Sa lamun-Bied rzycka , Ka ta r ina , Razvoj Grumovega pripovedništva, v : O b d o b j e eks- pres ion izma v s lovenskem jeziku, kn j iževnos t i in ku l tu r i , L j u b l j a n a 1984. Tokarz , Božena, Ekspresionizem: stil ali smer?, v : O b d o b j e ekspres ionizma v sloven- skem jeziku, kn j iževnos t i in ku l tu r i , L j u b l j a n a 1984. Wierzbicki , J an , Slomefiska historia literatury polskiej (rec.), P a m i e t n i k Slowianski , 13/1963. Aleksandra Boromiec-Fiuto Jage lonska un iverza v K r a k o v u Prevedel Tone Pretnar O D E J A V N O S T I M E D N A R O D N E KOMISIJE ZA SLOVANSKE KNJIŽNE JEZIKE PRI M E D N A R O D N E M SLAVISTIČNEM KOMITEJU 1 Na devetem m e d n a r o d n e m s lavis t ičnem kongresu v Ki jevu je bila posvečena vel ika pozornost tud i delu medna rodn ih komis i j p r i Medna rodnem slavis t ičnem komi- te ju . Na zače tku kongresnega za sedan ja Medna rodne komis i je za s lovanske kn j i žne jezike je bil počaščen spomin na člane, ki so sodelovali v Komisi j i od n j e n e us tanovi tve leta 1970, n j i hovo ž iv l jen je p a se j e sklenilo in znans tveno delo končalo . Že pred 8. kongresom v Zagrebu (leta 1978) je Komis i j a izgubi la odl ičnega s lavista — s t rokov- n j a k a za r az i skovan je s lovanskih kn j i žn ih jezikov: leta 1975 je u m r l prof . dr . L jubo- mir Andre jč in , veliki poznava lec r azvo ja k n j i ž n e bolgaršč ine p r a v do sodobnost i in v a r u h n j ene jez ikovne k u l t u r e ; leta 1978 je u m r l a k a d . Bohuslav H a v r â n e k , eden izmed p ion i r j ev in znans tven ih u temel j i t e l j ev kn j i žnega jez ika kot posebne veje jez ikovnega raz i skovan ja , av to r p o m e m b n i h del iz teor i je k n j i ž n e g a jez ika in n jegovega razvoja , tudi v kon t ras t ivn i s lavist ični osvetl i tvi ; sploh je bil to slavist š i rokih razgledov in usmer jenos t i , znan po svoj ih delih iz zgodovine posameznih s lovanskih k n j i ž n i h jezi- kov, posebno še iz časa jez ikovnega p reporoda na rodov v n e k d a n j i Avs t ro-Ogrsk i . Delo obeh slavistov p r i Komisi j i je bilo zelo p o m e m b n o in vpl ivno, ostalo bo vir p o z n a v a n j a in p r i č e v a n j a o p r i z a d e v a n j u za reši tev t emel jn ih v p r a š a n j teor i je in p r a k s e s pod roč j a kn j i žnega jezika in jez ikovne ku l tu re . K m a l u po zagrebškem kongresu smo se poslovili od akad . L judev i t a Jonke ja , ki je bil de j aven zlasti v p r v e m obdob ju , ko je p r i speva l za zborn ik r a z p r a v e o k n j i ž n e m in pogovornem jez iku na Hrvaškem, o v p r a š a n j i h no rme h rvaškega kn j i žnega jezika v času na rodnega p reporoda . Leta 1981 je u m r l akad . I. K. Bilodid, p reds t avn ik u k r a - j inskega kn j i žnega jezika v Komis i j i ; na m e d n a r o d n i h s lavis t ičnih kongres ih je obrav- nava l splošna v p r a š a n j a kn j i žn ih jez ikov in v p r a š a n j a r azvo ja k n j i ž n e ukra j inšč ine . Spomlad i leta 1982 smo se poslovili od F . P . Fi l ina , u p r a v n i k a inš t i tu ta ruskega jez ika v Moskvi. S p o m i n j a m o se ga kot o r g a n i z a t o r j a za sedan ja Komis i je v Moskvi leta 1974, kot a v t o r j a vel ikih s inte t ičnih del o kn j i žn i ruščini in n j e n e m razvo ju . M a j a leta 1983 je v Brat is lavi u m r l še eden izmed us tanovi te l jev Komisi je , p ro f . dr . Eugen Pau l i ny . Bil je zelo zas lužen za o rgan izac i jo p rvega us tanovnega z a s e d a n j a Komis i je v Bra t i - slavi, na ka t e r em je bil spre je t p r o g r a m de javnos t i Komisije.