Naše žrtie za domevino. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. se nam poroča: Smrt Jnam je pobrala dne 19. septembra vrlega moža, očeta in cerkvenega molilca, v najlepši moški dobi 42 let, CirilaVerbnak iz Štanjgrove. Bolezen si je nakopal na srbskem bojišču leta 1914. Kot invalid se je vrnil 28. marca 1815 k svojim domačim v veliko veseije žene in otrok. Pa to veselje je trajalo le kratko Časa. Od časa, ko se je vrnil domov, je zmiraj tožil, da ga nekaj tišči v želodcijL. ,. Pne 8. sept. ga je vrgla želodCna bolezen na bpt&iško postelj; s katere ni več vstal. Spreviden s sv. zakramenti za umirajoCe je mirno v Gospodu zaspal. Zapustil je žalujočo ženo s tremi nepreskrbljenimi otroCiOi. Na južnem bojišču je padel Martin Janžekovič iz Rucmancev župnije Sv. Tomaž pri O r m o ž u. Bil je zelo hraber in vrl vojak v ponos vsem Slovencem. Dobil je granato v prsi in je hitro in lahko v Gospodu zaspal. Vzgledno krščansko Požegovo rodovino n a Paki pri Vitanjuje zadela svetovna voina zelo hudo. Oba sina Janez in Jože sta žrhovala svoje življenje, ko sta branila našo slovensko zemljo proti Italijanom. Starejši sin Janez, ki je bil že samostojen posestnik, p. d. PotoCnik v Zg. Doliču in ki zapušfia mlado vdovo in tri nedoras le otroke, je padel pred letom pri Lokvici, drugi sin Jožef, ki bi prevzel domače zelo obsežno po sestvo, je pa izdihnil 27. avgusta t. 1. ranjen v v prsi, blizu Gorice. Goriška zemlja naj bo junakoma lahka, prizadetima rodbinama pa sočustvo okoliCanov v tolažbo. Dne 1. oktobra je po kratki bolezni mmri v vojaški bolnišnici v Celjo značajeD mož, plemenit po srcu in dnhu, zvest pristač Slovenske Kmetske Zveze Janez Slimšek, doma ia St. Petra v Sa vinjski dolini. Pokojnik je bil vseskozi vzor moža in očeta. Bil je splošno priljubijen, marljiv, delaven kot čebelica. Svojim otrokom je bil najboljši oče. Dal Bog, da bi se lahko vsi otroci izrazili o svojih oCetih kakor njegova najstarejša hčerka: >Ata, veliko si se trudil, da si nam pripravil in ohranil časn« premoženje. Pa več kot vse je vreden izgled, s katerim si nam pokazal pot v življenje.« Blagor olrokom, ki imajo za očeia takega moža! Koliko je storila neizprosna smrt hudega dobri rodbini, je Dedopovedljivo. Tolaži jih naj zavest, da oče že vživa plačilo pri Onem, ki ne ostane dolžan niti kupice hladne vode. Blagi rodbini Slimšekovi naše iskreno sožalje! \z Spodnjega Gasteraja pri Sv. Jurjn v Slov. gorieah se nam piše: Dae 10. t. m je omrl po dolgoirajni muCni bolezni Crnovojnik in tukajšnji občinski odbornik Ignac Bauman t 42. leta starosti. Bil je zaveden Slovenec, pri vsakih volitvah je trdno stal na naši strani. Ginljivo je bilo videti, kako potrpežljivo in udan v voljo božjo je rajni prenašal svojo bolezen, katero si je nakopal na južnem kojišča. Pred ednim mesecem. ga je dala vojaška nprava prepeljati iz Donaja na ajegov dom. Tako se mu je izpolnila srčna želja, da je pokopan v svoji rojstni župniji. Zapušča žalujočo ženo in rnater ter 5 nepreskrbljenih otrok. Od Sv. Petrapri Mariboru se \am piše: Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domaSS da truplo leži! Na te besede sem se spomnil ob pogrebu Jakoba Rošker dne 26. oktobra. Bil ie roien Ruperfiah v Roškerjevi, sedaj Kranerjevi hiSi. Za* pustil je domačo hišo po svojih vojaških. letih ter si iskal sreče v tujih deželah, v Belgiji in aa Niza* zeroskem. Našel jo je in dobil svoj stalni dom v Svlci. Burja svetovne vojske ga je pa vrgla iz