in tehniki ? Zbegano ljudstvo sc boji violiti pritožbo in zahtevati komisijski ogled, čeprav je obnova hiš preteZno polovičarska. V sobah je namesto poda cement, ni stropa, polkcn. okna in vrata Sc pokajo; kjer so le mogli, so zidali na razpokano zidovje, strešne grede v mnogih primerih ne odgovarjajo svoji nalogi. In tako dalje. Vojni oškodovanec mi je pokazal prostor velik nekako 4x4 ’n pol m, ki so mu ga popravil/ za silo. Obnova je obsegla delno popravo zidu, napravo strehe, pregreje in poda. Proračun: 1,200.00 Ur! Ker se je dotičnih nad popravilom prilolil, so ga proglasih za protivnika živežni-Kje pa je obnova gospodarskih pritiklin ? Dobrotniki ne razumejo, JUGOSLOVANSKI ZIDAR TURCIČ JE PRVI UVEDEL NOV NAČIN ZIDANJA, S KATERIM JE VEČ KOT ZA ENKRAT PREKORAČIL PREJŠNJO DELOVNO NORMO. VSA SKRIVNOST TEGA NAČINA LEŽI V SMOTRNI ORGANIZACIJI DELA, TAKO DA OPRAVLJA VSAK POMOŽNI DELAVEC SVOJE DELO; KVALIFICIRANI ZIDAR PA SAMO ZIDA. ŠTEVILNI UDARNIKI ZIDARJI PA SO DO DANES SE IZBOLJŠALI TA NAČIN IN TAKO ŽE ZDALEKA PREKOSILI TURČIČEVO NORMO. V tovarni paradižnikove mezge v Kopra Istra ima poleg vina in češenj še tretji pridelek, paradižnike. Za slovenski del Istre, ki ima okoli 230 vasi in naselij, je v Kopru tovarna za proizvodnjo paradižnikove mezge. Ze kakih 20 dni se iz visokega dimnika na desni pred vhodom na starodavno »Mudo« vali gost, črn dim. Od vhoda velikega poslopja pa vse do glavne ceste čaka dolga vrsta voz naloženih s košarami, prepolnimi debelih in živordečih paradižnikov. Četudi delajo delavci in nameščenci nenehno, je zaradi dotoka voz nemogoče sproti iztehtati pripeljano blago. Od začetka sezone do konca julija je bilo pripeljanih v tovarno že 5440 stotov paradižnikov, to je za en tovorni vlak s 54 vagoni. Od teh je bilo 800 stotov predelanih v paradižnikovo mezgo. Proces predelovanja paradižnikov v mezgo se vrši približno tako-le: Poseben drobilec zmelje paradižnike v gosto brozgo. Ta brozga se po posebnih ceveh pretaka v čistilnik, kjer se izločijo semena In o'upki. Tako prečiščena mezga se zbira v velikem porcelanastem koritu, odkoder jo posebna črpa'ka dviga po ceveh v dva velika zgoščevalca imenovana »Boit«. Večji zgo-ščeva'ec sprejme lahko 50, manjši pa 35 stotov mezge hkrati. V zgo-ščeva'cih mezga, ki jo segreva generator na paro, nad neprestanim mešanjem presnavlja približno 6 ur. Doda se ji še sol in sok dišavnih zelišč in mezga je gotova. Zdaj jo je treba samo še spraviti v ve'ike sode ali škatle zapečatiti in proizvod sončne Istre je pripravljen za razpošiljanje na vse strani dežele in tudi v inozemstvo. V dveh izmenah je pri vsem tem delu zaposlenih 22 delavcev, ki bodo imeli delo še do konca septembra. Najtežje delo imata kurjača. Ob tej vročini, ki skoro ne pusti dihati, prenašata še vročino velikih peči, katere stalno zalagata s premogom ali šoto, da je dovolj potrebne pare, ki segreva mezgo v kotlih — velikanih. da zida kmet hišo na hlevu in ne narobe. ? Gremo proti tretji toZki zim‘. Ljudje so nagi in bosi. ker jim je fašistični plamen upepelil vso premičnino. Zaman čakajo na vojno odškodnino za premičnine. Draginja nenehno narašča, denar ima vedno manjšo vrednost, učinek vojne odškodnine dnevno pada. Na to ljudski prijatelji pozabljajo, ker jim je usada naših ljudi deveta briga. Med lem pa gredo stotine milijonov v Sepe načelnikov, inZenirjev, tehnikov uradnikov in podjetn kov. Naša uprava je ubogo ljudstvo presenetila in ga prepričala, da ponuja ta demokracija izkoriščevalcem svobodo, delavnemu ljudstvu pa - svobodno propadanje. Čeprav nismo pogorelci in tako nesrečni kot so Mavhinjc, Cerovlic^ ViZovlje in Mcdjavas, nam ni vseeno kako je z vprašanjem obnove.^ DolZnost oblasti je. da preskrbi va sem, ki niso krive.svoje nesreče, kar jim zakonito priliče. Vrnite ne sr e . nini Žrtvam zverskega fašizma vsat del njihovega prcmoZenja! Janko Furlan _ (Nadaljevanje s .J. strani.) nakladanju premoga, ki dajejo P” let vsem ostalim. Vsak čimbolje ' čimveč za obnovo domovine, za tovo petletko, to je parola, k* 1^ prežema skoz in skoz. Ob te hrani in dobrih delavnih pog° jim jo je lahko izpolnjevati. Ko se na trgu vse umiri, lf _ šati le bobnenje koles rudms vlaka, ki z malimi vagončki,^ ^ nega premoga brzi proti m°rl • t) obali bodo iz njega izprali vsertoarju igre moralizujoče vsebi-Erancozi jim pravijo filozofske }fre- V njih je polno pesimizma in ^zizgiednosti, tako da so jih kritiki 'stih 2a 5rne komade. Med temi najboljša Antigona — Jeana Ano-UlIe-a in Smrt brez pogreba reakcio-arnega filozofa J. Paul Sartra. Ta Poslednji komad Je posvečen heroj-kl osvobodilni borbi francoskega na-vendar ne najdemo v njem onih hàèjcjh borcev, ki so s svojim pogu-pregnali močnejšega sovražni-a* ampak le žrtve in mučenike, ki Bolgarski pesnik in vzor junaka-borca HRISTO BOJEV*- bolgarski narod ima pesnika, enako pomemben intel'gentu kmetu in delavcu, ki ga pozna iko šolska mladina Kakor od-;i spremlja slehernega Bolgara ijegovo življenje, skratka: ves pozna in poje pesmi svojega , in junaka Krista Boteva. Tosto Botev je bolgarskemu na-b več kot samo pesnik odpo-nlk borbe in Junaštva, pesnik in pesnik svobode: on je isto-v očeh in v srcu slehernega i od svojega nastopa do danes EOr junaka in borca za novo ie. j Botev se je rodil 25. decem-8 v majhnem bolgarskem me-loloferu. Njegov oče. sam knji-p0 poklicu učitelj, goreč sin a naroda, mu je dajal prve nauke in mu vlival v srce Iju-do preganjanega in zasužnje-jlgarskega ljudstva. Poleg fran-je mladi Kristo kmalu obvla-[i ruščino. Ze leta 1863.. komaj t let star, Je odšel v Odeso, končal študije in postal uči-, končanih študijah se je vrnil ovino kot učitelj v bolgarski idunajevski. Toda dolgo ni iz-učiteljskega poklica, ker je prav kmalu zapustiti domo- upornostl, ki jo je oče vsejal ,vo mlado srce, se je v Ode-uela. Tu se je zanimal mladi dijak poleg književnosti v veliki meri tudi za svobodoljubne borce, ki so v drugi polovici minulega stoletja dramili zatirana ljudstva. V revolucionarnih poizkusih, ki so bili v slehernem mestu tedanje absolutistični, carske Rusije, je spoznal tudi Kristo Botev Ideje In nauke Belinskega, čer-niševskega, Dobroljubova, ideje francoskih utopistov-sociallstov in tudi nauki Marksa in Engelsa mu niso bili tuji, kar nam dokazuje njegovo delo in življenje, njegova pesem in njegova borba. 2e na svojem prvem in edinem službenem mestu v Bolgariji, ki je bila tedaj še pod trdim turškim jarmom, je začel borbo proti Turkom-okupa-torjem. Zato je moral zbežati v Brai-lo v Romuniji: tu je bil tiskarniškl korektor, a njegovo glavno delo Je bilo delo v krogu izgnanih in prebeglih bolgarskih revolucionarjev, kjer se je naglo razvijal v ideologa revolucije in kasnejšega voditelja, ko je po smrti Vasila Levskega prevzel vodstvo bolgarskega upora. Vasil Levski je bil prvi vodja bol-garskih upornikov. Botev je bil z njim skupaj v Bukarešti, ko sta tu oba živela bedno življenje revolucionarnih izgnancev. Po njegovi smrti, ko je bil od Turkov ujet In dne 6. februarja 1873. leta v Sofiji javno o-bešen, mu Je napisal pesem: „Obešenje Vasila Devskega" — Novi svet — K (386). Iz Bukarešte je odšel Botev leta 1869. v Egipt, kjer se Je povezal z ruskimi revolucionarji in v njih krogu tudi izgradil svojo ideologijo in revolucionarnost, ki je terjala od njega ne samo revolucionarnih besed v člankih in pesmih, ampak tudi revolucionarnih dejanj, čeprav do zadnje konsekvence, t.J. žrtvovanja življenja za svobodo bolgarskega naroda. Zato se je kmalu vrnil v bližino svoje domovine, v Romunijo, kjer je bila leta 1870. ustanovljena bolgarska revolucionarna organizacija, ki je vodila borbo za svobodo bolgarskega naroda. Kako velik je ba njen vpliv na slovanske narode, ki je segel tudi k nam, nam kaže Simona Gregorčiča „Hajdukova oporoka", ki Je bila objavljena leta 1870. v Janežičevem „Besedniku". Duh upora je rase. jn bolgarski re-volucionarji so vodili bajduško • borbo proti Turčinu z besedo ih dejanji. Po smrti Vasila Levskega 1873. leta je prevzel vodstvo organizacije Kristo Botev. Deloval je kol organizator, kot publicist-novinar in kot per Snik. V člankih je nastopal proti onim nazadnjaškim vladam, ki to zastrupljale odnose med hrvatskim! narodi. Bil je velik propagator slovanske skupnosti in tudi kupnosti južnih Slovanov. Kakor ostali njegovi revolucionar ii sodobniki, n. pr Svetozar Markovič v Srbiii, Cernjšev-skl v Rušili in ii. je bil prežet z revolucionarnimi ideali in Idejami borbe. Zavedal se je, da bo dosegel narod svobodo le z borbo. Na dan 17. maja 1876. leta so se bolgarski uporniki pod vodstvom svojega vojvode, Krista Boteva, zbirali na podonavskem parniku z imenom „Radecki", ki jih le prepeljal Iz Romunije v bolgarsko vas oo desnem bregu Donave. Anton Aškerc, katerega je junaška torba bolgarskih u-pornikov toliko prevzela, da Je spesnil ciklus „Rapsolije bolgarskega goslarja", ki je Izhajal v „Ljubljanskem Zvonu” leta 1902., opeva v pesmi „Na Radeckeni” to pot bolgarskih upornikov v domovino. Anton Aškerc: „NA RADECKEM" (Odlomek.) In dalje In dalje „Radecki" leti . .. Veš 11, kapitan tam na mostu že ti, kdo potniki danes številni so tvoji? Veš, kakšne junake vse vozi tvoj brod7 Veš, kdo imenitni Je ta-le gospod, ki samozavestno se zdajle ti bliža?... „Radecki" zdaj naš je, gospod kapitan. Vi sluga ste naš!... Vsak upor je zaman! Jaz B — o — t — e — v sem, vojvoda vstašev bolgarskih! Tu bratov hajdukov je mojih tri sto! Borit za svobodo se z mano gredo, umirat gredo za svobodo očine! ... Mudi se!. . , „Radecki" naprej!.,, Kapitan! Cimprej na bolgarsko tja moramo stran ! Na breg Kozlodnjaškl nam vodite ladjo!...“ In vrli „Radecki" leti in leti. Ri tri sto hajdukov na krovu stoji, do zob oboroženih mladih junakov. „Pri kraju! ... Tu naš Kozlodnjaškl je breg!...