UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 84 poVeza Va neVroling Vističnega programiranja s primeri dobre prakse V razredu ines polončič OŠ V odmat, Ljubljana Linking Neuro-linguistic Programming with Good Practice Examples in the Classroom uvod Eden izmed pristopov, ki lahko učitelju olajša zahtevno delo in pripomore k bolj prilagojenemu učenju, je nevro- lingvistično programiranje ali NLP . Nevrolingvistično programiranje je pristop, ki prispeva k osebni odličnosti. Temelji na preučevanju uspešne komunikacije in izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli ljudje na različnih področjih (O’Connor in Seymour, 1996). Podpira osebno čvrstost in kreativno ter k ciljem usmerjeno delovanje posameznika. NLP je zbirka modelov, vzorcev, spretnosti in tehnik za učinkovito razmišljanje in delovanje. To je praktični pri- stop, ki usmerja v prepoznavanje in iskanje virov, ozave- ščanje že doseženih uspehov, pa tudi napak in pomembno vključuje posameznikovo notranje doživljanje. V prispevku bomo predstavili nekaj pristopov nevrolingvi- stičnega programiranja na področju izobraževanja in vzgo- je ter jih povezali s preizkušenimi primeri dobre prakse. nevrolingvistično prograMiranJe NLP je nastal v zgodnjih sedemdesetih letih, ko sta se v Kaliforniji (ZDA) na Univerzi v Santa Cruzu povezala John Grinder, asistent lingvistike, in Richard Bandler, študent psihologije. Preučevala sta izjemno uspešne terapevte: Fritza Perlsa, začetnika gestalt terapije, Virginio Satir, dru- žinsko terapevtko, in Miltona Ericksona, hipnoterapevta. Pri njih sta poiskala vzorce uspešnega delovanja ter na podlagi tega izdelala model NLP (O‘Connor in Seymour, 1996). Kratica NLP je sestavljena iz: • NEVRO – zadeva preučevanje živčnega sistema in po- stopkov v možganih, • LINGVISTIČNO – se nanaša na jezik, ki odseva struk- turo našega mišljenja in nam omogoča komunikacijo z ljudmi, • PROGRAMIRANJE – pomeni zavestno in načrtno določa- nje notranjih procesov (misli, občutkov in sposobnosti). Nevrolingvistika raziskuje, kako se v človeških možga- nih kaže, pojavlja in oblikuje jezik ter kako ga možgani »preoblikujejo«. Možgane lahko programiramo tako, da podobno kot pri računalniku tudi v njih nameščamo nove »programe« in tako razširjamo svoje sposobnosti, stare »programe« pa lahko nenehno preokvirjamo, izboljšujemo in nadgrajujemo (Schwarz in Schweppe, 2012), omejujoče in škodljive pa opuščamo. Kako to spreminjanje poteka, pojasnjuje Robert Dilts v modelu šestih stopenj, prek katerih potekajo tako učenje in komunikacija kot osebnostna rast in transformacija oz. spreminjanje. Spremembe se lahko dogajajo na različnih ravneh: na področju poslanstva in duhovnosti, posame- znikove identitete, vrednot in prepričanj, sposobnosti in kompetenc, vedenja in okolja. Po Diltsu sprememba na višji stopnji vpliva na nižje stopnje. Po njegovem modelu posameznik zmore korenito spremeniti lastno vedenje, le če spreminja tudi sposobnosti in prepričanja ter vredno- te. Prepričanja namreč določajo sposobnosti oz. vplivajo nanje, te pa vplivajo na vedenje, ki neposredno vpliva na okolje (O‘Connor in Seymour, 1996). NLP se uporablja pri svetovanju, izobraževanju in v po- slovnem svetu. V izobraževanju je namenjen zlasti po- spešenemu in poglobljenemu učenju, v poslovnem svetu za učinkovitejšo komunikacijo in akcijsko in ciljno na- ravnanost, uporablja pa se tudi za podpiranje kariernega, profesionalnega in