preljube družine, metala ga je po Poljskem, Galiciji in Blt> ziji in ga nesla smrtno bolnega v Maribor, kjer i& njegov kader, c. kr. strelski polk štev. 26. Po hadem preltfajenju so se mu vneli možuani. ¦TJmrl ie dne 23. oktobra v bolnišnici domobranekega polka v Mariboru. Silcp»inna gorsko Mater božjo ga ie spremlfal po vseh potih njegovega življenja in ko ]s 96daj prišel kot vojak zopet nazaj, se je večkrat izrmzil, da mu pač nikjer tako ne dopade, kot doma in na Gori, kjer bi rad počival. Blagi sorodniki so mu to Željo izpolnili in mu oskrbeli lep pogreb. PokopaDi je pri svojih starših. Naj v miru počiva! Dne 20. oktobra je (iošla iz malteške boiniSnice na južnem Tirolskem žalostna vest, d;* je tam dne 20. septembra umrl na posledicah dobljenih ran od granate bivši naš Orel in vzorni član mladeniSke Marijine družbe, četovodja 26. strelskega polka Alojzij Anderlič iz K a 6 j e g s d o 1 a pri S t. P e •> tru na Medvedovem selu. Jeseni leta 1912 je bil poklican k vojakom, kot desetnik je ob zafietr ku vojske prišel na severno bojišfie; po devetmese©nem mnogem trpljenju je bil pri Kolomeji ranjen. Koje ozdravel, je bil nekaj časa v Mariboru, nato s» je udeležil lanske tirolske ofenzive. Takrat je pisal domačemu župniku: ,,Sprejmite na tisoče pozdravos, katere Viam pošiljamo že iz Italije. Naš trud in trpljenje je zares veliko, ali, hvala Bogu, ni zaman-, ker uspehe imamo prelepe. Kmalu bomo dobili lep del zemljice, ki nam jo je pred leti iztrgal iz rok Italijan. Iz nažih hribov, na katerih se nahajamo., SBže prav poželjivo oziramo na lepe ravnine, ki so ŽC ne daleč pred nami in katerim se vsak dan siekoUko približamo ter upamo, da bomo kmalu pisali razglednice iz Benetk!" Ubogi Alojzij, kar si srčno 2elel, nisi ve6 dočakal; toda, hvala Bogu, bomo kmalu dofiakali mi. Vrli junak, odičen s srebrno hrabrostno svetinjo, navdušen Orel, do konca zvesti ^n Marijin, počivaj v miru v daljni tujiiii! Spominjali smo se te solznih o5i pri družbenem nauku dne 2& oktobra in dne 22. oktobra so pri sv. maši za tvoj dušni pokoj darovali tvoji tovariši polnoštevilno av» obhajilo. Lasbacher Franc je umrl. To najnovejšo pjrožalostno novico slišiš v Ivajncih pri Radgo» n i. Od 11. oktobra že počiva po mufini bolezni na vojaškem pokopališ6u v Ljubljani. Doma pa žalujefe za njim neutolažljivi starši, bolana sestra, dva brata duhovnika: Jože, župnik v Belih Vodah, Antan, mestni kaplan v Celju, ih vsi, ki so ga poznali. Slu-< žil je nazadnje pri nekem topniškem polku, kjer si je tudi nakopal smrtno bolezen. Rajiii je bil priden in vzgleden mladenič v vsakem oziru. Dragi Fran- fcek! Scl si za Safarieevim Toaetom t"c, Kjcr je vcčni inir, tja, kjer se borno zopet videli! Od Š v. L e n a r t a n a d L a š k i m se nam i>išt: Vojska je zopct zalitevala pri nas svo.'o žrtev. Vzela nnm je pridnega, minega in nadu;jOi.:oga vrloga uilactcaiča Antona Gradišnik iz \ clkihgorolc. Vsled ran, dobljeuih na soski fror.t;, jc izuibuil s\ojo blago dušo v bolr.išnici nsmiljenih soster iia Uui.-aju dno 15. oktohra 1917. Dne 18. septombrn t. !. io w\\i-\ \ r.eki bohiiš- uici v Crni gori m;ai. ojuik Jožef Goviea;;, lanot v Apačali, župnije S t. Lovrenc no Drav/sk e ra p o 1 j u, brat č. g. župnika Jaueza Goričan v ^pitaliču. Dne 27. avgusta je padel na italijanski ironti 19 let stari mladenič Mate^ Petek, doma iz Z l ato1 . ? pr; K t. t n n ž ii na Dra vskempolj u. Vse padle slovenske žrtve za domoino obranimo v trajnem s;;ominu!