* P r i j a t e l j sko vzdušje , ki n a m ga je na tem z a s e d a n j u znal us tvar i t i , je posta lo t r ad ic i j a rednih delovnih s r e č a n j v nas l edn j ih letih. Globoko gan jen i obža lu j emo nagl i odhod znans tvenega t a j n i k a Ko- mis i je p ro f . dr . VI. Barne ta , ki je od p rvega z a s e d a n j a v Brat is lavi požr tvova lno so- deloval t a k o pr i o rgan izac i j skem kot p r i koncepci j ske in delu, zd ružen im z voden j em Komisi je . Njegovi re fe ra t i , p r eds t av l j en i n a zasedan j ih Komisi je in ob jav l j en i v n j en ih zborn ik ih , so d ragocen pr i spevek za reševan je teoret ičnih v p r a š a n j kn j i žnega jezika. Vse te izgube so obču tno pr izade le de javnos t Komis i je ; k l j u b t emu p a bo t r eba s po- močjo s tar ih , p r i zadevn ih članov, p a tud i teh, ki p r ide jo na novo, delo nada l j eva t i enako zavzeto kot doslej . * V^ p r o g r a m de javnos t i Komis i je so bili za je t i t r i j e osnovni t ematsk i k rog i : a) splošna v p r a š a n j a kn j i žnega jezika, n jegovo r a z u m e v a n j e in omej i t ev ; b) p ro t i s t av- ni š t u d i j sodobnih s lovanskih k n j i ž n i h jez ikov; c) š t u d i j n j ihovega razvo ja (prim, poroči lo Al. J ed l i čka v čas. Slovo a slovesnost 33, 1972, s tr . 70). 2 Preš lo je že v navado, da se posamezne m e d n a r o d n e komis i je v okviru kongres- nih p r i p r a v ses ta ja jo , p r e d e b a t i r a j o poročilo o de javnos t i v pre tek lem obdobju , ovred- not i jo svojo de javnos t in zar išejo nač r t e n a d a l j n j e g a dela. M e d n a r o d n a komis i ja za s lovanske k n j i ž n e jezike si je v vsem tem času pr izadeva la , da bi ohran i l a kont inu i te to . K temu n a j bi p r ipomoglo delo ob spre je t i skupn i nalogi ter zavestno u p o š t e v a n j e koncep ta dolgoročnega p r o g r a m a in n jegove real izaci je na rednih zasedan j ih vsako leto. Temel jn i pogo j kon t inu i te te — rednost z a s e d a n j — se je posrečilo o h r a n j a t i p r a v do 10., t j . jub i le jnega za sedan ja Komisi je v Bratislavi leta 1980. Na tem zasedan ju je bil tudi končan p rv i t ematsk i c iklus Značilnosti sodobnega s t an j a kn j i žn ih jezikov, ki je povezan s s k u p n o nalogo komisi je , obl ikovan, o b rav n av an in spre je t pa je bil na n jenem 2. za sedan ju v Skop ju leta 1972. D a bi izpolnila to nalogo, je češkoslovaška komis i ja izdelala okvi rn i načr t , ki je bil o b r a v n a v a n in dopoln jen na nas l edn j ih za- sedanj ih , novel i ran p a na zasedan ju v Budvš inu leta 1977. (Projekt je bil ob j av l j en v zborn iku z z a s e d a n j a v Skop ju Gooornite formi i slooenskite literaturni jazici, Skop- je 1973, 171—181, ter v čas. Slavia in Voprosy jazvkoznani ja . ) 2.1 Cik lus n a d a l j n j i h