“ In stopili z vojvodo Botevim prek Bolgari pogumni na tla so domača... Poljubili so rodna tla, nato pa z bojnim hajduškim vzklikom „Svoboda ali smrt!" pohiteli v boj proti Turkom. Toda uporniki so ostali osamljeni, narod se ni dvignil k uporu tako, kakor so pričakovali. Kmalu so jim bili na sledu Turki, ki so hoteli uporniško družino vojvode Boteva čimprej uničiti. Uporniki so se prebijali iz obročev, se umikali v planine, kjer so se lačni In žejni junaško borili s Turki in jim prizadevali težke izgube. Dne 20. maja po starem koledarju, po novem koledarju dne 2. junija 1876 je bil vojvoda in pesnik Kristo Botev od osamljene krogle na Stari planini zadet v čelo. Na rokah svojih tovarišev je umrl, komaj osem In dvajset let star. Kakor le junaški živel in pel junaške bodrilne pesmi, tako je tudi junaško daroval svoje življenje za svobodo bolgarskega naroda. Umrl je slavno kot voditelj, ki Ba Je ljudstvo izbralo v usodepolnih dneh, da mu bo oznanjevalec In predhodnik novih, boljših dni, ki se bodo rodili iz borbe. Kdor pade sredi boja za svobodo, ta ne umre: za njim vsekdar žaluie nebo in zemlja, divja zver s prirodo. Je napisal Botev v eni svojih naj-lepših pesmi, v pasmi o hajduku vojvodi „Hadži Dimitrovu" Mladi hajduk je šel v Staro planino, ki je bila ognjišče osvobodilnih bojev bolgarskega naroda. Smrtno ranjen leži v srcu Balkana mlad junak: On umira in njegova junaška smrt dviga nad vse vzvišenost hrabrosti, požrtvovalnosti, pravičnosti in neuklonljive značajnosti. Prav zato so lake pesmi Krista Boteva vzgajale nove borce, budile množice, jačale moralno silo revolucionarnega gibanja med ljudstvom. Velika misel o veličini In lepoti žrtvovanja v borbi za svobodo je spremljala bolgarske borce skozi desetletja in vlivala pogum tudi borcem „Ctečestvenog fronta". Oni so (Nadaljevanje na S. strani.) PRIMORSKI LJUDSKI Hn»,. B.,ev NAPISI Prvi izmed dveh napisov, ki smo Jih zadnjiS prinesli na tem mestu, ie bil že pred tem objavljen. Na vprašanje, ali ima to kak pomen, da vlečemo na dan stvari, ki so bile kdaj tiskane, moramo odločno odgovoriti: Da. Takega gradiva imamo namreč izredno malo in še to je praktično nedostopno večini naših bralcev. Tudi domačemu znanstveniku oz. ljubitelju, ki ga taka vprašanja zanimajo, bo laže vzeti V roke vezan »Ljudski tednik« ter v njem poiskati našo rubriko, kakor pa iti na pot v Ljubljano ali brskati po specializiranih javnih ali zasebnih knjižnicah. O pomembnosti zbiranja neznanih napisov na terenu pa mislim, da ni treba posebej izgubljati besed. Gre samo za to, kako bomo stvar zagrabili. Ge bi si to nalogo hotel naprtiti en sam človek, pa bodi ne vem kakšen strokovniak, bi komaj zadostovalo leto in dan. preden bi obredel vso Primorsko. In tudi ko bi se vrnil na izhodiščno mesto, bi moral ugotoviti da je še to in ono spregledal. Čisto nekaj drugega pa bo, če sprejme skupnost dopisnikov in bralcev «Ljudskega tednika« nase obvezo, da bomo do pričetka zime zbrali vse slovenske napise po Primorskem. Kakor povsod drugod, tako tudi na kulturnem in znanstvenem polju skupno delo daleč presega slučajnostno delo posameznikov ter je obenem najboljši porok za uspeh neke akcije. O poteku in uspehih naše akciie bomo javnost obveščali sproti že zaradi tega. ker napisi na zalogi zadostujejo komaj za dvakrat ali trikrat. Samo dobra volja bralcev1 bo omogočila nadaljnie redno izhajanje te rubrike. Zadnjič smo se mudili na Krasu in v Vipavi, danes pa poglejmo malo na Cerkljansko. Fran Sedej, dijak osmega razreda gimnazue v Gorici, poznejši profeso” in goriški nadškof, je pozimi 1872-73 prepisal na pokopališču v Cerknem pet »nad-grobnic«, kakor se sam izraža. Evo jih: 4. Tukaj Bo Pazhiva ta ina ria Zhe-rnilogar sadkri-sha vlitu 1834. V prvi vrsti napisa bi bilo treba vsekakor brati Pazhivala namesto »Pazhiva ta«, torej tako: Tukaj bo pačivala Marija . .. Ali je bil tekst tako slabo čitljiv, ali pa — in to drugo se mi zdi bolj veriet.no — se je bodočnik zdel prepisovalcu preveč nenavaden v tej zvezi. V resnici pa to ni nekaj tako čudnega. Mogoče imamo tu celo opravka z nagrobnim napisom, ki je nastal že za življenja dotične osebe in so na koncu samo letnico dostavili kasneje. Ta navada na Primorskem sicer ni potrjena, izključena pa ni, zlasti ne v preteklosti, če pomislimo, da n. pr v Beli Krajini živi še danes (Tri fare pri Metliki — 1946). Tukaj počiuata lohan Inu Marija. Vaiska. Večna luč naj jima sveti — Amen 1859. Napis je že v sodobnih pismenkah — v »gajici«, ki smo jo Slovenci nekako uradno sprejeli leta 1845 (prva slovenska knjiga v gajici ie izšla 1. 1839). Vendar pa so na Cerkljanskem š,. 1. 1864. nekateri uporabljali stari pravopis — »bohoričico«. Na primer: TUKAI PAZHIVA iz verha zerklejnskiga Verha MaTiVHS PADOBNIK. 1864 NEIMU SVIT NEB. 1864 Zanimiva je združitev V in A — VA, kar je lahko nastalo po kaki predlogi ali pa je samoniklo. Tukej. počiv-a: Anna: STrous le umerla na 15 Dan Marca. Usmiltse. Vi lubi otrčič 1864. 8. Tukaj Počiva lanes Petrnel is Cirkin Umrou, na 10 da-n Decmbra u litu 1866. Glede oblike Cirkin v drugi vrsti bi pripomnil, da morda ni navadna napaka, ampak odraža leta 1866. še živi ali pa odmirajoči plural »Cirkna«, »Cirkn« (prim. v tej zvezi italijansko obliko »Circhina«, ki tudi ni slučajna). Dialektološko vrednost teh petih cerkljanskih napisov je najbolje precenil že jezikoslovec Baudouin de Courtenay, ko jih je objavil leta 1885. v Jagičevem »Arhivu« na Dunaju (Archiv fuer slavische Philo- logie VIII, str. 279). Poslal mu jih je bil Fran Sedej poleg raznovrstnega folklornega gradiva: nekaj »pràjerc« (pravljic), smišnc« (smeš-nic), »uganile« (ugank), pesmi in slovarskega gradiva. Vse je bilo seveda zapisano v pristnem cerkljanskem narečju. , Pri gornjih napisih pa je vendarle škoda, da ne vemo, če so v kamnu, lesu ali kovini. Morda bi nam kdo iz Cerknega o priliki lahko kaj poročal o tem. In pri napisu št. 4 bi bilo dobro še posebej preveriti — če je le količkaj mogoče — kaj pravi original: Pazhiva ta ali Pazhivala. (Nadaljevanje sledi) (Nadaljevanje s 7. strani.) Končno septembra 1944 do5egli to. Var je bil cilj borcev za osvoboditev, ki so se zbirali v Stari Planini v.šokih Balkanskih gora: popolno osvoboditev bolgarskega naroda, njegovo neodvisnost In njego -o socialno svobodo. Pesem Hrista Boteva je s svojo umetniško sho, s svojo strastno vero v vrednost življenja in smrti v odnosu borbe in žrtev za svobodo spremljala ves ta boj, ga usmerjala in mu dajala novih pobud in vzgajala nove borce, ki so enako kakor naši borci v narodno-osvobodilni borbi s 'Kajuhovimi besedami umirali za pravično stvar z Botevimi besedami in sporočili kakor n. pr.: v Ako ti sporeče, da padel sem od svinčenke zadet mati, ne plači Pesniška zapuščina Hrista Boteva ni velika: vsega skupaj le dvajset pesmi, toda te pesmi so nalboljše, kar je doslej raslo na vrtu bolgarske poezije. Pesnik je vlil vanje vso svojo kri, polno ljubezni do tlačenega ljudstva, polno vere v pravico in sv o-oodo, polno borbenosti In neomejenega žrtvovanja. Prav zato se jc njegova pesem tako zlila z narodom in ga je in bo spremljala na vsej njegovi poti. Na dan njegove smrti, dne 2. junija, počastijo v Bolgariji pesnika in vse žrtve, ki so padle za svobodo in napredek bolgarskega naroda. Ski.ro bomo dobili tudi Slovenci pesmi Hrista Boteva, ki jih bo v naš Jezik prepesnil Igo Gruden. B. Gerlanc STAROSLOVANSKO SVETISCE ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA V PTUJU V SLOVENIJI Vzporedno s porastjo vseh panog gospodarstva in industrije, ki jih določa petletni načrt, se v novi Jugoslaviji ' z nič manjšim zanosom ne razvija novo kulturno življenje, ki gre na eni strani za tem, da s tečaji, predavanji, ljudskimi univerzam' ponese najraznovrstnejše kulturne dobrine med ljudstvo, na drugi strani pa, da z znanstvenim delom dvfga kulturno bogastvo in pospešuje njegovo samoniklost. Ena od znanstvenih panog, na kater; se v tem smislu že zelo resno dela, je arheologija. Po mnogih ljudskih republikah, posebno pa v republiki Sloveniji se vrše po raznih arheološko obetajočih predelih izkopavanja, ki naj b; z novimi najdeninami osvetlila prazgodovinska in zgodovinska obdobja jugoslovanskega ozemlja. Njihov prav poseben cilj je seveda tudi ta, da nam dodobra odkrijejo staroslovansko dobo, fo je čas naselitve Slovanov v današnje kraje in neposredno dobo za njim. Neodvisnost domovine je tudi znanstvenikom, ki jim je poverjeno tako važno delo, poroštvo popolne znanstvene svobode, v kateri brez vsakega tujega političnega pritiska lahko brez tendence gradilo sintezo svojih dognani. Beseda, ki b‘ etimološko značila znanost o starodavnih stvareh ali starožifnostih, pomeni danes točneje STAROSLOVANSKI SKELET iz 11. st. po Kr. pomožno vedo zgodovine, kj skuša odkriti najstarejšo preteklost človeštva na podlagi nenapisanih virov. Zgodovina vsakega naroda se navadno krije z njegovimi pisanimi spomeniki, to je z dokumenti in napisi, ti pa ne segajo dalje od izuma p'sa-ve dotičnega naroda, razen seveda če se kak njegov kuiturnejši sosed Se prej ne zmeni zanj in ga vključi v lastno sporočilo. Pred vsako tako zgodovinsko dobo pa se razteza kakor cesta v nedogled njena prazgodovina. To so stoletja in tisočletja, ki zaobjemajo vse življenje neke etične skupnost; od začetkov njenega divjaštva preko raznih kulturnih izumov, družbenih preobrazb in selitev do njenega vstopa v zgodovino. In ta doba, ki v svoji zanimivosti prav nič ne zaostaja za zgodovinsko, saj nam predstavlja življenje človeka v nepojmljivi oddaljenosti od našega, nam je dostopna le po tako imenovanem arheološkem materialu. Vešče arheologovo oko more po raz- ni keramiki, po kamnitem in kovinskem orodju in orožju, po obliki grobov, ognjišč in hišnih temeljev ta-korekoč brati v velezanimivo vsakodnevnost človeka, ki je živel v paleolitiku in neolitiku, v bronasti in železni dobi. V svečani zamišljenosti stopa modemi človek po takih prazgodovinskih zemeljskih plasteh, nekdanjem bivališču svojih prednikov. Z mislijo premeri razdaljo, ki loči modernega zemljana od rnega, ki je bival v ilovnatih kočah, vabi! kamenito orodje in lončeno posodo ter se hranil s školjkami, z želodom in divjačino, ter uvidi čudovito pot, ki jo je v tej veliki časovni razdalji napravil razvoj s svojim velikim no siteljem, človekom. Pfuj, starodavno mesta ob Dravi Največja in po svojih izsledkih morda najzanim>vejša arheološka iz kopavanja na ozemlju jugoslovanske republike se letos vrše v Ptuju v Sloveniji. Mesto Ptuj z nekaj tisoč prebivalci stoji na eni izmed najvažnejših zemljepisnih točk slovenske štajerske. Naslonjeno s svojo slikovito, skoraj utesnjeno maso zgradb na strm grič, ki pada posebno proti jugovzhodu strmo proti Dravi in na katerem se danes dviga mogočen grad, zavzema skrajni jugovzhodni rob Slovenskih goric in od severa predstavlja