Iz majhnega obrata - največja tovarna usnja v državi Ob proslaf i 10. obletnice samoupravljanja v konjiškem „Konusu" ČETRTEGA SEPTEMBRA LETOS JE POTEKLO DESET LET, ODKAR JE PRVI DELAVSKI SVET V USNJARSKEM KOMBINATU »KONUS« V SLOVENSKIH KONJICAH PO­ STAVIL NA SVOJEM PRVEM ZASEDANJU TEMELJE BODOČEGA DELA IN RAZVOJA DELAVSKEGA SAMO' UPRAVLJANJA V KOMBINATU. OD TAKRAT JE POTEK­ LO DESET USPEHA POLNIH LET... Temu prazni'ku je bila iposve- čena sobotna slavnostna seja de­ lavskega sveta, ki se je je razen predstavnikov ljudskega odbora in političnih organizacij iz Ko­ njic in Mozirja udeležil tudi pred­ sednik OLO Celje Riko Jerman. Poročilo o uspehih delavskega samoupravljanja v podjetju pa je podal predsednik delavskega sve­ ta France Tavčar. Tovarna usnja »Konus« v Slo­ venskih Konjicah je v letih po vojni povsem spremenila svojo podobo, z njo vred pa se je spre­ menil tudi človek, ki v njej dela in ustvarja. Tam, kjer so stale lesene, temne delavnice, so danes svetle delovne dvorane. Iz majh­ ne tovarne se je razvila največja tovarna usnja v državi. Leta 1946. so v tovarni namočili vsak dan po 6 ton surovih kož, letos pa jih že 21 ton. Celotni do­ hodek podjetja je 1951. leta zna­ šal 1.4 milijarde dinarjev, letos pa ga družbeni načrt predvideva v višini 4.2 milijardi. In še nekaj: 1951. leta je 465 delavcev spre­ jelo skupaj 28.5 milijona osebnih dohodkov, lani pa 684 zaposlenih že 138. V zadnjih desetih letih je podjetje porabilo za povečanje Dva spomenika na Greti v spomin na popolno osvobodi­ tev Zgornje Savinjske doline in na padec zadnje sovražnikove po­ stojanke v Mozirju, praznujejo prebivalci mozirske občine dva­ najsti september kot svoj praznik. V počastitev tega dne so že mi­ nulo soboto izročili namenu gozd­ no cesto Ljubija-Zaloke v dolžini približno šestih kilometrov. Že naslednji dan pa so odprli novo osnovno šolo v Nazarju. Zaključ­ ne proslave pa bodo imeli v ne­ deljo, 11. septembra, ko bodo na Creti odkrili dva spomenika pad­ lim borcem. Svečanost bo ob de­ vetih dopoldne. osnovnih sredstev 347 milijonov dinarjev. Uvožena je bila popolna oprema za proizvodnjo umetnega usnja, nadalje nabavljena opre­ ma za oddelek opstnic, moderna strenna oprema za kremno izde- lovamico itd. Posebno pozornost je kolektiv posvetil proizvodnji umetnega usnja. S prvo iproizvod- njo so začeli 1954. leta. Takrat so izdelali 33 toh umetnega usnja. France Tavčar Proizvodnja pa je rasla iz leta v leto in bo zdaj dosegla že 900 ton. To pa še ni vse. V polnem teku je gradnja nove velike hale za ta oddelek. Naročena je nova stroj­ na oprema. V rekonstruiransm oddelku (v sredini prihodnjega leta) bodo proizvajali že 1800 ton umetnega usnja za potrebe čev­ ljarske industrije in 600 ton za galanterijo. Tako bodo v celoti izdelali 2400 ton umetnega usnja na leto, celotni dohodek pa po- veča'li za eno milijardo dinarjev. Zraven tega bo dograjen žele- zcbetonski objekt usnjarne, v ka­ teri bo znašal dnevni namok 24 ton surovih kož. V načrtu pa je še gradnja skladiščnih prostorov, upravnega poslopja ter kopalnice in jedilnice. Organi delavskega samouprav­ ljanja pa niso posvetili veliko sredstev in skrbi samo proble­ mom proizvodnje, temveč so z enako skrbjo obravnavali in re­ ševali tudi vprašanja svoje ob­ čine in kraja. V teh letih so zgra­ dili pet stanovanjskih blokov. Za člane kolektiva je