STUDIJSKA BIBLIOTEKA L J U P L J .".V A tU 2 p (O.C. la posta) v Trsta« t torek 3« januarja, 1928, - Leto VI. po—m«™ jt«rn*« m cent. Letnik LIH deljka. N ar o črnin«: s« 1 mM« o lato L 75.—, ▼ mommtro •L — O £lani ina sa I mm proatora ska h ob rtu« oglas« L 1«—, sa oamrt-1.50, oglasa dcaarmik uvodsr L 2—w prvi strani L 2.— EDINOST Ur«dniitTo in upraTnittro: Trst (3), ulica S. Franc«sco 4'Assisl 20, To* iofon 11-57. Dopisi naj sa pošiljajo izključno uradniitvn, oglasi reklamacij« in denar pa uprarnUtro. Rokopisi sa bo vračajo. Nelranluraan pisma sa n« spr«i«maio. — Last, založba fa» tisk Tiskarn« «Ediaost»« PoduredniŠtvo ▼ Gorici: »lica Giosuft Carducci «. 7, L a. - TalaL BL 32L Glavni in odgovorni ursdnikt proL F% Parku I Trst leta 1927. Leto 1927. je bilo v gospodarskem oziru nepovoljno za večji del evropskih držav. Pri nas v Italiji se je v tem letu izvršila denarna sanacija, težka operacija na gospodarskem telesu, katera ni mogla ostati brez gotovih posledic na gospodar^1 razvoj. In tudi tisti kraji v inozemstvu, kamor ses~ delavna cona tržaške luke, preživljajo več ali m»«l akutno gospodarsko k rito ali vsaj gospodarski Posebno se toži o nepovoljnih trgovinskih prilikah na vzhodu, v Levantu in na Balkanu, v teli v povojni dobi za Trst najvažnejših krajih. V tržaškem zaledju, naslednih državah prejšnje monarhije, se je pa konjunktura v drugem polletju nekaj zboljšala, kar se je moglo takoj opaziti tudi na precejšnjem zboljšanju prometa tržaške luke v drugem polletju. Vse te razmere se zrcalijo naravno kar najjasneje v prometu tržaške luke v prošlem letu. Leto 1927. se je torej pričelo v slabem znamenju za Trst. U-radna statistika tržaške luke je zaznamovala v prvem polletju nadaljevanje prejšnjega nazadovanja. Pod vtisom tega razvoja se je pričaia baviti tudi o-srednja vlada intenzivneje s tržaškim problemom, kateri se je vsestransko študiraj* Za enkrat so se znižale pristojbin« v prosti luki še pod višino leta 1924, kar se pričenja v trgovini blagodejno čutiti. V proučevanju se nahaja načrt za razširjenje sedanje trgovinske proste luke v industrijsko prosto luko po vzorcu Benetk. Mnogo se je govorilo v prošlem letu o borbi med Trstom in Hamburgom. Trst uživa namreč posebno ugodne prevozne pristojbine v prometu s prejšnjim zaledjem avstro-ogr-ske monarhije, takozvano jadransko tarifo. Ta tarifa veže precej prometa na Trst in so celo slučaji, ko je na pr. cenejši promet skozi Trst za Cehoslo-vaško in celo za nekatere pokrajine Jugoslavije nego pa direktno po železnici. V Nemčiji so vzeli jadransko tarifo kot nepravično protežiranje Trsta proti Hamburgu, nakar so nemške železnice uvedle posebne bojne tarife. Letošnja pogajanja so najprej dovedla do sklenitve neke vrste premirja In nemška železnica je začasno u-kinila svoje bojne tarife. Sedaj se vodijo pogajanja med zastopniki Trsta in Nemčije daljo. toda so nad vse težka in niso mogla dovesti do sedaj do u-spešnega zaključka. Na obeh straneh je pa dovolj dobre volje, da se bo mogoče v bodočnosti izogniti nadaljevanju škodljivih tarifnih borb. V drugem polletju zaznamuje statistika znatno povečanje prometa v tržaški luki, kar ima ta posledico, da se leto 1927. zaključuje celo z gotovim porastom prometa napram letu 1926. Več se pač od leta gospodarske krize, kot je bilo 1927. ne more zahtevati. Promet v vseh smereh po suhem in po morju je do-; irel leta 1927 48,931.625 sto-tov leta 1926. Za primerjanje naj služi še I. 1913. s 61,472.746 stoti in I. 1924., najpovoljnejše povojno leto za Trst, z 58,411.313 stoti razkrcanega blaga. Napredoval je 1. 