nekako prehod na bogato Dravsko polje. Tik pod mestom teče Drava, ki se po prehodu iz alpskih sotesk pr; Mariboru v tem skrajnem delu Podonavja razširi v mogočen veletok, kar daje Ptuju ve ličasten razgled. V to točko, ki je kakor nalašč ustvarjena za dravsko mostišče, so takorekoč zadela vsa valovanja narodov od najdavnejših časov do zadnjih velikih preseljevanj narodov v srednjem veku. V rimski dobi je bila Poetovio, današnji Ptuj, eno najvažnejših mest province Panonije, nekaj časa celo njeno glavno carinsko središče. Zato je razumljivo, da se je že v drugi polovici preteklega stoletja, to je ob času razmaha arheologije kot samostojne znanosti, jzkazal Ptuj za enega najbogatejših arheoloških terenov v Sloveniji. V njegovi neposredni okolici so bila najdena ilirska in rimska grobišča, posebno rimske najdenine pa so bile tako bogate, da je zaradi njih Ptuj zaslovel po vsem znanstvenem svetu. Ena točka pa je kljub temu ostajala večidel nedotaknjena do današnjih dni, to je veliko, s srednjeveškim obzidjem obdano grajsko Setališče, oziroma park. Ta kraj je v srednjem veku po izročilu služil za viteške turnirje. Kot prva znanstvena akcija po osvoboditvi na področju Ptuja je bilo določeno izkopavanje omenjenega šetal'šča. Z razlastitvijo grofovske posesti — Ptujski grad je bil namreč do konca vojne last grofov Herbersteinov — je bil ves grajskj teren postavljen na popolno razpolago znanstvenemu delu. Država je to de- lo podprla z bogatim; krediti, strokovno vodstvo izkopavanj pa je prevzel priznani strokovnjak, univerzitetni profesor Dr. Josip Korošec. 2e ob koncu lanske delovne sezone, ki je trajala od julija do decembra, se je jzkazalo, da hrani ptujski grad v še neraziskanih zemeljskih plasteh važne priče svoje preteklosti. Po nekaj mesečnem kopanju je bil odkrit na severozahodnem delu grajskega griča rimski kasfel. zgrajen iz malte in dravskega kamenja v poznocesarski dobi v obliki velikega četverokotnika. Iz načina zidave se da sklepati, da je utrdba nastala v pozni dobi rimskega imperija, to je tedaj, ko so prve selitve narodov že prebile v nekaterih odsekih večstoletno mejo ob Donavi in ko so morale rimske edimice z naglim utrjevanjem položajev zajeziti vpade barbarov. V letošnji sezoni se rimski kaste! odkriva do kraja, istočasno pa se vrše razna dela zaradi konservacije. Sicer pa kasfel sam predstavlja bolj slučajno najdbo, v kolikor so bila izkopavanja namenjena predvsem odkritju staroslovenskega grobišča, k; je bilo prvič načeto že leta 1908. Takrat pa je bilo najditelju, notarju Skrabarju, zaradi germanske kulturne diktature onemogočeno, da bi proglasil najdene skelete za staroslovenske. Po presledku štiridesetih let se je v svobodi pred vsakim kulturnim ustrahovanjem načeto delo nadaljevalo. Sedaj, proti koncu letošnje sezone, je izkopanih preko 300 staroslovenskih okostnjakov. S tem ie ptujsko grobišče postalo najvažnejše staroslovensko grobišče sploh. Slovanskj grobovi se nahajaji povprečno poldrugi meter pod današnjo površino. Skeleti, po večini odlično ohranjeni — dobile so se čeljusti z vsem; dvaintridesetimi zob-1 mi ! — ležijo v dolgih vrstah toč-no v smeri od vzhoda proti zahodu. Na mnogih skeletih se je našel bronasti in včasih tudi srebrn nakit, ki obstoja navadno iz značilnih obsenčnih obročkov, prstanov in uhanov, tu pa tam tudj ostrog. Pri moških se večkrat najdejo v grobu tudi kratki noži, njihovo nekdanje orožje. Na podlagi tega nakita, kakor tud; svojevrstne slovanske keramike se to grobišče postavlja v enajsto stoletje po našem štetju. Nakit sam pa spada po vseh svoi'h značilnostih v takoimenovani koettlaški kulturni krog, ki je po svoje spet del široke slovanske belobrdske kulture. Arheološko delo na grobišču, kakor vsako arheološko delo sploh, zahteva največjo pozornost in na.an-čnost. Najmanjša podrobnost je lahko dragocena, v kolikor nam pomaga določiti datacijo nekega arheološkega predmeta. Na Ptujskem gradu je mogoče n. pr. le z r.alpazlji-vejšim delom ugotoviti, alt je bilo truplo v krsti, ali pa brez krste. Po tisočletni časovni razdalji je od nekdanjih eventualnih desk ostala le komaj razločljiva plast počrnele zemlje, to je seveda le tam, kjer je neprodušnost zemeljskih plasti dopustila zoglenenje. Prav tako je pri arheoloških raziskavanjih vazno tehnično delo, jo je določitev vsake posamezne točke, v kateri je bil najden nek predmet. Pravo senzacijo letošnje sezone pa predstavlja odkritje staroslovanskega svetišča. To pa zato, ker so bili odkriti na vsem današnjem slovanskem širnem svetu le dve staroslovanski svetišči, in sicer eno na Krimu, eno pa v Arkoni ob Baltiškem morju, tako da ptujsko svetišče predstavlja tretjo točko ogromnega idealnega trikotnika, ki obsega približno vse slovansko ozemlje. Svetišče ima obliko pravilnega četverokotnika itn je ukopano tri metre globoko med prebite zidove rimskega kaštela. Sredi tega četverokotnika, ki ima na vsakem oglu obdelan vogelni kamen in pri katerem sta vidni tlak, kakor tudi omet na štej nah. se dviga kup zemlje v obliki velike kocke, sredi katere je bila letos odkrita obdelana kamnita pio" Sča — podstava za kip staroslovanskega božanstva. Zaradi dejstva, da ie bila staroslovanska arhitektura pretežno lesena, se v obsegu sveti-ščnega prostora ni našlo nič razen omenjenih gradbenih ostankov. Ta skromnost bi utegnila morda razočarati obiskovalca, ki bi pričakoval vse vidnejše sledove kakor jih sicer more nuditi poganski tempelj, k' je.b'J v dobi bojevitega prodiranja kršoan stva po vsej verjetnosti popolnoma razdejan. Vsekakor so izsledki, ki izvirajo iz omenjenih najdb, važni in daleko^ sež-ni. Odkritje staroslovanskega fito bišča in svetišča kakor tudi pričani drugih kulturnih predmetov na o močju ptujskega Gradu bo enkrat vselej pometlo s pangermanisti1 m j teorijami o praslovanski kulturni m vrednosti in o prvotnem neslog skem značaju slovenske St,al®r 01 Svobodna znanost bo na osnovi vornega arheološkega ma,eria ,.reiSi kla objektivno besedo o na,s.,hudobi slovanske zgodovine na s skih tleh. ’ 'Jf imenom Pigmejci nazivamo f nekatera srednje afriška plemena. katerih telesna višina je precej manjSa od one, ki jo imajo običajni povprečni ljudje. Povprečna višina pr; Pigmejcih znaša za moške le 1.50 m in za ženske komaj 1.40 m: Zafo so ti ljudje zaradi svoje pritlikavosti vedno vzbujali zanimanje in ni čuda, ako najdemo že v najstarejših pisanih virih poročila o njih. Seveda pa so ta poročila zelo pretirana. Po bajeslovnih orientalskih poročilih so bili visoki komaj 350 mm, kar znaša ravno eno pigmo, starodavno orientalsko mero, po kaferi so dobili ti pritlikavci tudj svoje ime »Pigmejci« V resnici so Pigmejci. kot jih sedaj poznamo, veliki kar za 5 pigem, toda kljub femu so še vedno najmanjši ljudje na svetu. Da bi pa kdaj živeli na svetu tako majhni ljudje, kot jih rišejo bajeslovna orientalska izročila, tega noben resen človek ne verjame. Vendar pa taki Pigmejci nastopajo tudi v naših pravljicah v osebah raznih vrst škratov, ki so dobri in slabi, toda silno majčkeni. Gotovo se bo Se kdo spominjal na pravljico o pedenj-človeku, ki je bil velik komaj za eno ped! Po poročilih grškega zgodovinarja Herodota so bivali Pigmejci že v četrtem stoletju pred Kr. v severni Afriki. Zaradi njih majhne postave so si rimski plemiči pozneje kaj radi nabavljali take pritlikavce, ki so jih potem imeli doma za zabavo. Ta navada se je ohranila ves srednji vek in celo v načih slovenskih narodnih pesmih beremo o dvornih norčkih-pritlikavcih, ki so s svoji-m,- šalami in burkami zabavali grajsko gospodo. Seveda pa to niso bili Pravi afriški Pigmejci, temveč le ljudje, s katerimi se je narava pošalila in jim dala manjšo postavo od °četa in matere. Ker je bilo zelo težko, nabaviti si v starem veku pravih in pristnih afrikanskih Pigmej-cev, so zlasti orientalski narodi, kot Arabci in Perzijci iznašli neka posebna sredstva, s katerimi so lahko Ovirali razvoj Tasti in tako ustvarjali »ponarejene« Pigmejce. Afriški Pigmejci Ko je prenehal rimski imperij in ie zatonilo starodavno orientalsko razkošje z vsemi svojim; skrivnost-ml. pa so tudi pravi afriški Pigmejci utonili v pozabo. Le še v zgodovinskih virih je ostal spomin nanje, toda temu nihče ni verjel, dokler n' pred nekaj desetletji odkril afriški raziskovalec Stanley v srednji Afriki prave Pigmejske rodove in plesna in na podlagi njih verskih in družabnih običajev ugotovil, da ima Plemeniti in zvesti značaj teh Pig" niejcev na sebi močan pečat starodavnosti. Tako je postavil na laž. vse Pne, ki so prej postavljali na laž Herodom češ da razen redkih prime r°v napak, ki jih je zagrešila na-rava, pritlikavcev sploh ni na svet. Od tedaj pa, odkar je omenjeni raziskovalec odkril te prave Pigmejce. so ti' stalno predmet raziskovanj In od časa do časa se odpravi v Afri ko kaka skupina učenjakov, ki skušajo z vsemi razpoložljivim,- sredstvi čimbolj prodreti v njihove verske in družabne skrivnosti. Pred kratkim je odpotovala v deželo Plgmejcev tudi skupina devetih mladih francoskih učenjakov. S seboj so vzeli celo vrsto raznih priprav, predvsem pa gramofonske plošče, na katere snemajo govorico Pigmejce v. Zato, da so lahko prišli do čimbolj prijateljskih stikov s pigmejskimi rodovi. so si seveda morali pridobiti najprej naklonjenost njih kralja. Za oenga. kj ne ve, kako se takim stvarem streže, bi to bila precej težka naloga, toda naši mladi učenjaki so se že vnaprej dobro informirali, kaj imajo Pigmejci najraje. In ko so prišli v njih deželo, so se najprej spoštljivo poklonili njih kralju, ga nazvali najmočnejšega vladarja sveta — kar se mu je zdelo silno velika počastitev — in ga nato obdarili s steklenimi biseri in raznimi drugimi igračkami, k; pri nas delajo veselje le še otrokom. Pigmeis^i kralj pa se jih je silno razveselil in bi! uverjen, da ima v rokah silno bogastvo, čeprav je učenjake to stalo v Franciji komaj nekaj frankov, življenje Pigmejcev je namreč silno LOV SE JE KONČAL S POPOLNIM USPEHOM IN MALI, TODA BOJEVITI LOVCI SO ZBRANI OKROG UBITE GORILE, PO POSTAvfŠKO-RAJ DVAKRAT VEČJE OD NJIH. KMALU SE BO PRIČEL ZANIMIVI BOJNI PLES OKOLI PLENA, POTEM PA BO SLEDILA SLASTNA POJEDINA. malo takih na svetu. Njih največji lovski praznik je takrat, ko se spravijo na lov gorile, velike opice. Z dolgimi sulicami naglo in neumorno tekajo po