osebnostnega razvoja. nlp v povezavi z vzgo Jno- izoBraževalniM DeloM področje učenja Gregory Bateson, angleški antropolog, je oblikoval model štirih stopenj učenja: 1. nezavedna neusposobljenost, 2. zavestna neusposobljenost, 3. zavestna usposobljenost, 4. nezavedna usposobljenost. UČITELJEV GLAS | 2020 | št. 1–2 | Vzgoja & izobražeVanje 85 Bateson je razgradil posamezne faze učenja oz. nivoje kompetenc, skozi katere prehajamo v procesu učenja. Sprva se nečesa, kar bi radi znali, ne zavedamo, nato se o tem zavestno učimo in vadimo. Ko postane del nas, lahko to spontano opravljamo. Takrat smo na stopnji nezavedne usposobljenosti. NLP je njegov model nadgradil ter dodal 5. fazo: zavedno kompetenco. Ta pomeni zmožnost, da pridobljeno znanje na ustrezen način posredujemo drugim (O‘Connor in Seymour, 1996). Miller, Galanter in Pribram so že 1960, torej še pred nastan- kom NLP , na področju učenja zasnovali pristop T.O.T.E., katerega kratice se nanašajo na Test (primerjava), Operate (operacija oz. delovanje), Test (primerjava) in Exit (izhod). Ko se želimo naučiti nove spretnosti, začetno stanje, ki ga imamo, primerjamo z želenim stanjem. Nato delujemo tako, da med začetnim in končnim stanjem zmanjšuje- mo razliko. Pri delovanju uporabimo notranje vire, nove možnosti izbire, nova dejanja. Po določenem času učenja ponovno primerjamo oz. testiramo, ali smo dosegli želeno stanje. Če še nismo dosegli zastavljenih kriterijev, nadalju- jemo z delovanjem, če smo z rezultatom zadovoljni, pa iz te zanke izstopimo. Model T.O.T.E. je splošen model, kako postati učinkovit na katerem koli področju (O‘Connor in Seymour, 1996). NLP zato kot učinkovito utemeljuje takšno učenje, pri katerem učenec sam izbira, kako se bo učil. Učenci se po Pers (2015) najbolje učijo, ko cenijo in spoštujejo učitelja ter pri izražanju ne čutijo strahu pred sošolci ter zaupajo v lastne zmožnosti. Pomemben del znanja, ki se shrani v trajni spomin, se pridobi skozi izkušnjo in v povezavi s ču- stvenim doživljanjem otrok, kar potrjujejo tudi ugotovitve nevroznanosti ter sodobne psihološke teorije in raziskave. Avtorja McCombs in Cornelus White navajata, da so za spoznavne in čustveno motivacijske in socialne rezultate pri učencih pomembni predvsem: učiteljevo upoštevanje »glasu« učencev, prilagajanje učenčevim individualnim in kulturnim razlikam, spodbujanje učenja in razmišljanja pri učencih (kar npr. v našem šolskem sistemu spodbuja for- mativno spremljanje). Pri tem je pomembno oblikovanje varnega in spodbudnega okolja, v katerem imajo učenci nadzor nad lastnim učenjem (Peklaj in Pečjak, 2015). Učen- cem prijetna čustva vzbujajo veselje do učenja, vplivajo na višjo motivacijo za delo, večjo pozornost, izbiro ustreznej- ših učnih strategij ter višjo samoregulacijo učenja. Ravno nasproten vpliv na učenje imajo neprijetna čustva. Ta namreč ne prispevajo h kakovosti učenja (Pekrun, 2014). Zaskrbljeni, potrti, prestrašeni, razburjeni ali jezni učenci oz. učenci, ki so iz različnih razlogov pod stresom, se ne morejo optimalno učiti, saj so njihovi možgani preobreme- njeni z neprijetnimi mislimi, zato so nesposobni učinkovi- to sprejemati informacije in z njimi upravljati (Zurc, 2008). V šolskem prostoru niso pomembne le interakcije med učitelji in učenci, temveč tudi interakcije med učenci samimi. Raziskave (Juvonen, 2006; Magajna s sod., 2008; Peklaj, Kalin, Pečjak, Puklek Levpuvšček, Valenčič Zuljan in Ajdišek, 