1927. uvoz po morju za 11 % napram 1. 1926, nazadoval pa izvoz, po morju za 13%. Ta zadnja l-ostavka je Ahileje-va peta, najobčutljivejša točka tržaškega prometa in je gotovo v zvezi z gos i>o d a rs k i m zastojem z znižano kupno močjo prebivalstva in povečano mednarodno konkurenco v Levantu, ki je za pomorski izvoz Trsta aajglavnejSa domena. Nazadovanje te postavke se ima prištevati skoro izključno zmanjšanemu izvozu češkega sladkor-ia in avstrijskega in jugoslo-venskega lesa preko Trsta. U-gotoviti se pa mora, da so vzroki za to bolj mednarodnega značaja in so torej izven iniciativnega delokroga tržaških trgovcev. Vendno jasneje se nam kaže pomen Trsta in Julijske Krajine v gradbi ladij. Ladjedelnice v Trstu i n Tržiču so dogradile leta 1927. 15 ladij s težino 72.000 ton. To je skoro toliko, kot zna-*a produkcija vse ostale Italije. Ta industrija daje pri nas dela I £3.000 delavcem in ie že zašlo- | vela tudi preko državnih mej, kajti v prošlem letu so domaČe ladjedelnice dovršile tudi več naroČil iz Argentinije in Brazilije. ___ . x . Zračni promet Trsta je tudi vreden da se omeni. Do sedaj sta v prometu dve redni progi, namreč ona preko Benetk v Milan in Turin in preko Šibenika v Zader. Pred otvoritvijo se nahaja nova črta, ki bo vezala Trst s Carigradom preko Zadra in Brindisi. Zračni promet se je 1. 1927. skoro podvojil. Bilo je prepeljanih 3300 potnikov. Tako hoče Trst izrabiti svojo u-godno zemljepisno lego in postati križišče zračnega prometa. V hudi krizi se je nahajal tudi tujski promet Trsta in znanih kopališč, ki je zadobil leta 1927. hud udarec. Revalutacija lire je povzročila porast draginje za inozemske goste, ki so bili radi tega redkejši v naših hotelih. Tudi draginja ni v Trstu nazadovala v istem tempu kot drugod v Italiji. Življenjski indeks mesta Trst je od junija do novembra padel le za 3%, medtem ko je na pr. oni za mesto Milan padel v istem času za celih 10%, kar ni moglo biti v prilog prometu Trsta. Prehajamo v novo leto z dobrimi znamenji, ki kažejo, da se bo ono zboljšanje, katerega prve znake nam predočuje jo številke prometa zadnjih mesecev, moglo razširiti in da bosta tržaška agilnost in inicijativa imela v letu 1928 obilne uspehe. Novo lato v Rimu Sprejemi na dvoru in v palači Clucp RIM, 2. Novoletne sprejemne ceremonije na dvoru so se vršile včeraj z običajno slovesnostjo. že v jutranjih urah se je bila zbrala pred Kvirinalom velika množica meščanov. Kralj, kraljica in princezinja Ivana so se pripeljali iz vile Sa-voia v kraljevski grad nekaj minut pred 10. Kmalu nato je prispel načel nik-Vlade on. Musso-lini, ki je bil oblečen v uniformo prvega ministra. Izrazil je članom kraljevske hiše svoja novoletna voščila. Za njim so prišli voščit «Collari dell'An-nunziata» Diaz. Thaon di Revol Orlando, Boselli in Bonomi. Ob 