pragozdnih stezah, dokler ne iztaknejo plena. In ko se pojavi pred njimi velika morila, še enkrat večja od njih, tedaj jo združeno napadejo s tako bojevitostjo in spretnostjo, da zver kljub svoji ogromni moči ne more dolgo kljubovat; napadu in kmalu podleže. Spretnost teh lovcev najbolj d kazuje dejstvo, da je pri takih nevarnih lovih le malo nesreč. Zanimivo je, da so Pigmejci pokazali pred učenjaki veliko zanimanje za njih sodobne naprave. Silno ponosni so bili. ko so zaslišali iz gramofonov svojo lastno govorico in celo svoje lastne glasove. Tudi bengalični umetni ogenj jih ni prav nič preplašil in radevolje so plesali v njegovem svitu, da so raziskovalci lahko fotografirali in filmai; njih plese. Pigmejski kralj je pri poslušanju gramofona celo iriavil, da je glas nekega člana francoske skupine učenjakov prijetnejši, kot pa oni, kate-ga ima — pigmejski plemenski čarovnik. preprosto in zafo so tudi njih kulturne in »civilizacijske« zahteve zelo skromne. ŽIVLJENJE IN PREHRANA Živijo od mesa in sadežev, ki jim h v veliki meri nudi d/.ungL. )genj si delajo na najprimltivnejši ačin. Ostro pViljenc paličico vtak-ejo v ozko luknjico v drugi palici. ' to luknjico nasmeje suhega trh-iga lesa in z naglim vrtenjem dose-ejo. da se to naravno žaganje vna-le. Potem je treba priložiti le še račja in evo svetel plamen. Seveda ; ta način precej zamuden in če bi lorale naše gospodinje tako zakuriti genj, bi možje najbrže zelo redno osili in večerjali. Tudi bivališča ’igmejcev so silno enostavna in prerosta. Ker bivajo v deželi, kjer ni iraza in snega, jim je važno le to. a se na nekak način zaščitijo pred ežjem. Seveda tam ne dežuje ta-o kot pri nas. Zlasti v ekvatorialni Afriki so vsako leto neke dobe, ob katerih v določenih popoldanskih u-rah dežuje, ali bolje rečeno, lije kot iz škafa, nekaj ur t ato pa spet posije vroče afriško sonce. Zato pa je v pragozdih, kjer ne ma jka ne vlage ne toplote rastlinstvo tako bujno, da o kaki pomladi in jeseni sploh ne moremo govoriti. Afrišk, pragozd je večno zelen, zato pa tudi tako zaraščen, da je prav težko prodirati skozi njegovo rastlinstvo. Pigmejci s> svoje koče napravijo enostavno. Iz dolgih vej liane, to je neke rastline, ki raste približno tako, kot naš bršljan, napravijo ogrodje koče, ki ima obliko pclkrogle. Nanj nalože širokih palmovih vej ‘n hiša je napravljena. Tu ni treba ne opeke ne železa, ’e nekaj spretnosti in te Pigmejcem ne manjka. Čeprav so Pigmeic; zelo majhni ljudje, so pa vendar odlični kači, da 1 PRIPRAVA OGNJA JE SICER ZA NAS „KULTURNIKE" ZELO ENOSTAVNA REČ, SAJ IMAMO VŽIGALICE. PIGMEJEC JIH NIMA TODA VSEENO SI SPRETNO NAPRAVI OGENJ S TEM, DA VRTI PALICO V rnv1 dLUKNJICI’ V KATERI JE SUH STROHNEL LES, OZIROMA NJE-GOV PRAH. KDO IZMED NAS BI ŠE ZNAL NA TA NAČIN PRIPRAVITI OGENJ? _ PIGMEJEC SI GRADI HIŠO. ZA TO DELO NE POTREBUJE NE ORODJA NE OPEKE NE ŽELEZOBETONA, KAJTI NARAVA SAMA MU DA POTREBNO GRADIVO: DOLGE IN PROŽNE VEJE LI JAN so prav dobro gradivo za ogrodje kolibe, iz palmovih VEJ PA pride prav dobra in trpežna streha, ki nepro-pušča dežja, in s tem je hiša brez elektrike, vodovoda in drugih modernih pritiklin že napravljena in PIGMEJEC SE BREZ POSEBNIH CEREMONIJ IN NAJEMNIŠKIH POGODB VSELI. ŽIVLJENJE PIGMEJCEV JE SILNO PREPROSTO. VSE KAR POTREBUJEJO LAHKO IZDELUJEJO NA NAJPRIMITIVNEJŠI NACTM ca,-, ZATO KAJ LAHKO POGREŠAJO, GLEDE NA SVOJE PREPROSTO ŽIVLJENJE PRIDOBITVE MODERNE TEHNIKE INDtTSTRTTP M N Z \CIJE. PRVA SLIKA NAM PRIKAZUJE PIGMEJSKEGA MLADCA, KAKO PLETE IZ PALMOVIH VLAKEN POTREBNO N CIVIL1- DELU JE TAKO IZVEŽBAN, DA BO IZ ENAKEGA MATERIALA NAPRAVIL RAZNE VRSTE KOŠEV, PA TUDI TAKO tVc^ 0' V TEM VREČE, DA BODO ZLAHKA DRŽALE VODO. - DRUGA SLIKA NAM PRIKAZUJE MLADO PIGMEJKO, KI SE JE ODPRA^tt f SpLETENE NA JUTRANJI ZAJTRK IN SEDAJ S SLASTJO ZAUŽIVA MESO KOKOSOVIH OREHOV. — TRETJA SLIKA NAM KA* A V PRAGOZD ZADOVOLJSTVOM ČUVA SVOJO NOVO „HIŠO"; ZADNJA SLIKA PA NAM PRIČA, DA SO PIGMEJCI VEŠČI Ttim v PIGMEJCA, KI Z JIH NE UPORABLJAJO ZA RIBOLOV, TEMVEČ ZA LOV NA MANJŠE DIVJE ŽIVALI IN PRAGOZDNE PTICE PLETENJU MREŽ, KI xJejanje se dogaja v bogati industrijski deželi Aržanteji. Mlad zdnavnik Stiifen Popf pride v Bakbuk, kjer apa iznajti preparat za pospeševanje rasti organizma. Popf je s svojo iznajdbo uspel na pritlikavcu Magarafu, ki je res začel naglo rasti. Ker pa ni mogel nastopati več v cirkusu kot pritlikavec, je moral plačati veliko globo. Dal mu ‘ > je P'k Padrele» , pod pogojem, da mu izda čudodelnega zdravnika. Magaraf se je dal pregovoriti in Padrele je takoj odpotoval k Popfu. Magaraf pa je medtem razkošno živel na račun restavra-terjev in trgovcev, ki so mu za reklamo stregli in bogato plačevali. Zato je sklenil, da če že mora bite predmet poniževalne radovednosti, naj bo to v Tuberozi, kjer sc ie mislil ustaviti do poznega mraka ■ Vrsta mladih in od rasi h zija! mu je bila tik za petami, ko ie hodil svoj križev pot od kolodvora do naibližjega hotela Niegovi nepovabljeni spremljevalci so ga spremili do vhoda Tudi niso imeli namena, da bi se razšli, pač pa so se jim pridružili novi in novi radovedneži. V kratkem se ie zbrala pred vrati ki se ie za njimi skril Padrele. poln jeze in prezira, glasna množica, ki je vneto razpravljala o redki nakaznosti nrišleca in o tem, zakaj neki ie prišel v Tuberozo. S potrpežljivostjo, ki je bila vredna boljše stvari, so mestni stanovalci čakali hipa, ko bo drobni človeček zopet stopil na ulico, zakaj moral bo ven, da se naužije svežega zraka spričo etiopske vročine. Nekai mladih moških z beležnicami in polnilnimi peresi v rokah ie prestopalo z no^e na nogo v pričakovanju redkostnega podpisa pritlikavca. No-vičar. ki ie bil hkrati urednik, stavec, faktor, tiskar in vodja odprave kratevnega dnevnika, je ustavil tiskanje zadnje' številke, ker ie nameraval inter-vjuvati pritlikavca o tem, kakšno ie stališče pritlikavcev glede na nedavni proces proti Tomažu Magarafu. Padrele pa ni imel namena, da bi se zopet pokazal na ulici in ie odločno zavrnil novinarja, sklicujoč se na hud glavobol Naiel ie sobo in naročil obed. Jedi, ki jih ie hotel imeti, ni nihče naročil v tem hotelu od dneva, ko ie bil odprt, pa do danes, zakaj v niem se niso nikol’ ustavliali milijonarji. — Jedi, ki ste jih izvolili naročiti, so kaj drage, gospod! — je z domačo iskrenostjo in s precej neumnim muzanjem pripomnil gospodar, ^ne da bi skrival dvom o denarni zmogljivosti prišleca. Padrele ie v odgovor na te nesramne besede premeril hotelirja z uničujočim pogledom. Toda hotelir ni niti trenil z očesom Tedaj ie razjarjeni Padrele. tresoč se od jeze z vsem svojim drobnim telesom, potegnil iz žepa listnico, io odprl, in hotelir ni padel na kolena zgolj zato. ker so mu noge odrevenele. Tako ga ie oretresel pogled na debeli sveženj bankovcev naj višje vrednosti, ki jih je kdai koli utegnil videti. Samo videti, ne pa imeti v rokah — Oprostite, gospod! .. Takoj se bo izvršilo, gospod!... — je izpregovori! in naglo ritenski šel k vratom ter skocrl no! živ. po! mrtev iz sobe in dvignil na noge vse mnogoštevilno osebje ^hotela. Medtem ko ie kuharski vajenec s koznrčno hitrostjo tekal od prodajalne do prodajalne kupovat, kar ie bilo treba za takšen kraljevski obed, medtem ko je kuhar zbral na pomoč vso svojo izvedenost, ki ie že zdavnaj pozabil nanjo _v tem zakotju, ter se slovesno sukal nad razbeljenim štedilnikom. si je hotelir prizadeval, zabavati svojega vsestransko čudovitega gosta m se pri tem krčevito zvija! prepričan, da izdajajo njegove kretnje svet skega človeka. — Ali ostanete dolgo v našem mestu, gospod r — Do večera, — je odgovoril Padrele vesel svoje lahke zmage. — Imate posle v tem mestu, gospod? Padrele se ie- zaničljivo našobil in dal razumeti, da si ne more predstavljati, kakšni post bi utegnili zavesti poslovnega človeka nepričakovano v takšno luknjo. — Moral bi bil izstopiti na prejšnji postaji... e — e — e, kako se ji že pravi? — V Novem Edemu, gospod? — Tako ie. Pa sem prespal to postajo. Ko se zvečeri, odpotujem Okrog desetih mi naročite avto. — Oprostite, gospod! Kakšne znamke avto želite? — Gospod... e — e — e, gospod, kako vam že pravijo? — Rodrigo Akva, gospod. — Vi ste butec, gospod Rodrigo Akva! — Kakor ukazujete, gospod! — se je zahehetal hotelir, da bi poudaril, da ni prav nič užaljen, tem bolj ker mu v resnici ni prišlo niti na misel, da bi se užalil spričo takega bogatina. — Samo pazite, da nihče ne zve, da se zvečer odpeliem! — je kričal za njim Padrele. — Ne maram. da bn vame zijali vaši malo spoštovani meščani. Povejte, da sem legel spat in da odpotujem pojutrišnjem! — Kakor ukazujete, gospod! Se bo zgodilo, gospod! — je navdušeno odgovoril gospod Akva in se top;l od hlapčevstva. Sam je stekel iz hotela, da bi osebno naročil pri imetniku garaže najbolj razkošen avto, kar jih je ime! Mednotoma je v največji tajnosti temu in onemu lazkril vse. kar ie utegnil razbrati iz pogovora s svojim nenavadnim stanovalcem. Spošto vani gospod Akva pa si ie štel v dolžnost, dodati k vsem še svoja globoko pretehtana osebna mnenja, ki jih ie tako prepričano in prepričljivo razlagal, da so nasledniega dne vedeli o drobnem človečku v cilindru in na visokih, skoraj damskih petah. ki je po naključju zašel v Tuberozo, a bi bil moral izstopiti v Novem Edemu, ne samo v Tuberozi, ampak tudi v Bakbuku in Novem Edemu. Vedeli so. da je strašno bogat, da ie baje kralj dežele pritlikavcev, morda celo srai nekega indijskega radže, in da se je odpeljal pozno zvečer tistega dne, čeprav je nameraval prebiti v Tuberozi preko dva dni. Dobra dva tedna po tistem dnevu so meščani Novega Edema na razne načine ugibali, zakaj se neznanec, ki je odpotoval v njih mesto, še ni pokazal v njem Dolgo im z vnemo so izpraševali šoferja, ki ga je vozil, toda šofer je vsem enako povedal: drobceni gentleman se je v poslednjem hipu premislil, sedel na neki postaji v vlak in se odpeljal nekam na sever, zdi se, v mesto Velikih Žab. Ta verz'ia ie stala Padreleja ves denar, ki mu je ostal potem, ko je obračunal z gospodom Akvo. Molčeči šofer se ni upal vložiti ga na svoj tekoči račun, ker ie bil znesek vendar nrevelik in bi utegnil zbudite proti njemu nepričakovana sumničenja, morda celo sum. da ie ubil človeka zavoljo denarja. TRINAJSTO POGLAVJE, ki govori o tem, da fe doktor Popt zbolel na pljučnici Tisti čas, ko