2009) kažejo, da so pozitivni odnosi z vrstniki povezani oz. se odražajo v dobrem počutju učencev v šoli oz. občutju pripadnosti, višji samozavesti učencev, višjem vrednotenju prosocialnih oblik vedenja ter boljšem učnem dosežku (Peklaj in Pečjak, 2015). V nadaljevanju predstavljamo nekaj primerov, kjer je bilo v aktivnosti upoštevanih nekaj ključnih elementov in kon- ceptov pristopa NLP . učni stili ali komunikacijski slogi Komunikacijski slogi po NLP določajo, kako učenci najraje sprejemajo informacije in predelujejo podatke. Po Losier (2009) poznavanje in prilaganje komunikacijskih slogov vpliva na boljšo povezavo v odnosih. Učitelj lahko z vklju- čevanjem različnih komunikacijskih slogov v poučevanje pridobi vse učence v učilnici. Učenci, ki sodelujejo, se bolje učijo ter si več zapomnijo. Primer dobre prakse: Doživeto pripovedovanje o dogodkih iz resničnega življenja Uporaba: • motiv acija pri učnem proc esu, sno v z a pogo v or. Opis: Uč enc em do živ et o pripo v edujemo o z animivih dogod- kih, ki so se nam pripetili. Pripo v edo v anje čustv eno obar v amo. S t em vzbudimo njiho v o po z ornost, ž eljo po uč enju, r a zisk o v anju, čudenju nad življenjem in ži- vimi bitji. Pomembno je, da pripo v edujemo o resničnih dogodkih, saj se v njih lahk o bolje vživimo t er jih bolj pristno predsta vimo. Prednosti in povezava s konceptom NLP: S t em, k o delimo osebno izkušnjo, otrok om pok a ž emo lastni del samega sebe. Tak o pripomoremo k dobremu stiku, k ar je po NLP t emelj uspešne k omunik acije. Č e ima učit elj dober stik z uč enci, jih bo v učnem proc esu lahk o bolj uspešno usmerjal. »Učink o vita k omunik acija je 20 % t ega, k ar v eš, in 80 % t ega, k ar čutiš o t em, k ar v eš.« (Jim Rohn). S pripo v edo v anjem pri uč encih vzbu- dimo le v o polo vic o mo ž gano v (k ot je linearno go v orno logično r a z mišljanje, mišljenje v č aso v nem z aporedju, čustv eno do življanje). Tak o pridobljene inf ormacije se po Pers (2015) shr anijo v tr ajen spomin. S t o met odo bomo še posebej pridobili uč enc e, ki si najbolj z apom- nijo inf ormacije, ki jih slišijo. Ti uč enci po NLP spadajo v skupino slušnega k omunik acijsk ega sloga (glej Pregled- nic o 1). Primer dobre prakse: Razširjena igra dan in noč Uporaba: • z a gibalno sprostit e v, pri utrje v anju in pona vljanju učnih cilje v Opis: Dan in noč je igr a, pri k at eri učit elj ali uč enec go v ori na v odila, uč enci pa jih z gibom pona z orijo. Lahk o jo po v e ž emo s s v e ž e pridobljeno učno sno vjo in ji dodaja- mo poljubne r a zličic e. Igro lahk o igr amo na izpadanje ali samo z a z aba v o. V odja lahk o igro ot e ži tak o, da ob določ enem na v odilu napr a vi napač en gib. Primeri na v odil: • dan (otroci st ojijo) • noč (poč epnejo) UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 86  PREGLEDNICA 1. Značilnosti posameznih komunikacijskih slogov komunikacijski slog značilnosti pogosta uporaba besed priporočila za dober stik učinkovite metode in oblike dela vizualni • zapomnijo si z oblikovanjem vidnih podob v umu • se hitro učijo, hitro odgovarjajo na vprašanja • raje dojemajo večjo sliko kot podrobnosti • vidim • gledam • pokažem • predstavljam si • oblikujte kratka in jasna sporočila, brez podrobnosti • hiter prehod k bistvu • naj sedi spredaj v prašanja: kako to vidiš? je to jasno? opiši mi tvojo sliko. • diagrami • slike • seznami • učni listi • naloge, pri katerih se izpolni prazna mesta • uporaba barvic in označevalnikov Slušni • zapomnijo si, kar slišijo • pogosto si ne zapisujejo • so dobri pripovedovalci • govorijo sami s seboj, ko delajo ali se osredotočajo • povej • govori • slišim • glasno • skrb za pravičnost pri delovanju • pozorno poslušanje in potrditev, da jih slišite • razdelitev snovi na manjše dele, korake v prašanja: Se v redu sliši? kako ti to zveni? Povej mi … • poslušanje in pripovedovanje zgodb • postavljanje vprašanj • možganska nevihta • uporaba glasbil • skupinske debate kineStetični • počasen govor • najbolje se učijo ob delu • radi si vzamejo čas, da se prilagodijo novim okoliščinam • dobro delajo v skupini • občutim • čutim • dotik • navdušen sem • všeč mi je • praktični preizkusi • udobje • skrb za odnose in stike • oblikovanje razporeda za dogovore • skrb za povezanost v skupinskih situacijah • omogočanje časa za ustvarjalnost, zabavo, igro in druženje v prašanja: kako to občutiš? bi se ob tem dobro počutil? • praktično delo • delo s sošolcem • ustvarjalne in zabavne naloge • šaljiva predstavitev nalog • učni listi • preverjanja znanja DIGITALNI • zapomnijo si po korakih in zaporedju • metodično, racionalno in logično predelujejo podatke • so izjemno pozorni na podrobnosti • se učijo s predelavo stvari v mislih • vedeti • logičen • opisati • misliti • oblikujte časovne omejitve • zagotovite mirno delovno okolje • kažite zaupanje • naj sedi zadaj v prašanja, ki dajejo misliti: razumeš? kaj misliš? lahko podrobno opišeš? • razvrščanje • uporaba preglednic • zbiranje in analiza podatkov • učni listi (Povzeto po Losier, 2009.) UČITELJEV GLAS | 2020 | št. 1–2 | Vzgoja & izobražeVanje 87 Primer dobre prakse z vključevanjem pohvale Uporaba: • k o ž elimo pri uč encih spodbuditi ž eleno v edenje Opis: Uč enc em podamo jasna na v odila z a delo. Po t em jih z a v estno spremljamo pri njiho v em delu. Načrtno poišč emo nek aj uč enc e v, ki skrbno sledi na v odilom. T em uč enc em na glas iz reč emo poh v alo. Pri poh v ali po v emo, z a k at ero v edenje jih poh v alimo. Poh v aljenim uč enc em se hitro pridružijo tudi preostali uč enci. Prednosti in povezava s konceptom NLP: »Č e hodit e po s v etu in išč et e odličnost, bost e našli odličnost. Č e hodit e po s v etu in išč et e t e ž a v e, bost e našli t e ž a v e ( O‘C onnor in Se y mour, 1996).« Pri uč encih se ob poja vu poh v ale poja vi notr anja motiv acija, nalogo pa dojamejo k ot izziv . S t o met odo lahk o pridobimo tudi tist e uč enci, ki pri delu potrebujejo dodatno spod- budo. Pri vz gajanju otrok se učit elj osredot oč a na tist o v edenje in v rline, ki jih ž eli spodbuditi pri uč encih. Žele- na v edenja poh v ali t er jih s t em spodbudi. Neja Zupan (2014) trdi, da ima t o, k ar se učimo ali delamo ob kritiki, v elik o manjšo mo ž nost z a uspeh, t er r a v no nasprotno: v ečje mo ž nosti z a uspeh se k a ž ejo ob po zitiv ni vzpod- budi in lastni motiv aciji. Po zitiv en odnos, preprič anje, da bodo sledili dobri re zultati, optimiz em in z a vz et ost lahk o na sogo v ornik a vpliv ajo v taki meri, da se njego v negativ ni prist op lahk o spremeni v po zitiv nega t er v njem spodbudi aktiv no delo v anje. • kino (z rok ami oblikujejo oč ala na oč eh in st ojijo v delnem poč epu) • disk o (plešejo s c elim t elesom) • pomahaj z le v o rok o (pomahajo z le v o rok o) • pomahaj z desno rok o (pomahajo z desno rok o) • obr at v le v o (s t elesom se obrnejo v le