bilo zgrajenih 70 stanovanj, nadalje kulturni dom itd. Pomagali so še pri grad­ nji športnega stadiona, bazena, nadalje pri ustanovitvi erospodmj- skega centra, pri ureditvi otro­ škega vrtca, cestišča, obrtne de­ javnosti itd. Lani so prevzeli tovarno usnja v Rečici. S tem so zagotovili za­ poslitev članom sedemdesetih družin. Ta obrat so tudi moder­ nizirali, kolikor so mogli. Tako so pripomogli kolektivu, da se je le­ po uveljavil. Zdaj je v teku gradnja planin­ skega doma na Rogli, 'ki bo omo­ gočil delovnim ljudem prijeten in preootreben oddih. Skra+ka, uspehi, ki jih je dose- ß:e\ kolektiv Konusa niso majhni; lepi in veliki so ter potrjujejo, da tu rase zdrav kolektiv, ki se zaveda tako odgovornosti, ki jo ima do izpolnjevanja proizvodnih nalog, kot tudi do reševanja splošnih komunalnih potreb. Ko so kolektivu za dosežene uspehe čestitali najvidnejši pred­ stavniki obeh ljudskih odborov ter političnih organizacij in ko je konjiškim usnjarjem izrekel za­ služeno priznanje tudi tovariš Jerman so ob zaključku slavnost­ ne seje sprejeli nekaj pomembnih sklepov, ki nakazujejo pot, ki jo bodo opravili v bližnji bodočnosti. M.B. V zadnjem tednu po domovini Petek, 2. septembra PRED OTVORlTViJO nudnarodnoga Vinskega sejma je posebnu žirija izmed 311 vzorcev vina nagradila 46 z zlato medaljo. Najvišja priznanja »Šampion 1960«; pa je prejelo deset vzorcev jngo- slovanskih vin. Sobota, 7. septembra V LJUBLJANI so odprli kar dva med­ narodna sejma ~ šesti vinski sejem in četrti sejem embalaže. Obe prireditvi je ob navzočnosti številnih visokih go­ stov odprl zvezni državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj. Nedelja, 4. septembra V OPATIJI se je začel sedmi medna­ rodni frizerski festival, nu katerem med drugim tekmuje 4^^ frizerjev iz vseh kra­ jev naše države, kakor tndi predstavni­ ki nekateri tujih nacionalnih frizerskih organizacij. Ponedeljek, 5. septembra V BEOGRADU se je začel drugi tra­ dicionalni strokovni sestanek jugoslo­ vanskih in grških zdravnikov-otorinola- ringologov. Na dnevnem redu je 50 stro­ kovnih predavanj. • Torek, 6, septembra PRI CENTRALNEM SVETU Zveze sin­ dikatov Jugoslavije se je začelo posve­ tovanje o vlogi komune in nalogah sin­ dikatov pri zboljšanju življenjskega standarda. Sreda, 7. septembra CANKARJEVA ZALOŽBA je izdala prvi del knjige »Govori in članki«, ki obsega razne pomembne politične, go­ spodarske in druge članke in govore tovariša Mihe Marinka v obdobju od 1953. do 1955. leta. Izredna sezona v Dobrni Dobrna je letos zelo lepo ob­ iskana. Že od konca junija so namreč zasedene vse zmogljivosti tako v zdravilišču kot pri zaseb­ nikih. Dnevno je v Dobrni okoli sedem sto gostov, ki so zadovolj­ ni z zdraviliškimi napravami, s hrano pa tudi razvedrilom, saj imajo dvakrat na dan promienad- ne koncerte ansambla novosadske opere. Za ples pa igra po večerih še poseben orkester. CELJSKI ATLETI NA OLIMPIJSKIH IGRAH V RIMU Brodnik-odlično Lorger, ie čez dve oviri Nastop celjskih atletov na rim­ ski Olimpiadi se je končal z več ali manj pričakovanimi izidi, pa čeprav tudi nekaterih razočaranj ni manjkalo. Od edine ženske udeleženke iz celjskega mesta — Olge Sikovec- Luncer — pravzaprav nismo pri­ čakovali uvrstitve v zaključna tekmovanja. Njena najboljša časa tako v tekih na sto in kot dve sto metrov sta daleč za najboljšimi dosežki iiajhitrejših