ie v mestu Velikih Žab petnajst gen-tlemanov, ki so se šteli za dobre kristjane, človekoljubne in kulturne ljudi, sod lo Tomažu Magara^ fu zato, ker je prenehal biti nakaznik, se je doktor Popf šele začel popravljati po silno težki pljučnici in tej sledečemu vnetju rebrne mrene. Kakor vsi ljudje trdnega zdravja, ki niso vajeni bolezni, je Popf nemirno in težko prenašal svojo bolezen: bledlo se mu je, premetaval se je po postelji, neprestano je vstajal, da bi šel v laboratorij, ali pa zahteval, naj mu dajo obleko, da se odpelje v mestoVclikih Žab. V takih primerih so ga morali s skupnimi močmi pridrževati Bereniika, vdova Gargo in gospa Bamboli lekarnarka, ki smo imeli že čast, predstaviti jo bralcem v začetku naše povesti. V čast obeh poslednjih dam smo dolžni povedati, da sta se zglasili, brž ko sta zvedeli o nesreči, ki je zadela družino Popfovih, in ponudili vso svojo pomoč gospe Bereniki z gorečo željo, da bi ji pomagali v gospodinjstvu in težki strežbi bolnika. Čustva, ki so pri tem poganjala vdovo Gargo, so bila preprosta in jasna kakor vsa njena dejanja. Bila je zelo hvaležna in naklonjena ljubeznivemu in nesebičnemu doktorju, ki ji je rešil sina. Uspelo ji je, da so Ignaca sprejeli za vajenca v neki tovarni usnja v Tuberozi, mlajši na ie bil. kakor smo že omenili, v otroškem domu. Razlogi, ki so pognali na pot usmiljenja suhljato, nekoliko zavistno in prepirljivo lekarnarjevo ženo, so bili že bo!j zamotani. Seveda, tudi njo je ganil brezupni položaj mlade doktorjeve žene, ki ni imela priiateliev v Bakbuku. Sploh bi bilo zelo nepravilno in nenravično domnevati, da ie bila gospa Bamboli hudobna ženska. Bila je dobra, kadar koli so ji to dovoljevale okolnosti. Toda samo čustvo usmiljenja ne bi bilo moglo odtrgati od bišn’.h skrbi lekarnarjevo ženo, ki je imela kopico otrok. Ne moremo pr kriti, da so jo pri tem vodili tudi neč'merni razlogi in celo koristoljubje. Njej kakor tudi pokornemu ji možu je seveda zelo laskalo prijateljstvo z doktorjevo družino, ker je doktor prišel iz prestolnice. Naj omenimo, da ie bil doktor Popf vrhu tega še sin precej znanega novinaria, a njegova mlada žena — kolikšna čast — hči rednega vseučiliščnega profesorja. Ali še tako razumljivi nečimerni razlogi ne bi mogli dovoli utemeljiti dejstva, da sta lekarnarjeva žena in njen mož toliko časa prebila v hiši obolelega doktorja. Bil ie še eden in najbolj tehten nagib. ki sta o niem molčala celo zakonca Bambolije-va. Ker ne želimo predčasno razgrinjati tajnost, bomo razkrili ta zagonetni nagib v enem izmed naslednjih poglavij. Zdaj pa se vrnimo k obolelemu doktorju. Izmed številnih skrbi, ki so v teh dneh legle na šibka ramena njegove žene, je bila tudi ta, da ie morala na vse načine odvračati n je «ove misli od usode pritlikavca v mestu Vel’k'h Žab. ki mu ie vbrizgnil rast pospešujoči lek. Te misli so samo vznemirjale bolnika, ker ni mogel n^esar ukreniti. Poleg tega je Berenika vedela, da Stiv m hotel, da bi se zdaj še razvedelo o njegovem prvem poskusu, za kar je imel bržda tehtne razloge. Stvar ie postala še bolj zamotana, ko so prispeli v Bakbuk prvi odmevi procesa Tomaža Magarafa. Popfa je medtem minila pljučnica, in nastala ie komplikacija z nastopom mučnega vnetja rebrne mrene. Popf je zelo oslabel, imel ie izčrpane živce, in že sama misel, da bi se njegovo ime utegn lo omeniti v sodni dvorani, ie navdala z grozo nesrečno žensko. Predstavljala si je krdelo brezobzirnih novinarjev, ki sistematično oblegajo njih hišo ne glede na doktorjevo bolezen, da bi zvedeli senzacionalne podrobnosti njegove iznajdbe. Dobro je poznala Ponfov značaj, in bilo ii ie strašno: nenadoma bo zvedel, da ie Magaraf zrastel, postal berač, vrhu vsega pa pršel na zatožno klop. Spričo vsega tega bi moral Stiv obupati. In Berenika ie skrbno odvračala moža od pogovorov, ki bi bili čeprav v najmanjši zvezi z Maga-rafom. Ko so v časopis h mrgolela poročila o procesu, jih ni niti več iemala iz noštne skrinjice Ko se je poštna skrinjica napolnila, ie začela polagati sklade časopisov na skrito mesto, na majhno omarico, stoiečo v prednji sobi. Na srečo se ni doktor Popf nikoli posebno zanimal za časopise. Se večja sreča ie bila bržkone v tem, da ie v vročičnem stanju zamenjal ime svojega nesrečnega pacienta in vedno mrmral o nekem Magaranu, ki bo poginil brez njega in ne bo mogel zapisati nekaj, kar ie zelo važno. Če bi bila spoštovana lekarnarka slišala iz njegovih ust Ma-garafov priimek in še celo v tej zvezi, ki so ga v nfei imenovali, bi bila utegnila priti gospa Bamboli do daleč vodečih zaključkov Toda priimek Ma-garan ni nič pomenil tei dami. in tako ni prav do konca ničesar zvedela o zvezi procesa iz Velikih Žab. ki se ie glas o njem razširil po vsem svetu, z njenim čudaškim sosedom. Minevali so dnevi, in krepki organizem Stifena Popfa je premagal vnetje rebrne mrene Popf je veliko iedel, se veliko smeial in se veselil, kako sc mu vračajo moči z vsako naslednjo uro. se veselil žene, ki mu je bila vedno ljubša in bližja, se veselil misli na delo. Samo ena misel mu ni da'ti miru: misel o Magarafu. Vznemirjalo ga ie, ker ni prejel nobene vesti Ali ie zrastel? Kako ie to delovalo na njegovo srce, na njegovo psiho, na njegovo zdravic? Zakaj ne piše? Morda se mu je pripeti'a kakšna nezgoda med rastjo ali notem, ko je zrastel? Popf je večkrat naročil ženi naj piše Magarafu in naj poizve, kaj ic z'njim. Berenika je pos'ala nekoč pismo Magarafu, ali ni prejela odgovora. Naslovljencu takrat ni bilo do pisanja, ker mu ie grozila tožba. Berenika 'e čakala teden dni na odgovor iz mesta Velikih Žab, ko je nameravala drugič pisati. Tisti dan pa ie prišel kakor nalašč prvi časopis s poročilom o bližajočem se senzacionalneni procesu, in žena doktoria Popfa ie razumela, da io bolie, ako počaka s pisanjem. Z istim vlakom, ki ic z njim prispel v Tuberozo Avrelij Padrele, je prispelo v Bakbuk tudi prvo pismo Tomaža Magarafa. Berenika ic odšla P.°.nC" kih^ opravkih v mesto in pustila pri okrevajočem možu gospo Gargo. .. — Gotovo ste pričakovali pismo iz mesta Ved-kib Žab, doktor? — je izpregovorila s sijočim obrazom dobra vdova in vročila Popfu, ki se je zori!_ mil, ovoj. Naglo ga je odprl ter vzel. iz njega ma ben listič, ki je bil popisan z veliko, polotroško v savo. rmiSPfl Z MAliFi.lHlll V------HOMAN CRONINA------J Katarina Lorimer, 35-letna lastnica prodajalne umetniških starin je kupila Holbei-novo miniaturo slike »Gospa z nagel, ni«. Namerava'a jo je prodati, ia opomore svojemu omajanemu gmotnemu položaju. Katarina, ki se je s svojo sposobnostjo povzpela do lastnega podjetja, je z vso nežnost o skrbela za svojo nečakinjo Nancy, zaročeno z Američanom Chrisom Maddenom. Spočetka ni imela Katarina do njega zaupanja, toda poznje ji je čedalje bolj ugajal. Katarina, Nancy in Madden so se vkrcali na ladjo za Ameriko. Ko je Katarina spoznala, da ljubi Mad-dena, je sklenila, da se raje umakne, kot da skali srečo svoji nečakinji. V New Yor-ku je Katarino sprejela skupina reporterjev zaradi znamenite slike, ki jo je prinesla čez Ocean, toda Katarina je pokazala na Nancy, rekoč: Pripeljala sem s seboj nekaj, kar je še bolj zanimivo — sodelovala 1)0 v Bertramovi turneji. Medtem ko se je Katarina umaknila, so se vsi fotografski aparati sprožili, nato se je usula na Nancy toča vprašanj, kar je ona prestajala, ne da bi trenila z očesom. Odgovarjala je na vse in delila najzapeljivejše poglede. Ko se je vse končalo, je vsa zasopla vzkliknila: »Hvala Katarina, nov začetek je bil prav takšen, kakor sem o njem sanjala.« Naslonjen na ograjo, je Madden oddaleč prisostvoval temu dogodku. Sedaj se je približal in prvič v tem jutru je nagovoril Katarino; »Nancy mi je obljubila, da bo prišla z menoj k Wahlorfu na kosilo. Ti je mogoče, da se nama pridružiš?« Katarina je obžalovaje odkimala. »Toliko dela imam,« je odvrnila z namerno neosebnim nasmehom. »Prve dni bom zelo zaposlena.« »Toda upam, da ne boš pozabila na Vermont?« »Gotovo ne,« je odvrnila, »jaz ne pozabim ničesar.« Skupno so zapustili krov in ko se je poslovila od svojih znancev, je hitro uredila policijske formalnosti. Hote ali nehote, izgubila je Maddena in Nancy in ko je bila na cesti, je poklicala taksi in se odpeljala v hotel. Deseto poglavje Ker je v delu našla edino uteho kruti bolečini, ki ji je trgala srce in ki ji ni daia pokoja, se je Katarina čez glavo zakopala vanj. Komaj je dospela v Tower Carlton, kjer je navadno stanovala, je takoj telefonirila Breugetu, svojemu zastopniku v New Vorku, ki je na njeno izrecno željo ni prišel čakat ob izkrcanju. Pričakoval je že njenega poziva in Kata- rina je komaj imela časa da se namesti v svoji zeleno-zlati sobici, ki jo je bila že tolikokrat sprejela, da pogleda skozi okno, ki s tridesetega nadstropja obvladuje ogromno Peto avenijo, da pozdravi gospoda Lenza, hotelskega ravnatelja, ki jo je obsipal s cvetlicami, sadjem in izbruhi veselja, da naroči, naj bo soba poleg njene na razpolago gospodični Sherwood, in že je Breuget s svojo koničasto bradico pritekel k njej in se predajal navdušenju. Jurij Breuget, Parižan, je bil po poklicu specialist v umetninah in urah iz osemnajstegi stoletja. Prišel je v New York, da si poišče srečo, pa bi bil našel popoln polom in bi dobesedno umrl od gladu, če bi ga ne bila Katarina rešila. Poljubil ji je roko, jj napravil celo zbirko poklonov, potem se je poglobil v naslanjač, naslonil ustnice na jabolko svoje slavne palice, kot da bi s tem hotel sam sebi postaviti mejo svoji neizčrpni zgovornosti, nato je čakal na Katarinina vprašanja in na njene ukaze. »Da, Breuget«, je dejala, odvrnila glavo in uprla pogled vanj, »prinesla sem miniaturo.« »Zelo dobro, gospodična Lorimer.« »Ste stonili v stik z Brandtom, kot sem vam naročila?« »Vse je v dobrem teku. Brandta pričakujejo v New Vorku v teku desetih dni.« Breuget je izgovarjal »r« z neprisiljenostjo pravega Parižana. »V sredo ob treh bo prišel v urad, da si ogleda miniaturo... in da jo kupi, gospodična Lorimer. Videli boste, če ne bo tako, kot sem vam rekel. Zaupajte mi!« Katarina je stisnila ustnice. »Upajmo, da imate prav. Na vsak način ste dobro delali. Medtem bom jaz miniaturo razstavila. Moramo jo spretno postaviti na ozadje rdečega žameta in ves New York jo mora občudovati. Potrebno je, da jo starinarji vidijo. Vsi: Asher in ostali. Mora se mnogo o njej govoriti in to nam bo pomagalo. Na noben način nočem, da bi nam prijatelj Brandt postavil ceno: ceno bomo napravili mi. Kaj ne, Breuget?