10.5 so se pripeljali v posebnih kočijah zastopniki senata, ki jih je vodil podpredsednik Melodia, kmalu nato pa zastopniki poslanske zbornice, pod vodstvom on. Casertana. Predpoldne so bili sprejeti še člani vlade, državni podtajniki, bivši ministri in italijanski maršali. Popoldne so se sprejemi nadaljevali ob 15. Sprejeti so bili poleg drugih višjih državnih dostojanstvenikov, civilnih in vojaških, vsi člani vodstva fa-šistovske stranke, rimski guverner in prefekt. Avdijenco so se zaključile ob 17.45. Po sprejemu na Kvirinalu se je predsednik vlade podal v palačo Chigi, kjer so ga čakali Člani vodstva fašistovske stranke. Generalni tajnik on. Turati je on. Mussoliniju izročil prvo izkaznico fašistovske stranke za I. 1928, povdarjajoČ v daljšem govoru delo in uspehe fašizma tekom poslednjih pet let, ki so pred vsem delo in uspehi načelnika vlade. On. Mussolini je odgovoril, naglašujoč zasluge posameznih članov vodstva, v prvi vrsti on. Turatija, ) glavnega tajnika stranke, ter zahvaljujoč se jim za sodelovanje. Svoj govor je zaključil tako-le: «Lotimo s?e spet dela brez odlašanja! Z navdušenjem, z bratstvom, s popolno vdanostjo domovini in fašizmu. Od tega našega velikega napora bodo vzrastle sveže, mnogoštevilne generacije, ki jih pripravljamo, namreč: možje skromnih besedi, hladnokrvnega poguma, vztrajne delavnosti, slepe discipliniranosti, popolnoma različni od Italijanov od včeraj. S to vrlino si bo Italija napravila prostor v svetu.» Pozneje je predsednik vlade sprejel v Rimu navzočne fašistovske poslance, ki jih je vodil predsednik zbornice on. Caser-tano. Poslancev je bilo kakšnih 200. On. Casertano je v imenu poslancev nagovoril načelnika vlade ter je zaključil z naslednjimi besedami: «Vsegamogoč-ni Bog, stoj ob strani in varuj Mussolinija za srečo in veličino Italije !>» On. Mussolini je odgovoril, da je napravil za poslance izjemo in jim dovolil, da so mu i sli voščit, ker jim je hotel s tem izpričati svojo simpatijo in priznanje za delo, ki so ga kot fašisti izvršili za Italijo. Proti znižanju mil ki bi presegale 20% plaS RIM, 2. Glavni tajnik fašistovske stranke je razposlial pred časom pokrajinskim tajnikom okrožnico, v kateri jih je pozval, naj ne dovoljujejo niža-nja mezd, ki bi prekoračilo 20% plač, če se ta nižanja opirajo samo na indeksne številke. A-gencija «Roma» poroča, da je napravila ta okrožnica na delavstvo najlepši vtis in da je bila sprejeta tudi od delodajalcev z velikim razumevanjem. Življenjske izkušnje dokazujejo. se nadaljuje poročilo agencije, da so cene življenjskih potrebščin, po katerih se odmerjajo plače, še vedno visoke. Spričo tega se ne smejo znova nižati mezde, dokler se ne znižajo cene življenjskih potrebščin. Na drugi strani pa so pričeli napredni delodajalci razumevati, da je treba zniža#ti proizvodne stroške potom tehničnega in gospodarskega zboljšanja tovarn, ne pa potom pretiranega nižanja delavskih pla5. Od delavcev se kvečjem lahko zahteva večja pridnost in vestnost pri delu. Avtomobilske pristojbine RrM, 2. Plačevanje avtomobilskih pristojbin za svobodno kroženje in za zboljšanje cest se bo pričelo dne 10. t. m. Pristojbine se bodo morale vplačevati pri sedežih avtomobilskega