tekačic na svetu. Tega se je Olga dobro za­ vedala. Zato je svojo udeležbo na Olimpiadi sprejela bolj kot čast­ no priznanje. V teku na 100 m je uspešno prestala le izločilno tekmovanje, kjer se je v svoji skupini uvrstila na tretje mesto s časom 12,1 sekunde. V četrtfi- nalu pa je na cilj pritekla peta. To je bilo seveda premalo. Isti plasman je dosegla v četrtjinal- nem teku na 200 metrov. S ča­ som- 24,8 "Sekunde je bila »pre­ kratka« za nadaljnje udejstvova- nje. Lorger je uspešno premagal le dve zapreki. Zanimivo je, da je najboljši čas dosegel v prvem iz­ ločilnem teku, kjer se je v svoji skupini uveljavil s 14,3 sekunde na drugo mesto. Pozneje pa je čedalje bolj popuščal, dokler ni v polfinalu izpadel. V četrtfinal- nem teku je nastopil skupaj z Маует, Mihajlovim itd. Čeprav je na startu nekoliko zaostal, je vendarle držal korak z vodilno Jože Brodnik skupino vse do pete zapreke. Tu pa je nenadoma popustil. Človek, ki ga je gledal, je dobil vtis, da to ni več tisti Lorger, ki se je znal boriti za vsak meter do ci­ lja. Navzlic temu je bil tretji s časom 14,4 sekunde. Kakor hitro pa je žreb razvrstil preostale naj­ boljše zaprekaše v obe polfinal^ skupini, je bilo jasno, da Lorger. ju ne bo uspelo priti v finale, y odločilnem teku je namreč nasto. pal skupaj z obema svetovnirtin rekorderjema Lauerjem in CaU hounom, nadalje z Mihajlovim, Jci ga je premagal že v četrtfinalu^ pa še z Pakistancem Razikonrn {•^ Cistjakovim. Lorger je dobro startal in bil med vodilnimi use do tretje zapreke. Tu pa mu jç zmanjkalo, kakor v ëetrtfinalii. V cilj je pritekel peti s slabim časom 14,6 sekunde. Tako mu je ostala pot v finale zaprta. Tudi on je moral med gledalce. Isti dan kot Lorger v polfinalu je startal tudi Roman Lešek. Nt vrsti so bila izločilna tekmovanja v skoku ob palici. Za finale je bilo treba preskočiti 440 cm. To­ krat Lešek ni uspel. Z veliko te­ žavo je preskočil komaj 420 cm in še to v tretjem skoku. Višino 430 cm ni premagal. Z njim vrei so zapustili tekmovanje tudi mno­ gi drugi še bolj slavni skakalci^ kot drugi na svetu Morris (470ж bolgarski prvak Hlebarov, evM ropski prvak Grk Roubanis itd! Zato pa se je v tej disciplini uve-\ Ijavil v finale drugi Jugoslovani — Lukman. Prav dobro sta začela oba de- seterobojca Jože Brodnik in Miro Kolnik. Ta ugotovitev še posebej velja za Kolnika, ki se je po pr­ vem delu tekmovanja krepko dr­ žal med najboljšo desetorico. Zal pa se mu je sredi največjega za­ leta in ko je vse kazalo, da bo dosegel tudi svoj največji uspeh dogodilo tisto, kar ga je že na mednarodnem mitingu v Saraje­ vu odvrnilo od nadaljnjega tek­ movanja. Pri skoku v daljino si je namreč poškodoval mišico in je moral zato po zdravnikovem nasvetu odnehati. Ostal je samoÊ Brodnik, ki pa si je drugi davT tekmovanja močno popravil svoj] položaj na lestvici najboljših de- seterobojcev. V generalnem pla­ smaju pa je zasedel častno de­ veto mesto in se z izkupičkom točk močno približal meji sedem tisoč. V posameznih disciplinah pa je Brodnik dosegel naslednje rezul­ tate: 100 m — ll.fi, krcffla — 12.30. daljina 691, 400 m — 51.0, viši­ na — 180, 100 m ovire — 15.7, disk — 37.66, kopje — 65.30, 15M, metrov — 4:37.7, palica — 14t. I V celoti pa je zbral 6.919 točk, kar je več kot odlično. To je bilanca športnih ttspeh-cv celjskih atletov na letošnji rim­ ski Olimpiadi. Z