vsebinskih področ i j se je začel že na 2. za sedan ju v Sk o p j u s p o m e m b n o in vedno živo temo — govor jene oblike v r a z m e r j u do kn j i žnega jez ika ; ak tua lnos t teh v p r a š a n j je bila v idna tudi na 9. s lavis t ičnem kongresu iz r e fe ra tov Je. A. Zemske, J . C h l o u p k a in J. Mis t r ika . Iz te i zkušn je je mogoče sklepat i , da l ahko pos tane jo refera t i , ki so bili p reds tav l jen i v Skop j u (in ob jav l jen i v Govorni te for - mi . . . ) v mnogem izhodišča za p ro t i s t avno p roučevan j e t. i. pogovorne zvrst i (rus. r a z g o v o r n a j a reč) v s lovanskih jezikih, za r az i skovan je r a z m e r j a govor jene in p isane besede ter s širšega vidika raznolikost i (s t ra t i f ikaci je) narodovega jezika. Ta v p r a š a - n j a o b r a v n a v a Komis i ja tud i s sociolingvističnega vidika v okvi ru p o j m a jezikovni položaj . P ro t i s t avno reševanje v p r a š a n j je p o m e m b n o tako s splošnoteoret ičnega in po jmoslovnega stal išča (kolikor gre za r a z u m e v a n j e in omej i tev po jmov in po javov ter za n j ihovo koordinaci jo) kot s s tal išča ma te r i a lnega r az i skovan ja (to odkr iva po- sebnost jez ikovne s i tuac i je in n jen ih sestavin v posameznih s lovanskih jezikih). Po lagoma so se na zasedan j ih obl ikovala nas l edn ja t eme l jna v p r a š a n j a teori je kn j i žnega jez ika : k n j i ž n a n o r m a v s inhronem in d iahronein pogledu, va r ian tnos t kn j i žne norme, p redp i s (kodi f ikac i ja ) in r azmer j e u p o r a b n i k o v in jezikoslovcev do p redp i sa in norme, splošna in k o n k r e t n a v p r a š a n j a pro t i s tavnega š tud i j a s lovanskih kn j i žn ih jezikov. V z a d n j e m času (med s lavis t ičnima kongresoma 1978 v Zagrebu in 1983 v Kijevu) so bi la o b r a v n a v a n a nas l edn ja t ema t ska pod roč j a : leta 1978 na zasedan ju v Minsku p rob lema t ika p ro t i s t avnega š t ud i j a slogovne razčlenjenost i kn j i žnega jezika, le ta 1979 (v Krakovu) osnova in r a z u m e v a n j e kn j i žnega jezika, pr i čemer so se neka ter i re fera t i u smer j a l i iz splošno obl ikovane teme tud i k posebni s t r a t i f ikac i j i na rodn ih s lovan- skih jezikov in n j i h o v e m u č l en j en ju na posamezne jez ikovne pojavnost i , np r . iz n j i hove f u n k c i j s k e raznolikost i na us t rezne f u n k c i j s k e zvrst i . Leta 1980 je bil ta p rv i vsebin- ski ciklus, ki se je nanaša l neposredno na s k u p n o nalogo Komisi je , končan z a k t u a l n o t emat iko Razvo jn i poteki in težnje sodobnih s lovanskih k n j i ž n i h jezikov. 2.2 De javnos t Medna rodne komis i je za s lovanske k n j i ž n e jezike (v celoti tud i za čas med s lavis t ičnima kongresoma 1978 in 1983) je d o k u m e n t i r a n a z re fe ra t i in d r u - gimi gradiv i z zasedan j , ob jav l j en imi ali v samosto jn ih zborn ik ih ali v časopisnih izborih. Posreči lo se je zagotovit i i zda jo g rad iva p r a v z vseh zasedan j , in izsledki so t a k o posta l i doseglj ivi širši slavistični javnost i . O v i r a za n j ihovo večjo uvel jav i tev pa je r azmeroma m a j h n a publ ic i te ta in in fo rmi ranos t o n j ih . Ne