kluba, katerim so bile poverjene v tem pogledu funkcije pokrajinskih izterjevalnic. Pristojbine se bodo morale plačevati izkl j i' rno le pri iztirjevalnem u-radu (sedežu avtomobilskega kluba) pokrajine, pri katerem je bil zaznamovan voz, za katerega se bodo omenjene pristoji bine plačevale. ; Izfirjevalnice ne bodo smele v nobenem slučaju sprejemati plačila za vozove drugih pokrajin. Zasedanje izvrševalnega odbora mednarodnega dijaškega udruženja RIM, 2. Predsednik mednarodnega dijaškega udruženja Robert Maltini je odpotoval i Maloijo v Švici, kjer se bo vrši lo zasedanje izvrševalnega od bora mednarodnega dijaškega udruženja, ki bo trajalo v Maloi-ji do 4. t. m., dne 6. pa se bo nadaljevalo v Ljubljani in se bo tam zaključilo 10. januarja. Nova delavska himna RIM, 2. Skladatelj Peter Ma-scagni je uglasbil po besedilu Libera Bovia in Edmunda Ros-sonija novo delavsko himno. Himna je bajć zelo melodična in svečana. Fl'vič bodo izvajale novo himno ob sodelovanju zbora in orkestra v Neaplju dne 6. t. m., naslednjega dne pa jo bodo ponovili v Rimu. Otvoritev novega juridlčnega leta RIM, 2. V sredo, 4. t. m., se bo vršila v veliki dvorani justične palače slovesna otvoritev novega juridičnega leta. Otvoritveni govor bo imel generalni državni pravdnik kasacijskegu sodišča Santoro, ki bo v svojem govoru poročal o ogromnem delu, ki ga je izvršilo najvišje sodišče tekom preteklega leta. Tej otvoritvi bo prisostvoval pravosodni minister on. Rocoo. Nov protifašistovskl Ust bo pričel izhajati v Parizu RIM, 2. Kakor poroča agencija «Recentiss:ma», bj pričel izhajati v Parizu dnevnik «Proti-fašistov glas», ki bo nadomestil prejšnji «Corriere degli Italia-ni», ki je bil pred nekaj tediii ustavljen. Ravnatelj novega lista, ki bo tiskan deloma v italijanščini deloma v francoščini, bo francoski socialistični poslanec Foure Ta je raz poslat političnim beguncem in francoskim socialističnim voditeljem okrožnico, v kateri pojasnjuje program novega lista. Pri «Pro-tifašistovskem glasu» bodo sodelovali, kakor je bilo naznanjeno v omenjeni okrožnici, Marija Rugier, Artur Labriola, Campolonghi, Turati, Nennl, Treves itd. Po sklenitvi modusa vivesuli med Čehoolovaško In Vatikanom RIM, 2. Agencija «Radio Na-zionale® prinaša vest iz Prage, da je bil modus vivendi med če-hoslovaško in Vatikanom, sprejet v katoliških in tudi v vladnih krogih z velikim zadoščenjem. V dogovoru, ki je skoro docela podoben pravemu konkordatu, so bile določene nove meje posameznih škofij, ki odgovarjajo novim političnim mejam. Tudi vprašanje imenovanja škofov je bilo ugodno rešeno, ker se je Vatikan obvezal, da ne bo imenoval novih škofov brez predhodnega odobrenja č*:hoslovaške vlade. Pogajanja med Grčijo in Bolgarsko RIM, 2. Agencija «Roma» prinaša vest iz Aten, da pričakujejo tamkaj grškega odpravnika poslov v Varšavi Rafaila, ki bo nato odpotoval v Sofijo, da rsši sporna vprašanja, ki obstojajo med Bolgarijo in Grčijo. Med temi vprašanji je tudi vprašanje podaljšanja železniške proge Radomir-grško-bol-garska meja. S tem podaljšanjem bo znatno olajšan izhod Bolgarske na morje. Tržaški ladjeddmčar v genovski bolnici GENOVA, 2. Sinoči se je 50-letni dr. Avgust Cosulich