njo ne moremo biti povsem zadovoljni, zlasti pa ne z nastopom Lorgerja in Leska. Sicer pa počakajmo, da nam bo­ do o vsem tem pripovedovali udeleženci sami. POGLED PO SVETU Nehru je nedavno govoril o in­ dijski politiki. Ko so ga vprašali, zakaj je tako strpen, je dejal, da zato, ker je pogan. Popolnoma naravno je, da ga je zaradi tega hudo napadel nek nemški pater v nedeljski pridigi, češ kristjani ne smejo biti strpni. Nemški pater je s tem označil tudi nemško po­ litiko, ki je človeštvu že prinesla toliko zla. Nedavni memorandum nemških generalov, v katerem terjajo atomizacijo nemške voj­ ske, je potrdil pravilnost tiste povojne teze o tem, da se Nem­ čija ne sme oborožiti. Oborožena Nemčija pomeni, da bo svet s pol­ nimi jadri zaplul v orkan svetov­ nega uničenja. Da to ni nobena izmišljotina, prizadevno skrbe Nemci sami z množičnimi revan- šističnimi zborovanji, na katerih govore predstavniki vlade o re­ viziji vzhodnih meja, o reviziji južnih meja, pravzaprav z drugi­ mi besedami o nemškem lebens- raumu, pri katerem so se Nemci vedno držali starega pregovora, da z jedjo raste apetit. Pravijo, da za nemškim memo­ randumom stoji ameriški general Norstadt, ki da je za takojšnjo raketizacijo Nemčije. To ni nič presenetljivega, zgodovina se v tem pogledu temeljito ponavlja. Kaže, da bo šlo le za to, da bi se ne ponavljala še naprej. Nehru je v enem od kasnejših komentarjev dejal, da skoraj ves svet veruje v miroljubno politi­ ko. Ce je kdo za pozitivno ne­ vtralnost, še ne pomeni, da čepi na plotu in niha med obema blo­ koma, marveč pomeni, da je pa­ meten in pravičen. Geslo o ko- cksistenci je Leninovo geslo, kdor to taji, ignorira naravo socializ­ ma, je zapisalo glasüo CK KPSZ, verjetno na naslov kitajskih teo­ retikov, ki bi radi na konici meča nesli komunizem čez mejo. Za prepričanje gre torej, da je mož­ no brez vojne urediti, razvozlati zaplete širom po zemlji. ZDA se ne morejo odpovedati Kubi. Podržavljenje podjetij, agrarna reforma pred vrati ame­ riških latifundistov in multimi- liO'uarjev na Floridi, to je kitaj- sko-sovjetski komunizem, ki ga je treba pregnati z ognjem in me­ čem. Na konferenci v San José pa se je pokazalo, da ZDA niso več absoluten gospodar zahodne hemisfere. Denar je v nekem smislu še sveta vladar, ni pa nuj­ no, da se koncentrira samo v ro­ kah posameznikov z Wallstreeta. Na svetovnem trgu se je v veli­ kih množinah že pojavil kredit socialističnih sil. SZ je dala ZAR novih 900 milijonov rubljev za Assuanski jez, 160 milijonov do­ larjev za izgradnjo Gane, 500 mi­ lijonov rubljev za tretjo indijsko petletko. Gospodarski stiki med Vzhodom in Zahodom se navezu­ jejo kljub »krščanski nestrpnosti«. Ce prebiramo gospodarske pre­ glede, vidimo, da gre v bistvu za veliko vprašanje, ki ga je posta­ vil pred svet komunistični mani­ fest iz leta 184S: Spremeniti je treba svetovno ekonomiko v smislu socialističnih nazorov. Ni čuda, če je za petičnike po vseh celinah baubau usaíca socialna re­ forma. To se kaže tudi v Afriki. Neodvisne afriške države, ki so nedavno zborovale v LeorK)ldvil- lu, pomenijo za še obstoječe ko­ lonije baklo, ki ne more ugasniti. To bodo morali razumeti belci v Angoli in drugod. Stvari v Kon­ gu se obračajo odločno proti Bel­ gijcem, čeprav so navletli marsi­ kaj, kar je ogrožalo in delofna še ogroža dober start v neodvisnost. Angleži