« »Seveda, gospodična Lorimer. Toda sedanje ori-like niso povoljne.« »Niso povoljne? Naravnost obupne so! Toda če midva ne. uspeva prodati te miniature za zvenečih sto tisoč dolarjev, nama obema ne preostane drugega, kot da si poiščeva drugo delo.« Breuget je optimistično dvignil ramena. »Zmagali bomo, gospodična Lorimer, zmagali bomo in potem se bomo zopet dvignili. Imam vtis, da se posli polagoma zopet začenjajo. Če nam bo uspelo, da prebijemo prihodnje tedne, bomo rešeni.« Katarina je prikimala in njen pogled se je izgubil —-------------------------------------------------tl v praznini. »Da«, je zamrmrala, »še nekaj tednov in potem bo vse bolje.« Z naporom je zbrala vse svoje moči in si nadevala klobuk. »Pojdiva! Razstavila bova Holbeina. Toda poglejte ga prej !« Breuget je vzel miniaturo in jo gledal zamaknjen. »Čudovita ,čudovita!« je naposled vzkliknil. Katarina je stala poleg njega in gledala je sliko z nekim novim občutkom, čutila je, da jo prevzema sočutje, ki ga ni do tedaj nikoli občutila; obraz se ji je zazdel živ in čitala je v njem svojo bridkost in svojo otožnost. V tistih potezah, v katerih so vsi videli podobnost z njenimi, je opazila neko žalost, ki je bila zelo podobna njeni žalosti, usodo samotnosti in zapuščenosti, Jci je pretila njej sami. Zdelo se ji je, da jo je njena duša na skrivnosten način zapustila in se strnila z dušo Lucije de Quercy. V dnu svoje zavesti je imela čuden vtis: da se je časovno pomaknila daleč nazaj in sredi modernega življenja se ji je zdelo, da sliši oddaljen odmev iz preteklosti. »Čudno je, gospodična Lorimer, toda ta slika vam je neverjetno podobna.« Katarina se je nejevoljno zganila, kot da jo je neprijetno dimilo in skušala je prikriti vtis, ki so ga te besede napravile nanjo. Z nekoliko hripavim glasom je odvrnila: »Prvi osebi, ki mi bo to še rekla, bom vrgla stol v glavo.« Naglo se je obrnila in šla naravnost proti vratom. Prehodila sta pot do njenega urada, majhnega skladišča med elegantno modno hišo in razkošno cvetličarno. Med potjo je Katarina pregovorila starega Breu-geta da jo spremi na kosilo, kajti ena je bila že minula. Vstopila sta v nek bar in si dala postreči sendviče s kavo in pecivom. Ko sta dospela v urad, se je Katarina zabavala s tem, da je nameščala v malo izložbo miniaturo z bronastim okvirjem na ozadju genovskega tropinasto rdečega žameta. Medtem ko je pazljivo delala dekoracijo, je razmišljala, kako je prav za prav v tem vse bistvo njenega življenja. Kmalu je prišel Asher in ji odkritosrčno čestital, kar jo je zelo poživilo. On je bil gotovo najboljši poznavalec med trgovci umetnin v New Yorku in Katarina je z zadovoljstvom razbrala, da njeno kupčijo odobrava. Toda pozneje, ko se je sama vračala v hotel, se je čutila znova trudna in potrta. Našla je Nancy, ki je na čisto svoj način zasedla sobo: raztresla je namreč svoje stvari po vseh kotih, vžgala lue in ležala na divanu s čajem poleg sebe. Ta do-mača slika je povrnila Katarini nekoliko njene dobre volje. Sezula je čevlje, obula copate in kot bi trenil zamenjala obleko z udobno, sivo domačo haljo. Nato se je usedla poleg Nancy in nalila čaja. Smehljaje je opazila, da je Nancy odklonila hotelski čaj in si ga sama pripravila iz svoje rezerve, ki jo je bila prinesla s seboji iz Londona. »Kako je bilo?« J ACK L.ONDON; KRIŠTOF DIMAC priredil tN narisal : milko bambic „___je kmalu pognal Dimaca in ovalno pot v severno divjino. In ta ° ‘ , proti koncu zime pod gorami, na živeli beli Indijanci. O njih sta govorila k( ognju sušila vlažne mokasine (indijanska om> Obenem pa sta ugotavljala pohajanje e . Kljub slabim lovskim izgledom, sal’^ sta naletela na nikake živalske sledi se e čok il, da gre naslednji dan poskusa S1 . »Veš, pasji guljaž mi nič kaj ne diši«, se je ibno namrdnil. Opoldne je Dimač skuhal kosilo za dva in pojedel svoj delež. Zastonj pa se je oziral po čoku, ki bi se bil kdaj že moral vrniti. Ko ga ni bilo niti do mraka, ga je jelo skrbeti Zato je že ob prvem jutranjem svitu vpregel pse in odšel za Čokovimi sledovi. Vrh ozke soteske je vodilni pes zalajal in še preden se je Kriš zavedel, ga je obkolilo šest Indijancev. Po Čokovi puški, ki jo je eden nanj naperil, je spoznal, da so ga ujeli že včeraj. Sedaj pa so bili očividno na pohodu, da bi zajeli še Dimača. ----j—* * » i * i vi V. 11 ivi vvyivzv.Ui oc Uil ni branil kreniti z njimi, upajoč, da kmaìu izve je s Čokom Toda prešel je dan, dva in še vedne prodirali vedno više v gorovje in se spretno izogil neprehodnih hrbtov. O čoku pa ne duha ne ?1 Šele sesti dan ko so prekoračili osrednje sedlo Dimac spoznal da so možje iz nepregledne ravn ki se je odpirala pod njimi. Ali naj bi nioida to beli Indijanci? Po njih branici r-in-i, to bi mogel trditi kaj takega Ko 1 nS' obr‘?'ih puščeno taborišče, je Dimač sodil h S 1 Pra,v,far srečali z več tisoč flavta ro^ * ^ k,T v Potek tekmovanj za individualno Šahovsko prvenstvo Jugoslavije Je že lansko leto, še bolj pa letos, dosegel obliko, ki daje vsem nadarjenim šahistom možnost razvoja do najvišje stopnje, obliko, ki bi tanko marsikaterim državam služila za vzor. Najprej tekmujejo šahovske sekcije, klubi In krožki. Najboljši pridejo v prvenstva okrajev, oziroma večjih mest. Najuspešnejši tekmovalci s teh turnirjev pridejo v prvenstvo republike. Prvaki republiških pivenstve-nih turnirjev dobo pravico za udeležbo v semifinainth turnirjih, od katerih se igra prav te dni eden v Mariboru, drugi v Skoplju. ro Sest najboljSih tekmovalcev z vsakega se-mifinalnega tur uria sme nastopiti na državnem prvenstvu. LetoSnje državno prvenstvo bo v Beogradu Turnir za državno prvenstvo določi državnega prvaka, določi rang listo za državno reprezentanco, Je odločilnega pomena za nastope šahlstov v inozemstvu, skratka, je naj’ ažnejša šahovska prireditev cele sezone. Z’ato |e borba za vstop v državno prvenstvo izredno ostra, kar se pozna tudi na kvaliteti partij. Neodločenih mlačno igranih partij skoraj ni, igralci zastavljajo vse moči, da se prebijejo v zmagovito šestorico. Na obeh turnirjih v Mariboru in Skoplju nastopa s prodornim uspehom mladi na beograjske šole, iZ kitere je Izšel tudi Gllgorii. Beograd razpolaga danes z dolgo vrsto teoretično dobfo podkovanih, talc i iran'h mladih igralcev, ki že s sedanjimi uspeh' zagotavljajo Beogradu prvenstvo države V ilustracijo poleta In borbenosti mladih šahistov beograjske šole pri-naSamo izredno zanimivo partijo z mariborskega semičir.alnega turnirja, v kateri je 3 Simonovič po težki obrambni igri premagal Udovčiča. ki Je letos osvojil prvenstvo Zagreba, a izhaja iz iste šole in ki je kljub porazu pokazal izredno kombinatorno moč. Španska otvoritev Beli: B. Simonovič Vnl: B 1'dovčič Maribor M. 9 194’:’. 1. e2 — eš e7 — eit 2. Sgl — ti Sb8 - če 3. Lfl — b5 "7 - aG 4. Lb5 — a4 d7 - d" 5. 0 — 0 "7 — fS S to potezo se odloči črni za ostro igro v sicer mirnejši španski otvoritvi. 6. e4 X f5 '-28 -- JI 7. d2 — d4 e5 e4 8. d4 — d5 r,7 — bS 9. d5 X cB b5 X a4 10. Sf3 — d4 137 gS ’ Črni sklepa: če beli vzame na g8, se odpre h linija za stolp; če kmeta ne vzame, utrdi črni svoj centrom in je potem gospodar ool-ržaia. 11. fS X E« h7 X 76 12. f2 — f3 d7 — dS S to potezo f3 pripravi tudi beli pozicijo za napad. 13. Lel — g5 DdB — d6 14. Lg5 X w Dd6 X h2 + Krasna ži-tev figure! 15. Kgl - f2 . Lf8 — dG! Žrtev figure ima svojo vrednost prav s to potezo, tudi za stolp se črni ne zmeni. 16. Lf6 X h8 Lđ6 ~ E3 17. Kf2 — e3 Lg3 — f4-f 18. Ke3 — e2 ^ a7 —, a5! Tekač na c8 bo nevarno posegel v igro. Belemu ni lahko najti najboljše obrambne poteze. 19. c2 — c4 Lc8 — a6 2«. Ddl — el! ------ Vse druge obrambne poteze n. pr. b2 — b3 ali Sbl — d2 so slabše. 2». — 21. Sd4 — b5 22. Sbl — d2 Dh2 X h8 Dh8 — b2-(-0 — 0 — 0 23. Sb5 — a7-)- Kc8 — b8 24. Tal — bi La6 X C44- Crnl pri veliki rošadi ni pregledal, da izgubi damo. S tem je računal, pač pa si 3® obetal preveč od svojega napada na belega kralja. NOHTI Ljudsko mnenje, ki tolmači s posebnih znakov na nohtih človekovo usodo in zdravje, je od znanstvenikov toliko potrjeno, da se da res glede na razlike od normalnih oblik nohtov sklepati na zdravstveno stanje človeka. Nizozemski zdravnik Mees je našel pri nekem človeku leta 1919. na nohtu 1 mm široko, umazano, stvo trakasto progo preko širine nohta, takoimenovano Meeesovio progo, ki je lezla obenem z rastjo nohta proti končnemu robu in nato izginila. Ugotovil je, da je nastala ta proga dva meseca po zastruplienju z arzenom. Da je bilo to odkritje velike važnosti v sodni medicini, si lahko mislimo. Neki nemški zdravnik je odkril enako progo, toda belkaste barve, pri zastrupljenju s talijem (talij je kemična prvina zelo . mehka, bela kovina, ki se topi pri 290 stopinjah C. pridobiva se iz žveplastih rud in se uporablja v barvni in steklarski industriji), iz katerega se izdelujejo v obliki zrn in maž tudi sredstva za uničevanje miši in podgan. Bolj važno od teh dveh redkih izprememb na nohtih pa je «nauk o nohtih« ali psihologija, ki jo je pred kakimi ‘dvaisetimi leti obelodanil na podlagi dolgoletnih raziskovanj v obširni knjigi francoski zdravnik Henri Mangin-Baltha-zard. On razvija ta nauk iz dejstva, da se noht izpremeni, kakor hitro je iz katerega koli vzroka motena niegova prehrana, ki jo uravnavajo posebne žez.ice. Normalen noht, ki kaže izenačeno duševnost in dobro zdravje človeka, mora biti gibčen in upogljiv, ne sme biti niti dolg niti prekratek, niti mehek niti krhek, niti širok niti ozek. Pokrivati mora približno polovico zadnjega prstnega členka in njegovi robovi morajo ležati vzporedno z robovi prstov. Barva zdravega nohta je rožnata. Noht mora biti glaidek, lahno upognjen, brez peg in vdolbin kakor tudi brez brazdic in vzpetin. Vsak drugačen noht izdaja običajno kakšno organično napako, čeprav majhno in nagnjenje h katerikoli omejitvi splošnega dobrega. počutja. Zelo šibki nohti so vobče znak slabotnega zdravja ter pomenijo nervozno občutljivost in motnje v prebavi. Obratno pa zopet ni znak moči in cvetočega zdravja, če ima- 25. Kel — f2 64 — e3-f 26. Kf2 — gl 63 X <12 27. Tbl — b2-f- Kb8 X a7 28. Del — el Lc4 X « 29. De7 X *8 Lf4 - 63 + 30. Kgl — h2 črni