pok. Kaliksta, prebivajoč v Trstu, via Scorcola 11, ki se je nahajal tu po opravkih, spotaknil in padel z vso težo na tla. Na pomoč so prihiteli nekateri mimoidoči in neki mestni stražnik, ki s? ga spravili v javen avtomobil, s katerim je bil prepeljan v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da se je precej poškodoval, ter napovedali, da bo ozdravel v 40 dneh. Potopitev italijanskega panika na Črnem morju LONDON, 2. Agent angleškega «Lloyd&» poroča iz Konstan-str, da se je italijanska ladja «Clitulino», ki je bila na potu iz Antwc Ipena v Batum potopila v bližji rta Kali-Ahra, severno od Varne. Posadka se je baj6 rešila. Ob novem letu Pogajanja med Francijo in Ameriko za mirovno pogedbo PARIZ, 1. Danes, ob pričetku novega leta, sta se sestala zunanji minister Briand in odpravnik poslov Združenih držav v Parizu. Imela sta razgovor o načrtu mirovne pogodbe med obema državama. O tem in naslednjih razgovorih sodijo, da bodo sicer čim bolj prijateljski, da pa bo treba vendarle premagati precejšnje težave. Včeraj je prejelo zunanje ministrstvo brzojavko francoskega poslanika v Washingtonu, v kateri je bilo rečeno, da je ameriški državni tajnik Kellogg pripravljen do volit A . Francijii nove koncesije. V ostalem se nanašajo razgovori, ki so se pričeli proti koncu lanskega leta ne le na eno, marveč na dve pogodbi, namreč na že obstoječo arbitražno pogodbo in na pogodbo, glasom katere bi morali obe državi prevzeti moralno dolžnost, da ne bosta iskali rešitve mednarodnih sporov v vojni. Predsednik republike Dou-mergue je sprejel danes ves di-plomatični zbor. Dekan mons. Maglione je izrazil željo, da bi mogla Francija v popolni varnosti in miru posvetiti vse svoje moči za svoje moralno in gospodarsko blagostanje. BERLIN, 1. Maršal Hindenburg, predsednik nemške države je sprejel danes dopoldne di-plomatični zbor. Papeški nuncij mons. Pacelli mu je izrazil v imenu zbora voščila, v katerih jerpovdaril stremljenja ki so se pokazala tekom preteklega leta za dosego svetovnega miru. Hindenburg se je zahvalil želji mons. Pacellija, naj bi si nemški narod in njegov voditelj priborila srečo, in v svojem odgovoru je obenem izrazil novoletna voščila vsem zastopanim narodom. Zatem je sprejel Hindenburg člane nemške vlade, v katerih imenu mu je predal novoletna voščila kancelar Marx. To krat je Hindenburg v svojem odgovoru želel, da bi se čimprej dosegla izpraznitev Porenja. Briandove izjave o \talijanskofranooskih odnosa jih LONDON, 1. Poročevalec lista «Sunday Times» je dosegel avdijenco pri francoskem zunanjem ministru Bnaniu in ga je prosil za kako izjavo o fran-cosko-jugoslovenski prijateljski pogodbi. Briand mu je odgovoril: «V Franciji se nismo niti najmanj razburili prigodom sličnih pogodb, ki so se sklenile med Italijo in Madžarsko ter Romunijo. Bilo je domenjeno, da bo tudi Italija podpisala pogodbo, katero bi bili podpisali Jugoslavija in Francija. Saj je bila ona, ki je predlagala pogodbo, ki bi jo podpisale tri stranke, katere pa potem ni hotela sopodpisati. Čemu bi morali sedaj iskati povodov za pritožbe?