so ponudili Lumumbi, da mu bodo vzgaiali oficirje, SZ je ponovno protestirala zaradi bel­ gijske vojaščine in tehničnih strokovnjakov, prav tako gene­ ralni sekretar OZN. Generalna skupščina OZN jese­ ni utegne postati nov vrh. Pri­ prave sicer niso velike niti skrb­ ne, vsaj javne ne. Užaljenost za­ hodnih treh velikih je res zelo ve­ lika, toda v New Yorku bo šlo za velike zadeve planeta. Prav bi bilo, da bi se od tu slišale zares velike besede svetovnih velmož. T. O. Mladi prijatelji so se poslovili v nedeljo ponoči so se iz Celja odpeljali mladi tekmovalci iz Tuzle in Zrenjanina, ki so se s Celjani že šestič srečali na mla­ dinskih športnih igrah »Bratstva in enotnosti«. Srečevali so se stari .znanci in prijatelji in kljub temu, da so bili na igrišču nasprotniki, se je njihovo prijateljstvo letos še bolj utrdilo. Otvoritve, ki je bila na Skalni kleti v petek popoldne, so se po­ leg pokrovitelja iger-sekretarja Okrajnega komiteja ZKS Celje tov, Franca Simoniča udeležUi še predsednik okr. odbora SZDL tov. Jože Marolt, sekretar Občin­ skega komiteja ZKS Celje tov. Tone Skok, predsednik občin­ skega odbora SZDL Celje tovariš Drago Spendi in še nekateri drugi vodilni predstavniki političnega življenja celj'ske občine. Na otvo­ ritvi je spregovoril in mlade goste pozdravil tudi pokrovitelj iger tov. Franc Simonie, vodja celjskih tekmovalcev pa je gostom izročil šopke in izrekel dobrodošlico. Tekmovanje je trajalo od petka do nedelje in na slavnostnem za­ ključku v nedeljo dopoldne iso razdelili pokale, priznanja in di­ plome. Mladi Celjani so osvojili prvo mesto, drugo mladina iz Zrenjап1ћа in tretje mladina iz Tuzle. Predstavnik iz Zrenjanina je ob zaključku izročil v spomin na šeste športne igre mladini Ce­ lja in Tuzle zastavico. Vsi mla­ dinci so si popoldne ogledali Ve­ lenje, zvečer pa so se ^poslovili z željo, da se bodo čez leto dni spet srečali v Zrenj anlnu. Vojaki - slilorji razstavljajo Kronist kulturnih dogodkov bo lahko v soboto, 10. tega meseca zabeležil pomemben dogodek za Celje, saj se bodo v klubskih pro­ storih Narodnega doma prVič na samostojni razstavi predstavili vojaki, ki služijo redni kadrovskr rok v celjski garniiziji. Okoli trideset del — v olju in grafiki — bodo irazstavili trije avtorji, Najštevilneje bodo zasto­ pana dela grafika Tomislava Bor­ sa. Razstava, ki so jo piripravili v j počastitev dneva jugoslovanske • vojne mornarice, bo odprta en ' teden. Otvoritev bo v soboto ob . petih popoldne. Pomembnost tega dogodka pa se kaže še v eni luči — gre namreč za potrditev živahnega in uspeš­ nega kulturno prosvetnega dela, ki vlada med pripadniki celjske garnizije po opravljenem rednem in obveznem vojaškem delu. To delovanje v prostem času je bo­ gato in pestro; en njegov odtenek pa se zrcali tudi v razstavi, ki jo vsem toplo priporočamo. -mb ZAGREBŠKI PLESNI ANSAMBEL V CELJU Čeprav še nismo v sezoni zabavnih prireditev, Olepševalno in turistično društvo vendarle pripravlja za soboto 17. t. m. nastop zagrebškega plesnega ansambla Maria Bogliuni ter pevcev Marka Novosela in Vikice Brešer. Z na­ gradami pa bo sodelovala veleblagovnica Ljudski magazin. Za zboljšanje prometa v izvezi s človekoljubno pro­ metno akcijo, namenjeno borbi zoper brezglavo smrt na naših cestah, so v našem okraju posa­ mezna društva na pobudo pristoj­ nih organov v prvi polovici