se vda. ker ne more braniti mata. Dasi je črni partijo izgubil, mu dela čast Odlično je kombiniral in le najpreciznejša obramba Simonoviča je pokazala, da so bile žrtve črnega • prevelike. Redko zanimiva partija! PRIPOVEDUJEJO jo noht odebeljeno roženo snov, ki jim daje obliko krempljev, temveč je to viden znak popustitve odpornosti organizma- Take nohte vidimo najčešće pri starih in prezgodaj ostarelih ljudeh. Kdor ima predolge nohte, nagiba običajno k prehitri utrujenosti. Prekratek, zelo ploščat in skoro kvadratast noht pa kaže na oslabelost srca in bolezensko nervoznost. Zelo kratki in zelo široki nohti so znak nevrastenije in razdražljivosti. Podobne nohte na lopatasto razširjenih prstih opazimo pri ljudeh ki nagibajo k izbruhom nagle jeze. Nosivci nohtov trapecaste oblike imajo običajno lahke duševne motnje z domišljijami. Zelo ozki nohti pomenijo manj trdno zdravje. Pri nohtih, ki so podobni ko- halnih organov. Ce je upognjenost zelo izrazita, je to večkrat znak bolezni na jetrih. Ako pogledamo nohte od koncev prstov, imajo, če so normalni, o-bliko loka, če pa so ob robovih pravokotno odrezani in rastejo strmo v kožo, kažejo na nagnjenje k poapnenju žil. Ako je noht kazalca zelo upognjen, smemo z gotovostjo trditi, da trpi njegov nosi-vec na tuberkulozi ali kroničnem vnetju pljuč. Kadar ima lok nohta, če ga gledamo od spredaj, skoro obliko polkroga, lahko sklepamo na motnje ledvic, posebno še takrat, kadar kažejo isti znak vsi ostali nohti. Tudi trdnost nohtov daje važne sklepe. Pretirano mehki nohti zna-čijo nedostajanje telesne moči, iifr) šticam dateljev in mandljev, ne-dostaja odporna sila krvnemu žilju. Sedaj sj oglejmo roko še od strani! Ce so vsi nohti od korenin do konca močno upognjeni na ven (konveksni), pomeni to bolezen di- krhki in trdi malokrvnost, lomljivi motnje v žlezah za notranje izločanje. Človek, čigar noht se sestoji iz škriljastih, druga na drugi ležečih tenkih roženih plasti, trpi na črevesnih zajedavcih. Mnogo se lahko sklepa iz barve nohtov. Zelo bledi nohti so znak pomanjkanja rdečih krvnih telesc, beli pomenijo skrofulozo, pri zelo izrazilo rdečih nohtih imamo previsok krvni pritisk ali motnje v srčnem delovanju, pri modrikastih ni v redu ožilje krvnih dovodnic, pri čnikastih je krvni pritisk prenizek in človek s takimi nohti nagiba k motnjam srca in obolenju krvnega obtoka. Rumene nohte najdemo pri ljudeh, ki bolehajo za kostno tuberkulozo, umazano-bele do bledovijoličaste ali svin-čeno-sive barve so nohti ljudi pri dednih krvnih boleznih. Razlaga slik: Na sliki 1. vidimo noht zdrave, izenačene osebnosti. Slika 2. nam prikazuje Meesovo progo motnosi-ve barve, ki nastane čez dva meseca po hudem zastrupljenju z arzenom. Proga belkaste barve je znak zastrupljanja s talijem. Slika 3. Slab noht pomeni nervoznost in motnje v prebavi, odebeljen noht najdemo pri starih in pri zgodaj o-starelih ljudeh. Slika 4. Predolg noht pri oslabelosti srca. kratek in širok -noht prj nevrastenikih, če so pa razen tega še konci prstov lopatasto razširjeni, nagnjenje k nagli jezi. Slika 5. Trikotni nohti so znak duševnh bolezni, tra-pecasti pomenijo bolestno domišljijo, zelo ozki pa slabo zdravje. Nohti v obliki mandeljna in koščic date!jna kažejo na oslabelost krvnega obtoka. Siika 6. Vdolben noht opazimo pri ljudeh, ki nagibajo k jezi. izbočen pri bo'nih na pljučih. Nohti, podobni ravni strehi, kažejo na ooapnjenje žil in včasih tudi na raka. Slika 7. Noht v obliki pahljače je znak skrofu-loze. Spredaj loka sto zaokrožen zapazimo pri bo'nikih s črevesnimi obolenji, štrleč noht pa pri bolnikih na pljučih. Slika 8. Globoke, ostre brazde na palcu in prstancu pomenijo bolezni mehurja, pikčaste vdolbinice revmatizem, vzbo-kline na nohtu počez motnjo v rasti in pri različnih prstih raznovrstne organične bolezni, nenakomer-ne bra.zdice in krhke, lomljive gube kostna obolenja. — T. Bogo. RADIJSKI KOTIČEK: DECIMETRSKI VALOVI O malokateri panogi tehnike se zadnje čase toliko govori in piše, kakor o tehniki ultrakratkih, de-cimeterskih valov. Prav bi tedaj bilo, da s« malo pobliže seznanimo z njimi. Kot «decimetcrskc» označujemo one radijske valove, ki jim je valovna dolžina manjša od enega metra tja do približno ene četrtine metra. Frekvenca (eh nihanj je 300.000. 000 nihajev v sekundi do 1.200.000. 0(6) nihajev v sekundi. Ali, kakor pravimo, 300 do 1.200 MHz (izgovori megahercov), pri čemer označujemo z mcgahercom en miljon nihajev v sekundi. Kakor so imeli ti ultrakratki valovi velik pomen v zadnji vojni, prav tako*obetajo prinesti mnogo — seveda bolj koristnega — napredka človeštvu tudi v miru. Njih pomen je predvsem v veliki uporabnosti za medkrajevne telefonske zveze, za katere smo doslej uporabljali dolge telefonske linije in kable. Naglo naraščajoči medkrajevni telefonski promet zahteva čim krajši čas čakanja na zvezo, čim večjo sigurnost in čim boljšo ekonomijo. Poglejmo najprej, kako je v tem pogledu pri žični telefoniji. Ze davno so s takoimenovano «fantomsko vezavo» omogočili dva istočasna pogovora v obe smer} preko enega para žic. Kasneje so pa s «superfantomsko vezavo» o-mogočili celo štiri istočasne pogovore. S tem se je seveda izdatno povečala ekonomičnost linij in kablov, ki kakor znano zahtevajo ogromne investicijo. Kmalu za tem je avtomatika odpravila vsako nepotrebno čakanje na zvezo. Dandanes je seveda še malo zemlja, ki bi imele vse medkrajevne zveze avtomatizirane, ker to tudi zahteva ogromnih investicij. Teda kdor je kedaj telefoniral na primer v Svici iz enega konca države na drugi in pri tem dobil zvezo takoj brez čakanja in morebitnega prerekanja s telefonistkami kar z enostavnim obračanjem številčnice na svojem namiznem aparatu, ta bo znal pravilno ceniti ogromen napredek, ki ga pomeni avtomatizacija telefonskih omrežij. Za avtomatizacijo, ki jc tako pospešila zveze. Je pa končno nastopila še večkanalna telefonija, ki omogoča veliko število istočasnih pogovorov po enem samem paru žic Dobro uspeli poskusi so pokazali, da se more po enem samem paru žic prenašati do 200 istočasnih pogovorov v obe smeri. Seveda je bil ta par žic že čisto posebne vrste, toda dandanes imamo v obratu mnogo medkrajevnih zvez, kjer se prenaša 15 in več obojestranskih pogovorov po enem paru žic, ki ne izglodajo nič drugačne kot običajne telegrafske, nà drogovih razpete žice. Tu je pa nastopila primerna doba za razvoj telefonije z deci-meterskimi valovi, ki omogočajo še dosti bolj ekonomično 'izkoriščanje vseh gori navedenih principov. Zato smo se morali tudi malo ustaviti pri žični telefoniji, da bi bolje razumeli uporabo ultrakratkih valov. Najbolj uporabni so ti ultrakratki valovi za večknnalskc zveze, kakor smo jih pravkar opisali, samo s to razliko, da namesto dolge linije stopi visokofrekvenčna M. Gruden zveza. Kakšna je pri tem korist zaradi prihranjenega bakra, je vsakemu takoj jasno, če le pogleda debele snope bakrenih žic, ki vežejo med sabo večja mesta ali pa če pomisli, da en sam kilometer medkrajevnega kabla stane več deset milijonov! Naravnost neprecenljiva pa je taka zveza brez žic in brez kablov ob hudih snežnih viharjih, ko navadno leže vse prostovodne žice potrgane na tleh in je treba dneve In dneve neprekinjenega napornega dela, da se važne zveze spet popravijo. Kakšna je torej mreža z ultrakratkimi valovi? Mestna poštna centrala se ne razlikuje nič dosedanje. Nanjo so priključeni razni naročniki, v mestu samem Pa tudi mrežne grupe predmestij in bližnjih manjših mest. Toda 'z te mestne centrale sedaj ne P°" teka do prihodnjega večjega mesta cela reka žic in kablov kot doslej, temveč sc stekajo vsi odhajajoči vodi v neko podstrešno sobo, odkoder potujejo v obliki ultrakratkih valov v antene na strehi in nato dalje — brezžično. Tako ic nadomeščen dosedanji medkrajeV; ni kabel z brezžično zvezo, ki T prav zaradi njene sigurnosti dosi krat pravimo kar brezžični kab® Ta «brezžični kabel» ima tak« malo motenj, da ne zaostaja Prav n!£ za podzemskim pravim kablom, 1 pa dosti cenejši In ga ni lre ‘ zakopavati v zemljo. Pričakov« mmiM m vse re i PROGAH! PADIOI »INO ^ L/UDSKE PklUEDITVE 0 POSAMEZNIH SESTAVINAH V MLEKU bi sicer, da bo atmosferska elektrika in grom kaj motila prenos vestì kot smo že navajeni pri radijskem prenosu, pa tega pri ultrakratkih valovih ni. Prenos je čist in brez premolka (fadinga) kot po kablu, a mnogo boljši kot po prostem vodu. Ko smo tako dolgo peli slavo ultrakratkim valovom, je pa čas, da povemo še nekaj senčnih strani. Prva in najbolj značilna je pač ta, da se ultrakratki valovi širijo samo tako kot svetlobni žarki; ne slede torej krivini zemlje in onstran gora, kjer se ne vidi več oddajne postaje, je tudi sprejem nemogoč. Ob ugodnem radijskem . vremenu» se sicer nekaj kilometrov onkraj optične vidljivosti še more sprejemati, toda ta sprejem je nesigurcn in ga lahko primerjamo z -lučjo močnega reflektorja, ki bi njeno sevanje onkraj hriba ponoči na oblačnem nebu sicer videli, a samo medlo in negotovo. Oddajna moč postaje nič ne pomaga, kakor bi tudi pojav z reflektorjem bil nespremenjen, če povečamo njegovo svetilnost. Zato si že od vsega začetka pomagamo pri ultrakratkih valovih z imenovanimi relejnimi postajami, ki stoje na visokih hribih, z ene strani sprejemajo novice in jih oddajajo ojačene naprej v drugo smer. Te postaje so običajno popolnoma avtomatske, noč in dan v obratu brez kakega strežnega osobja. Omrežje ultrakratkih valov bo tedaj zahtevalo relejne postaje, takorckoč vozlišča na vseh onih hribih, ki jih že od turških časov poznamo, da so na njih gorele grmade, ki so prav tako z ultrakratko zvezo oznanjale druga drugi strašno novico o prihodu Turka. Ker so že naši prodniki izbrali primerne gore za tako mrežo, nam pač ne bo treba dolgo iskati. Osnovo nam seveda nudijo večja mesta, ki so glavna vozlišča. V njih se stekajo vse zveze lokalnega ali regionalnega značaja Mestne centrale so dalje povezane v medkrajevna vozlišča. Ta povezava se izvrši že z ultrakratkimi zvezami. Običajno ima vsaka dežela ono medkrajevno vozlišče. Ta medkrajevna vozlišča pa povezujejo spet ultrakratki valovi v višje središče, v meddeželno postajo. Kadar je taka mreža kompletna, lahko voliš iz poljubnega kraja na teritoriju omrežja vsak poljuben kraj in v njem katerega koli naročnika kar z avtomatskim namiznim aparatom. Kot