bo to re j odveč, če j ih ponovno naš te jemo v časovnem zapo red ju z osnovnimi b ib l iografsk imi poda tk i . Grad ivo je izšlo na t i sn jeno v nas ledn j ih samosto jn ih zborn ik ih : Gooornite formi i slooenskite literaturni jazici, Skop je 1973; Slooanské spisovné jazyky o dobé obrozeni, Univerz i ta Kar lova 1974; Problemu normy D slavjanskich literaturnych jazykach o sinehronnom i diachronnom aspektach, Moskva 1976; Wariancja normy roe mspôl- czesnych slomianskich jçzykach literackich, W r o c l a w - K r a k ô w 1977; Nadamki a lira- nicy rèèneje kodifikacije — Aufgaben und Grenzen der sprachlichen Kodifizierung, Budyš in 1979; Jçzyk literacki i jego marianty, P race komisii s lowianoznaws twa Nr. 43. V s t rokovnih s lavist ičnih časopisih je bil ob j av l j en n o t r a n j i zborn ik Zorstnost in po- imenooalni postopki sodobnih slovanskih knjižnih jezikov. Slavis t ična rev i ja 25, 1977, 387—464, v dveh s lovanskih jezikoslovnih glasilih p a refera t i z z a sedan ja v Bra- t islavi leta 1980 ( J a z y k o v e d n y časopis 32, 1981, 107—164, in Slavica slovaca 16, 1981, 250—291). O b j a v l j e n i niso bili izsledki 1. z a sedan ja v Brat is lavi leta 1971, o n jegovem po teku pa so poročal i časopisi Slovo a slovesnost, Slavia idr. Ni se tud i posrečilo izdat i r e fe ra tov z za sedan ja v Varn i 1976 in v Minsku 1978. Prek in i t ev kont inui te te , nas ta lo po bra t i s lavskem zasedan ju leta 1980, se je deloma posrečilo ods t ran i t i tako, da se bo Komis i ja sešla na rednem zasedan ju še leta 1983 v Ber l inu; zasedan je organiz i ra H u m b o l d t o v a un iverza in n j ena s lavis t ična sekci ja (glavni o rgan iza to r je prof . dr . K. Gutschmid t ) . Temat ika , i zb rana za to zasedan je (Razvojne težnje slovanskih knjižnih jezikov v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja), je povez l j iva z d rugo smer jo p r o g r a m s k e de javnos t i Komisi je — š tud i j raz- voja s lovanskih kn j i žn ih jezikov. Ta smer se je začela na 3. za sedan ju Komis i je v P rag i leta 1973, ka t e rega težišče so bi la v p r a š a n j a s lovanskih kn j i žn ih jezikov v pre- porodu . Zasedan je je bilo ob dvestoletnici češkega p reporodovca Jose fa J u n g m a n n a , človeka, ki je zaradi svoje jezikoslovne de javnos t i , ak t ivnega jez ikovnega u s t v a r j a n j a (z umetn i šk imi prevodi in u s t v a r j a n j e m nove češke terminologije) in znans tvenoorga- n izac i j ske de javnos t i vodi lna osebnost d rugega rodu češkega na rodnega p repo roda ; v n jegovem delu je mogoče zaslediti pobude za kompleksno raz i skovan je teor i je in p r akse kn j i žnega jezika. Njegovi izsledki l ahko služi jo poglobitvi prot is tavnost i za us t rezno obdobje v razvo ju s lovanskih kn j i žn ih jezikov ali pa za ana logne procese, od- visne od posebnih zgodovinskih družbeno- jez ikovnih okoliščin in v razl ičnih obdobj ih . V izbiri t ema t ike za ber l insko zasedan je je v idna tud i povezava z bra t i s lavskim zasedan jem leta 1980, k j e r se je kot os redn je ob ravnava lo v p r a š a n j e jezikovne d inami- ke, r azvo jne in s inhrone; s inhrona je posledica razvojn ih procesov in izraz razvojn ih t