v o str an) • obr at v desno (s t elesom se obrnejo v desno str an) • kipi (obst ojijo na mestu v tišini) • dino z a v ri (z gibom pona z orijo ok ostje dino z a v r a) Prednosti in povezava s konceptom NLP: Uč enci se ob igri sprostijo, po v e ž ejo se s sošolci in z učit eljem. Po t em so sposobni bolj uspešno opr a vljati t e žje naloge. V aja še posebej spodbudi uč enc e s pre v- ladujočim kinest etičnim k omunik acijskim slogom (glej Preglednic o 1). Ti uč enci se r adi učijo na z aba v en in igriv način, najbolje si z apomnijo tist o, k ar naredijo sami. Omenjena igr a pri njih vzbudi prijetne občutk e, do življanje notr anjih izkušenj prek gibalne aktiv nosti jim pomaga, da si inf ormacije bolje z apomnijo in jih ustre z no shr anijo. pohvala in kritika Pohvala in kritika močno vplivata na motivacijo posame- znika. S pomočjo pohvale lahko po Sue Beever (2011) pri vzgoji otrok krepimo želena vedenja in vrline, ki jih želimo spodbuditi (npr. neodvisnost, dobroto, pomoč drugim ipd.). Pretirana količina pohval po Neji Zupan (2014) zmanjšuje kakovost in ne prinaša rezultatov. Ključ dobre komunikaci- je je vključitev kritike ali povratnega sporočila. Pri NLP se uporablja »sendvič povratna informacija«. Sestavljena je iz treh slojev: • zgornji sloj: pohvala točno določenega vedenja, besed in dejanj, • srednji sloj: predlogi za izboljšanje in opažanja, ki so podprta s konkretnimi primeri, • spodnji sloj: pohvala oz. podpora, da posameznik zmore napraviti izboljšave. Robert Dilts je razvil tehniko za spreminjanje pojma ne- uspeha v povratno informacijo. Ko nam nekaj ne uspe, si to prevedemo le kot povratno informacijo, ki jo lahko spremenimo, da dosežemo uspeh (O‘Connor in Seymour, 1996). Izbira kot priložnost za motiviranje in vključevanje Sue Beever (2011) na področju discipliniranja otrok iz- postavi učinkovite metode, v katerih lahko odrasli z spre- menjeno reakcijo lastnega vedenja in primerno govorico telesa vplivajo na otroka, se z njim povežejo ter uspešno prenesejo sporočilo. Pri vzgoji poudarja, naj bodo starši in učitelji usmerjeni k rezultatu. S takim pristopom otrokom izkažejo spoštovanje ter pripomorejo k razvijanju občutka odgovornosti zase in za svoja dejanja. Nekaj poglavitnih vzgojnih metod po Sue Beever (2011): • spremenite »ne-je« v »da-je« Namesto, da otroku rečete: »Ne! Tega ne smeš početi!«, se vprašajte, k čemu ga lahko smotrno in varno spodbudite. Otrokom jasno pokažite in demonstrirajte, kaj od njih pri- čakujete in kako se nekaj počne. ne tekaj po cesti! … zamenjajte z … Hodi po pločniku. ne igraj se na stopnicah! … zamenjajte z … tukaj se igraj, prosim. veliko več prostora je. • spremenite »prenehaj« v »nadaljuj« Vprašajte se, kdaj, kje ali kako bi bilo za otroka to lahko sprejemljivo. Natu mu povejte, kam mora iti, da to lahko počne, kdaj to lahko počne in kako lahko to počne. nehaj kričati! … zamenjajte z … to je preglasno za zaprte prostore. ali želiš biti glasen in kričati? kričiš lahko zunaj. takoj prenehaj s tem! … zamenjajte z … to lahko končaš po malici. • ponudite učinkovite izbire Otrokom ponudite preproste in jasno ubesedene izbire. Otroci naj razumejo, kaj jim ponujate. UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 88 Primer dobre prakse: Metoda ploskanja za umirjanje skupine Uporaba: • z a pridobit e v po z ornosti uč enc e v, z a umirjanje r a z- polo ž enja Opis: Pričnemo plosk ati iz mišljen rit em: pri mlajših uč encih naj bo rit em preprost, pri starejših bolj z aplet en. Uč enci naj ob ritmu z ačutijo izziv z a z mo ž nost posnemanja. Ko z ačne učit elj plosk ati rit em, se mu nek aj uč enc e v ž e pridruži. Spodbudi jih, naj vztr ajajo, nat o po z o v e še druge uč enc e. V mes se lahk o oglasi tudi z glasom: »Kdo z more posnemati?