primer naj navedemo, da ima Švica 8 meddeželnih vozlišč, ^e divigneš doma slušalko in obrneš številko 02, si se s tem zvezal e meddeželno centralo Lausanne, na kar voliš dalje številko željenc-Ba naročnika Lausannske mrežne skupine. Prav tako pomeni številka 03 Bern 0-4 Luzern, 05 Zftrich Ud. Omenimo naj še, da ima omenjeni nedostatek, da se ultrakratki valovi širijo le v vidni razda-Iji, tudi svojo dobro stran. Izven državnega teritorija Je sprejema- hje vesti s prisluškovalnimi apa- ra« nemogoče. V tem pogledu tudi torej visokofrekvenčna zveza no Zaostaja mnogo za kabelsko ali žično, saj je tudi za prisluškovanje v optično vidni razdalji potrebna taka aparatura, ki težko ostane dalj časa tajna. Videli smo mnogo dobrih Strahi novega načina telefonske pove-^ave, vse pa prenaša uporabnost ultrakratkih valov v nepristopnih Pokrajinah. Poskusi, ki so jih nedavno izvedli sovjetski inženirji ha Kavkazu, so pokazali, da bo z novim načinom možno hitro in Puceni povezati novo nastajajoče 'hdustrijske centre, ki so ločeni z nepristopnimi naravnimi zapreka-hti, in ki bi sicer dolgo morali čakati na zvezo z ostalim svetom, ki Je pri današnjem stanju tehnike tako nujno potrebna. VODA zavzema v mleku glavni del sestavin. Za predelavo mleka bi lahko pogrešali precejšen del vode v mleku, za tečnost mleka pa, ki je namenjeno za prehrano otrok in mladih živali, je visoki odstotek vode nujno potreben. TOLŠCA je najbolj dragocena snov v mleku. Množina tolšče vpliva na dobroto in na ceno mleka. Maslo, k> ga pridobivamo iz mleka, oziroma iz smetane, se sestoji večinoma iz mlečne tolšče. Pa tudi dobrota In vrednost sira je odvisna od tolšče. Najbolj dobrodošle so takšne mlečne krave, ki nimajo samo mnogo mleka, temveč tudi zelo gosto ali tolsto mleko. Tolšča je v mleku v obliki majhnih kroglic različne velikosti. S prostim očesom ne moremo razločevati tolšč-nlh kroglic v mleku, pač pa pod drobnogledom. V litru mleka je 2 do 6 milijard ali tudi več tolščnih kroglic. Belkasto barvo mleka povzročajo večji del tolščne kroglice. Maslo se topi pri 29 stopinjah do 41« C in se trdi pri 18 do 26 stopinjah C; v mleku pa ostanejo mlečne kroglice tekoče, tudi če znaša toplina manj kot IS« c. Strdijo se šele zaradi tresenja ali udarcev. Ta lastnost tolšč- nih kroglic se praktično izrablja pri pinjenju smetane. Mlečna tolšča se sestoji iz različnih tolščnih vrst, med katerimi so stearin, palmitin in oleln najvažnejši. Te tri tolščne vrste zavzemajo v mlečni tolščl preko 90%, vse ostale pa okrog 9%. čim več oleina je v mlečni tolšči, tem bolj mehko pride maslo. Palmitin in stearin pa napravita maslo trdo. Zelena krma In paša povzročata, da je v mlečni tolšči več oleina,. odtod prihaja, da je maslo poleti bolj mehko nego pozimi, ko krmimo molznicam seno, slamo in druga krmila. Med vsemi snovmi v mleku je tolšča najlažja. Zato pa se začnejo zbirati tolščne kroglice na površju mleka, kakor hitro pustimo posodo z mlekom prt miru. Barva mlečne tolšče In masla je bela, belorumena do rumena. Na' lastnosti mlečne tolšče vpliva predvsem posebnost posamezne živali in morda tudi posebnost pasme, dalje vpliva čas, ki je že potekel od sko-tltve, in končno tudi krmljenje In oskrba živali. SIRNINA (kazein) je za tolšče najbolj važna snov v mleku. Sirnina pa ni raztopljena v mleku, temveč Je nabrekla. To nabreklo stanje slrnine v mleku je nekako takšno, kakršno zavzame škrob (štrika), ki ga denemo v posodo In ga polijemo z vročo ali vrelo vodo. škrob se napije vode, močno naraste in nabrekne. Nabreklost sirnine povzroča, da je mleko vedno nekoliko gosto tekoče, če se mleko skisa in če ga okisamo s kako kislino (z mlečno, solno, žvepleno, ocetno kislino itd.), se sirnina izloči iz mleka, se sesede ali usiri. Ako pridamo sladkemu mleku, ki ima 20 do 44» c, primerno količino sirišča, se mleko tudi usiri. Vendar pa je učinek sirišča na sirnino povsem različen od učinka kislin, kar je za širjenje mleka s siriščem posebne in praktične važnosti. Tudi z alkoholom, ki odtegne sirnini vodo, lahko usl-rimo mleko. Pri kuhanju ali segrevanju mleka v posodi, se prevleče mleko na površju s tanko kožo ali mreno (napravi se klobuk), ki se sestoji večinoma jz sirnine. če odstranimo to tanko kožo, se napravi zopet nova. MLEČNA BELJAKOVINA (laktoal-bumin) ni nič drugega nego skuta, ki Jo dobivajo po sirarnah iz sirotke. Z razliko od sirnine je mlečna beljakovina raztopljena v mleku. Tudi se ne da spraviti iz ostalega mleka s siriščem kakor sirnina. Sesede se, če mleko segrejemo na 72 do 84 stopinj C. V sirarnah jo dobivajo na ta način, da prilijejo sirotki, ki jo razgrejejo najmanj na prej navedeno toplino, primerno množino kisave. MLEČNI SLADKOR je tudi raztopljen v mleku, čisti mlečni sladkor Je brezbarven, prosojen In tvori trde kristale. Zaradi delovanja mlečno-kislinskih glivic, ki pridejo v mleko, se mlečni sladkor pretvori v mleku v mlečno kislino. Zaradi nastale in zadostne mlečne kisline se sirnina v mleku sesede in usiri; mleko postane kislo. Deiovanje mlečnoklslln-skih glivic pa Je zelo odvisno od temperature. če hranimo mleko v prostoru, kjer znaša temperatura manj kot 10'> c, se mlečnokislinske glivice ne morejo razvijati, vsled česar Izostane tudi Tvor.tev mlečne kisline. Mleko ostane sladko. Pri 120 c se že precej hitro razvijajo, pri 32 do 38« c pa se najbolj razvijajo -- mleko se najhitreje skisa, pri 14 do 55» C pa njih razvoj že zopet oonehuje, dokler slednjič pri še višji toploti popolnoma ne poneha. Mlečni sladkor pa je tudi za razvoj ; nznih drugih glivic zelo dobra hrana, zaradi česar sme biti v mlečnih izdelkih le v gotovi množini. važen je mlečni sladkor tudi pri zorenju sira. RUDNINSKE SNOVI ali PEPEL v mleku, če nam mleko zavre ir prekipi, zgorijo na vroči štedilnike vi železni plošči vse »gorljive mlečne rno- vi in se razkadijo. Na plošči ostanejo le negorljive snovi. Te imenujemo mlečne rudninske snovi ali mlečne soli ali mlečni pepel. V tem pepelu Je precej fosforovega apna, ki je za razvoj kosti pri mladih sesajočih živalih posebno važen. Poleg fosJoro-vokislega apna pa ]e med mlečnimi rudninskimi snovmi tudi kalij, natrij, klor, magnezij, žveplo, železo Itd. Poleg vseh navedenih sestavin so lahko še razne druge snovi v mleku.' Tako so ravno v pomolzenem mlekii plini, ki se sestojijo iz kisika, vodika in ogljikove kisline. Lahko pridejo v mleko tudi spojine žveplene kisline, barvila, aromatične snovi (dišave), pa tudi nekatera zdravila pri zdravljenju živali. Redno so v mleku razna kvasila (fermenti) in glivice (bakteriji). Dr Ivan Baša RADI© SPORED važnih oddaj radia Trst (valovna dolžina 27« m) od 24. do 20. avgusta 1947. Slovenska poročila vsak dan ob 7.45, 11.45, 18.45 in 23.15. NEDELJA 24. 8. — 9.30 Kmetijska oddaja — 13.00 Po slovanskem jugu — 16.30 Otroška oddaja — 19.15 Slovenske. pesmi — 21.30 Vesela oddaja. PONEDELJEK 25. 8. — 13.00 Komorni zbor Radia Trst II — 18 45 Pevski koncert Pavle Potratove - 20.10 Pesmi Johannesa Brahmsa poje Dana Ročnikova — 20.15 Slovenščina za Slovence — 21.00 Slušna igra. TOREK 26. 8. — 13.15 Slovenske pesmi — 19.00 Mladinska oddaja — 21.00 Simfonični orkester Radia Ljubljane. SREDA 27. 8. — 13.00 Pevski duet Jarc-Petrovčič — 19.15 Pevski koncert; Pertot Dušan — 20.15 Nastop Odreda Jugoslovanske Armade 21.30 Slušna igra. ČETRTEK 28. 8. — 13.00 češke me-lodije — 13.45 Srbske in hrvatske pesmi — 18.30 Zenska oddaja — 19.40 Pevski koncert; Kos Marjan — 20.15 Simfonična glasba — 20.45 Slovenski pravopis — 21.00 Iz Pavlihove dvorane. PETEK 29. 8. — 13.00 Slovenska pesmi — 19.15 Komorni zbor Radia Trst pod vodstvom U. Vrabca - 21.45 Smetana; Motivi iz opere „Prodana nevesta" — 22.00 Ruske narodne pesmi. SOBOTA 30. 8. — 13.00 Partizanske pesmi — 19.00 Koncert čelista Nerea Gašperini j a - 20.15 Slovenske pesmi-21.15 Skladbe Mascagni}*. ..............AAAAAAA/vAAAAAAAAAAAAAAA/vAAAAAAAAA-VAAAAAAAAAAAAAAAAJ ^AAAAA/v\AAAAAAAAAAAAy\AAAAAAAAAAAAA/\AAAAAAAAAAAAA/AAAA/VVAAAAAA Za poletje in zgodnjo jesen ModaÀ 58 - Za zelo vit-edno priporočljivo!! črtano blago, kro- Wisi; L __ Naborki kra-atnik in rokave. ^ 0 — Preprnost** | /^Ta modelI uporabiš za dvo->bleko ali kostim* 1 Krilo z vdelani- ukrojeno v različmn sm reh učinkuje prijetno, št. 46250 — Pošev krojena zvončasto krilo, št. 15811 — Črtasta obleka, krojena pošev z na-gubanim krilom. S št. 16776 — Zopet pošev '' črtano — Preprosta o-bleka z gubami, št. 16763 — Po dolgem in pošev črtasta obleka, št. 15411 — Sveže in mladostno učinkuje bela nitllyn rvxrvof *-» »Ir »» .w-.- kavnih obrobko'7 ^yy«^y^YVVVYYYvVVYYYYVYVYWVYVYVVVYVYVY!niVWYYVYvYV\VVYVVYYVYVYVY^ /VWWW\ c £ S 3 s = c/> J o O 3 ^ ■■ • ca » " (A 3 « - % rx " c g O ^ ^ < § o. g O 1“ 3 q « g o ^ ^ ^ S g 3 I’O S.^h2.o Ore <» re -• O cr le-lli 3 S-co 3 K'. ^3 - I |p S‘1 ° < 0.0-0* r- ?r ^ 3 C/3 ^ rS '*-'* *T- ^ - re 0*^1 D- “ •7-- _k O n> : -S 3:&! 5’ 11 & < ” CU o ^ P v CL » 7à 3-’^ p p' -• "2- ^ 3 - g. 3 o" 3 I ~/S j, re . ^£? ^|| |s * èt I | S ^ S ® 5 O c--"- S.P “ ^aJLV a So o" " 3 » - >' S’ <» -• o g: a ino?l° ° g ovLl' £?g;f ° TO ^i3- ^ 3 'g ^ ; ° aa Sl'g f g ^ 2- go |'’0 n, pf ° --. g-tS ° 3 g g 2. 3* N ^ re a <1 R O =- » o ■< 3 £ 5' ? r.-S' gS'os. 3§sot°S- o ^ S • S I' 3 3 -'g o_o- 2 =. Nfsg. -1 3 /r 2-Sì re, p g - § o- _tn —Ti re O Sp --Zov O ^re--re| ^.|g 7 -r’O J 'g’ 2. to P ^ . o ITŠ 3 D- - p . 2:^ o 5-Iffi 3 c » K ‘■g re’ < N I- P P o-’ Q.(S £ P" g. SL- co O p -1 7T " 3 — T7 O 3 c ora ■“•=•• g 3 ^ T3 o “•'p. c tt §• er 2 * re’ 3 'f 3 s: g q.'g.^o 5: -O o p „ ^ - s-" I=|s a> era era 3 =r p p 2 CL g- P re- O 3 o tra p - 5 111 2.^ S'S:t- a.re’g'-g - 1 ^ ^ 2; I- g < 5 S-'S g re ?|§ ? ? " 2- c n< £ ' p N<-: N S-v G- 7T N n< '-*•(/> -n 1 o's’g O o pXJ-O S. ^ >_. p' q. o a^l^Iroy5.ogg- -Op ? < O 3^ “ g N< 3 'S. £ 3 o 3 p cr^1 O - v re §- O- - o v_. (D | 3 TJ “ g 3 3 PT-^^S-O ^ ■-3 rg-sri*31 g|£-= §-_. |à|l |f 3?»S“3'”^3“-Ssg' ^-S x> p p £p"! 2’p'|:^|rO ^ ■ ig-^s orpslrst'gg ' P ^ p o |g -o Qo ® O 're’ *J 're’ ? re P; ? o T' g n’"p “on-a ? 'g q C c-1 I < re’ I g-SES>!•=■= 8 ESg iffavsr:!!^ qaa-p P'gTrO'S^-rT p£'e Us re ro ^ N -2. c ri _ 2T 3 P: ’“' I 5-0 2'|g 3 g I|1I|”1S =-“£.|?|;gE-|g'S^ E7-S? i S-'2 p.- o 7T 7T O-a. N tra T3 -p >f l'^^go P’Ìj® EPgg.rgsrsg^!!^ re’^g^SK’g-re^o^:« *| TJ ^ P ''Te—, p' N* 3 2.rej _ 3 ore’o®rt'3.NfI>p2p§3 o. 3 ^J. ^3