ežen j na pre lomu s tole t ja . Izbi ra zgodovinske t emat ike i zha ja n a eni s t rani iz zahtev neka te r ih č lanov Komis i je po takšni temat ik i , na drugi s t ran i pa je v r a z m e r j u do raz iskovaln ih nalog, s ka te r imi se bo u k v a r j a l o univerz i te tno delovišče gost i te l jske dežele. U a je i zb rana t emat ika znans tveno zelo ak tua lna , in to ne samo za slavistiko, p r i ča dejs tvo, da je bila (ma ja 1983) v Rostocku v NDR medna rodna ge rmanis t i čna kon fe r enca posvečena r azvo jn im tendencam nemškega jez ika od konca 18. stol. s po- sebnim p o u d a r k o m ravno na drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stol. Zgodovinska t ema t ika — razvo j kn j i žn ih jezikov — je bila v z a d n j e m času o b r a v n a v a n a tudi na rednih s lavis t ičnih s r ečan j ih v Beogradu ob Vukovih dneh (prim, zborn ike s teh sre- č a n j : Naučn i s a s t anak slavista u Vukove dane, k n j i g a 2, 1973; 3. 1974; 8, zv. 1, 1982, 10, zv. 1, 1981). V Slovenij i se ta v p r a š a n j a deloma o b r a v n a v a j o na semina r j ih sloven- skega jezika, l i t e ra tu re in k u l t u r e in na s impozi j ih o obdob j ih v s lovenskem jeziku, kn j iževnos t i in ku l tu r i (prim. Zbornik p r e d a v a n j I.—XIX. s emina r j a s lovenskega je- zika, l i t e r a tu rne in ku l tu re , 1965—1983, in O b d o b j a I—V, 1979—1983). Kot smo že omenili , bi mora la postat i s k u p n a naloga, t j . izdelava pro t i s tavn ih oznak sodobnih s lovanskih kn j i žn ih jezikov, b is tvena in nep re t rgana de javnos t Komi- sije, n j en povezujoč i člen. Posebej je bila o b r a v n a v a n a v delovnem delu na vseh za- sedan j ih Komisi je . Uresniči tev te naloge je bi la kasne je razde l jena na dve s topn j i : na p rv i s topn j i bodo pro t i s t avno obdelane znači lnost i posameznih kn j i žn ih jez ikov; ob javo teh izsledkov n a j bi zagotovil i v svoj ih d r ž a v a h člani Komisi je kot p reds tav- niki posameznih jez ikov; na d rug i s topn j i bo na osnovi teh delnih izsledkov izdelana p ro t i s t avna ka rak t e r i s t i ka sodobnih s lovanskih kn j i žn ih jezikov. Po dosedan j ih poro- čilih po teka delo na p rv i s topn j i neenakomerno . Nedvomno je, da dosle j ob j av l j ene r a z p r a v e v t ematsko omejenih zborn ik ih z z a s e d a n j p r e d s t a v l j a j o r azmeroma boga to in u p o r a b n o grad ivo p r a v za izdelavo n a d a l j n j i h ka rak t e r i s t i k posameznih k n j i žn i h jezikov, na n j ihov i osnovi bi bilo mogoče pospeši t i rea l izaci jo spre je te naloge. 2.3 Pomemben pr i spevek za uresniči tev p reds t av l j a tud i zbornik o splošnih proble- mih s lovanskih kn j i žn ih jezikov v modern i dobi, ki ga je p r ip rav i l a Komisi ja za 9. medna rodn i slavist ični kongres v Ki jevu na pobudo in s sodelovanjem prof . A. N. Ko- žina. Zbornik z nas lovom Formirovanije slavjanskich literaturnycli jazykov: Teoreti- českije problemy (Sbornik obzorov) je izdala kot g rad ivo za 9. kongres o rgan izac i j a M I S O N (Mežduna rodna j a i n f o r m a c i o n n a j a sistema po občes tvennym n a u k a m ) , Mosk- va 1983. Vsebu je ka rak t e r i s t i ko r az i skovan ja