« Ko sk or aj v si uč enci us v ojijo in us- pešno posnemajo ritmični vz orec, ga učit elj spremeni. Lahk o doda trepljanje po nogah, tlesk anje, k or ak anje ipd. Hitrost izv ajanja lahk o pospeši, proti k oncu pa upo- č asni. Ker ž eli s t o met odo uč enc e umiriti in pridobiti njiho v o po z ornost, je plosk anje na k oncu v edno tišje. Zaključi se lahk o z neslišnim tapk anjem prst o v . Prednosti in povezava s konceptom NLP: S t o met odo lahk o učit elj na prija z en in spoštljiv način pridobi po z ornost uč enc e v t er umiri skupino. Ko ž eli pridobiti po z ornost skupine, je ne obt o žuje, da se nep- rimerno v ede, mar v eč jo usmeri v ž eleno smer. S s v ojim v edenjem je usmerjen k re zultatu, ki je umiriti skupino uč enc e v, da jo bo lahk o uspešno v odil. Po z oren je na jasno go v oric o t elesa in ustre z no demonstr acijo, ki bo uč enc e na igriv način spodbudila k posnemanju. ali se boš zdaj oblekel? … zamenjajte z … ali boš oblekel topel pulover ali vetrovko? Pojej svojo malico! … zamenjajte z … ali za ta grižljaj potrebuješ vilice ali žlico? • izvabite »da« Ta metoda pomaga pri motivaciji otroka za opravljanje ne- prijetnih nalog. Usmerite pogled onkraj naloge in otroku izrazite prednosti opravljene naloge. K nalogi ga spodbu- dite na igriv način. Pospravite učilnico! … zamenjajte z … ali zmore vsak poiskati pet papirčkov in jih vreči v smeti? nadaljujte z delom. … zamenjajte z … ko boste končali z delom, lahko gremo na šolsko igrišče. sklep Nevrolingvistično programiranje učitelju nudi ideje in namige za številne vidike vzgojno-izobraževalnega dela. Prispeva lahko k večji učinkovitosti učenja in uporabnosti znanja ter pripomore k razvoju zrelih in samostojnih oseb- nosti. Med učiteljem in učenci vzpostavlja in krepi dobre odnose, ki so temelj uspešnega poučevanja. Na podlagi poznavanja načel NLP-ja lahko učitelj sam ustvari lastne pristope, ki jih bo uporabljal v vzgojno-izobraževalnem procesu. S tem poskrbi za dvig kakovosti poučevanja, sa- memu sebi pa popestri in olajša delo. vIrI In lIteratura beever, S. (2011). Srečni otroci, srečni mi: uporaba nlP-ja za izvabljanje najboljšega iz sebe in naših otrok. ljubljana: založba karantanija. losier, M. (2009). zakon povezovanja. brežice: založba Primus. o‘connor, j., Seymour, j. (1996). Spretnosti sporazumevanja in vplivanja: uvod v nevrolingvistično programiranje (NLP). žalec: založba Sledi. Peklaj, c. in Pečjak, k. (2015). Psihosocialni odnosi v šoli. ljubljana: znanstvena založba filozofske fakultete. Pekrun, r. (2014). emotions and learning. bruselj in ženeva. international aca- demy of education in international bureau of education. Pers, d. (2015). 10 techniques of nlP for educators. Https://www.linkedin.com/ pulse/10-techniques-nlp-educators-daniel-perskawiec (dostopno 1. 10. 2018) Schwarz, a. aljoscha in ronald P. Schweppe (2012). Moč podzavesti: nevrolingvi - stično programiranje. ljubljana: Mladinska knjiga. zupan, n. (2014). osebna odličnost v podjetju. brežice: založba Primus. zurc, j. (2008). biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost. radovljica: didakta.