pre­ teklega meseca izvedla nekatere ukrepe. Tako je v Žalcu avto-moto dru­ štvo »Hmeljar« v dveh izložbah razstavilo fotografije nesreč in podobno gradivo, ki si ga je ogle­ dalo okrog 7,000 ljudi. V Šmarju in Rogaški Slatini je združenje šoferjev priredilo dvoje predavanj za poklicne šoferje in šoferje amaterje, ki se ju je ude­ ležilo 96 šoferjev. Razien tega so tu uredili parkirne prostore, ki jih poprej ni bilo, V Šentjurju pri Celju si je dvo­ je filmov o prometu ogledalo 360 pripadnikov predvojaške vzgoje ter se v razgovorih seznanilo s prometno problematiko in pred­ pisi. Zanimiva je bila akcija, ki jo je izvedlo društvo ljudske tehnike na Polzeli. Poleg dveh filmov z dva tisoč gledalci so člani društva pregledali v tovarni nogavic in tovarni pohištva 330 koles ter na­ nje, tam, kjer je bila oprema po­ manjkljiva, obesili opozorilne li­ ste. Razen tega je v času počitnic opravilo naknadni izpit za kole­ sarske značke 180 pionirjev. V Laškem in Rimskih Toplicah so predvajali ipo en film, z ude­ ležbo 1.800 oziroma 1.400 gledalci. Prometna akcija je naposled zajela tudi Celje — tu si je pred­ vajanja filmov pri rednih pred­ stavah ogledalo okrog 10.000 lju­ di, razen tega pa je avtoservis prirejal predavanja. Cesta do Rinke Gradnja ceste do slapa Rinke uspešno napreduje. Nova cesta bo v glavnem speljana po trasi stare kolovozne poti ter bo sposobna tudi za avtomobilski promet. Ce­ sta poteka od Planinskega doma v Logarski dolini, mimo Plesnika, čez hudourniški most, mimo Lo­ garjevega kota do bodoče spodnje postaje žičnice na Okrešelj. Cesta bo v glavnem gotova že letos. Za boljše delo organizacij Zveze borcev Mnogo stvari je, ki so večkrat življenjskega pomena za bivše bor­ ce. Tu gre predvsem za reševanje materialnjih vprašanj bivših borcev, za uveljavljanje njihovih pravic na podlagi zakonitih določil. Skratka, gre za vrsto vprašanj, ki bi jih mo­ rale občinske organizacije Zveze borcev hitreje reševati, osnovne or­ ganizacije pa seznanjati članstvo z njimi, da bi lahko borci uveljavljali pravice, ki jim gredo, pa zaradi ne­ poznavanja predpisov jih v mnogih primerih ne znajo uveljaviti. Sem sodijo priznavalnine, upoko­ jitve po členu 80 Zakona o pokoj­ ninskem zavarovanju, priznanje dvojnih let itd. Razen tega je še vrsta nalog, ki bi jih morale organi­ zacije Zveze borcev uspešneje reše­ vati. Med njimi naj navedemo le poglavitne: zbiranje podatkov za od­ likovanja, ugotavljanje prvih parti­ zanskih družin, šolanje otrok pad­ lih borcev, šolanje in zaposlitev bor­ cev, zbiranje zgodovinskega gradi­ va, spomeniško varstvo ter naloge, ki spadajo v področje dela sekcij bivših internirancev, ki tudi niso še povsem zaživele. 'Da bi delo organizacij Zveze bor­ cev bolj zaživelo ter da bi le-te ka­ kor tudi članstvo bilo bolj seznanje­ no z osnovnimi nalogami, ki jih mo­ rajo organizacije reševati, so na zadnji seji sekretariata pri Okraj­ nem odboru Zveze borcev sklenili, da bodo člani sekretariata bolj po­ gosto obiskovali občinske odbore Zveze borcev, jim pomagali pri delu in pojasnjevali kriterije pri reševa­ nju raznih vprašanj v zvezi uveljav­ ljanja pravic bivših borcev. Za izboljšanje dela so tudi'skle- nili, da bi naj bil pri vsakem ob­ činskem odboru Zveze borcev stalno zaposlen po en tehnični tajnik, pri Okrajnem odboru Zveze borcev pa trije sposobni uslužbenci, -ma-