posameznih s lovanskih kn j ižn ih jezikov od t r ideset ih let našega s to le t ja . Naloga je bila p reds t av l j ena in spre je ta na bra t i - s lavskem zasedan ju 1980, k j e r je bil p r a v tako izdelan okvirni pos topek za n j eno izdelavo. I z d a j o zborn ika je zagotovil v sode lovan ju z vods tvom Komisi je prof . dr . A. N. Kožin. Zahval i t i se m u je t r eba za p o b u d o in ak t ivnos t pr i izdelavi zbornika , o rganizac i j i MISON za uvrs t i tev pub l i kac i j e v zb i rko g rad iv za kongres, vsem članom in tud i neč lanom Komisi je , ki so sodelovali pr i n a d a l j n j i h oprede l i tvah , p a za uza- veščan je kor is tnost i in pomembnos t i naloge. K l j u b neka te r im poman jk l j i vos t im , ki so l ahko posledica časovne stiske posameznih redakc i j , je to nedvomno pr ispevek, ki ima poleg svoje osnovne in fo rmac i j ske vloge iz jemen pomen tudi za izdelavo ka rak te r i s t ik posameznih kn j i žn ih jezikov. 2.4 Doslej ob jav l j en i zborn ik i pa tudi časopisne r azp rave so nedvomni dokaz o p lodnem delu Komisi je . Iz zborn ikov in r a z p r a v je očitno, da so av to r j i prišli ne samo do globl j ih spoznan j mnogih konkre tnos t i v sestavu in de lovan ju posameznih s lovanskih kn j i žn ih jezikov, p rav i loma z u p o r a b o pro t i s tuvne metode, a m p a k tudi do osvetl i tve neka te r ih temel jn ih v p r a š a n j r azv i j a joče se teor i je kn j i žnega jezika. Gre za p r i spevke o rešitvi splošnih v p r a š a n j norme (ev. s t anda rda ) in predpisa , o vedno ak tua ln i p rob lemat ik i jez ikovnih va r ian t , va r i an tnos t i norme, va r i an tn ih oblik in sredstev, da l j e za v p r a š a n j a r a z u m e v a n j a in omej i tve kn j i žnega jezika, o s t r a t i f ikac i j i na rodnega jezika in posebno o ak tua lnos t i p rob lemat ike pisanega in govor jenega je- zika. V neka te r ih delih so bile izražene misli za obdelavo raznih t ipov norm, rešena so bila v p r a š a n j a vzorcev s lovanskih kn j i žn ih jezikov z izpostavi tv i jo obrisov, s ka- ter imi je mogoče označit i p r ipadnos t t ipu. Na t ančne j e so bili določeni neka te r i že uporab l jen i po jmi iz teori je kn j i žnega jezika (npr. po jem inte lektual izaci je , raciona- lizacije), odkr i t i in podrobne je opisani so bili nekater i pos topki in procesi (npr. un i - verb izac i j a in mul t iverb izac i ja ) ipd. V mnogih p r i spevk ih se je uve l jav l ja l socioling- vistični vidik, v ospred je so p r iha j a l i tudi izsledki teor i je komunikac i j e . Povedat i je t reba, da so bili za potrebe teor i je kn j i žnega jezika izdelani ali modi f ic i ran i neka ter i temel jn i po jmi sodobne sociolingvist ike; o tem nam p r i č a j o številna sovje t ska socio- l ingvis t ična delu. Gre za po jme kot jez ikovna s i tuac i ja (ta pojem je iz jemno upo raben v teori j i kn j i žnega jezika za reševanje r azmer j a kn j ižnega jezika do d rug ih oblik na rodnega jezika, za kons t i t u i r an je p o j m a tip kn j i žnega jez ika idr.), k o m u n i k a c i j s k a sfera , ev. k o m u n i k a c i j s k o okol je (za raz ločevanje in omej i tev f u n k c i j s k i h zvrsti), za p o j m o v a n j e vrednostnih r a z m e r i j do jezika, jez ikovnih po javov idr. V r a z m e r j u do jez ikovne t rad ic i je l ahko govor imo o funkc i j sk i usmer jenos t i sodobne teor i je kn j i žnega jezika, ki je v okvi ru Komisije v idna v posameznih obl ikah reševanja v p r a š a n j kn j iž - nega jezika. Pomembna sestavina de lovan ja Komisi je so tudi delovni stiki in d iskusi j - ske izmenjave , ki so v z p o d b u j a l i ob ravnavo in reševanje ak tua ln ih v p r a š a n j (to se je pokaza lo npr . pr i r az i skovan ju pojavov, kot so un iverb izac i ja , mul t iverb izac i ja , ak tua l i zac i j a ipd.). Seveda pa ni bil namen doseči popolno nazorsko enotnost postop- kov in p o j m o v a n j . Pr i raz iskovalnem delu posameznih slavist ičnih središč se nedvom- no uve l j av l j a vpliv na rodn ih jezikoslovnih t r ad i c i j in vpl ivnih posebnosti , np r . šol. Po d rug i s t rani pa je t reba podp i ra t i koord inac i jo na vsebinski in terminološki ravni , koord inac i jo , ki je p o m e m b n o izhodišče p ro t i s t avn ih raz i skovan j . 2.5 Reševanje vprašanj razvoja in sodobnega stanja knjižnih jezikov, splošnoteore- tična vprašanja ter raziskovanje in izdelava karakteristik dejanskih pojavov prihajajo v ospredje tudi v drugih jezikovnih združbah (omenil sem že povečano zanimanje za to problematiko pri germanistih v NDR, na razpolago so dela sovjetskih germanistov, anglistov, romanistov in drugih strokovnjakov, npr. v periodično izdajanih zbornikih v redakciji prof. M. M. Guchmanove). Deloma se z našo tematiko ujema tudi naloga v okviru sodelovanja akademij socialističnih držav — Narodni jeziki v razviti so- cialistični družbi. Razumljivo je, da ni ta naloga omejena samo na slovanske jezike, da ni usmerjena izrazito samo na knjižne jezike. Po podatkih bo razčlenjevanje po- tekalo v treh tematskih krogih, ki bodo vključevala vprašanja jezikovne politike, vpliv družbenih faktorjev na jezik in jezikovno kulturo v socialističnih državah. Z a n i m a n j e zu rešitev teoret ičnih v p r a š a n j kn j i žnega jezika, v povezavi tud i s teori- jo in p r a k s o jez ikovne ku l tu re , se po j av l j a še v drugih , ne samo slavist ičnih cen t r ih : t ako so npr . germanis t i v NDR izdelali obsežne ka rak te r i s t ike položaja r az i skovan ja istih p o d r o č i j v češkem, s lovaškem, pa tudi sovje tskem jezikoslovju (Sprachwissen- schaf t l i che I n f o r m a t i o n e n 4, Akademie der Wissenschaf ten der D D R , Zent ra l ins t i tu t f ü r Sprachwissenscha f t , Berlin 1982); r az i sku je jo tud i d ruge značilnosti . Tudi ti dve sklepni dejstvi lahko postaneta neposredna pobuda za nadaljnjo de- javnost članov Komisije. Sodobni znanstveni kontekst, ki smo ga v poročilu predsta- vili, potrjuje, da je pobuda, ki je pripeljala do ustanovitve Mednarodne komisije za slovanske knjižne jezike pri Mednarodnem slavističnem komiteju, izhajala iz zavesti o strokovni in družbeni aktualnosti tematike. Tako je Komisija s svojim delom do določene mere spodbujala — tudi v povezavi z jezikoslovno tradicijo v nekaterih središčih — močan razvoj znanosti o knjižnem jeziku, ki smo mu danes priče. Alois Jedlička Praga Prevedla Ada Vidooič-Muha