« Na vprašanje o italijansko-albanski zvezni pogodbi je dejal: «Mednarodne konvencije jamčijo za popolno integriteto in politično neodvisnost Albanije. Albansko vprašanje ni novo. Mi ga razumemo. Kar pa je potrebno, je to, da se ne nadaljuje več iskanje rešitve tega vprašanja. O raznih prilikah je tisk povdaril, da posreduje med Rimom in Parizom za rešitev njunih medsebojnih nespora-zumljenj neka tretja zelo upliv-na osebnost. Čemu posredovalca? Francija in Italija imata normalne politične zveze. O kakem posredovalcu je mogoče govoriti le ob izrednih prilikah. Mi pa smo z Rimom v stalnih razgovorih glede vprašanj, ki se tičejo obeh narodov. «Se bodete sestali z gospodom Mussolinijem?» je vprašal novinar. «Ko sem poslednjič govoril v poslanski zbornici, sem zatrdil, da bi me zelo veselilo srečanje z~ gospodom Mussolinijem.» «Ob kateri priliki ?» »Napovedovanja,» je odgovoril Briand, «mi ne ugajajo. Kar vam morem reči, je to, da upam, da se bo med Italijo in Francijo dosegel sporazum. Gotovo, jaz in gospod Mussolini bova dosegla sporazum..« znana poinisa Razprava finančnega odbora o proračunu ministrstva za zunanje zadeve BEOGRAD, 2. Na včerajšnji seji je finančni odbor sprejel proračun prosvetnega ministrstva. Danes dopoldne pa je pričel razpravljati o proračunu-zunanjega ministrstva. Današnja dopoldanska seja se je pričela ob 10. uri. Prvi je povzel besedo zunanji m nister dr. Marinko vic, ki je na kratko pojasnil posamezne postavke proračuna. Naglašal je, da so izdatki njegovega resorta znatno znižani ter da so bili v lanskem in letošnjem proračunu skrčeni skupno za 33 milijonov dinarjev. Letošnji proračun je v primeri z lanskim nekoliko večji, kar pa je predvsem posledica kur zn i h sprememb, radi česar so se povečali izdatki za zunanjo službo. V zvezi z zakonom o državni upravi bo tudi zunanje ministrstvo docela reorganizirano. Dr. Marinković je sporočil, da namerava osnovati tri nove konzulate v inozemstvu, in sicer v Haagu, Buenos-Aire-su in Tokiju. Na medklice o-pozicije, čemu vlada ne misli na ustanovitev diplomatičnega zastopništva v Rusiji, je dr. Marinković izjavil, da je ustanovitev poslaništva v Moskvi že predvidena. Svetozar Pribićević je imel daljši govor. Glede odnošajev z Bolgarsko se je zavzel za čim prisrčnejše zveze s to državo. Povdarjal je, da je treba storiti vse, da pride do zbližanja med obema narodoma. Govoreč o jugoslovenskih odnošajih napram Nemčiji je dejal, da si Jugoslavija želi čim boljših in tesnejših odnošajev z narodom tako velike civilizacije in bodočnosti. če je mogla Francija, ki je nosila vso težo svetovne vojne, delati za čim boljše od-nošaje z Nemčijo, potem nima Jugoslavija nobenega povoda, da ne dela v isti smeri. Glede vprašanja priklučitve Avstrije k Nemčiji, pa je dejal, da je treba postopati z vso opreznostjo. Po prijateljski pogodbi s Francijo in po tolmačenju, ki ga je podal Briand v proračunski razpravi, imata o tej stvari Francija in Jugoslavija posto« pati sporazumno. Glede odnošajev z Rusijo je naglašal, da je Jugoslavija poleg Bolgarske e-dina država, ki nima z njo di-plomatičnih stikov. Priznal je, da obstojajo težkoče v tej zadevi, ugotovil pa je, da je Francija že leta 192-i. uredila svoje tozadevne odnošaje z Rusijo in da je tudi Anglija pod vodstvom načelnika delavske stranke MacDonalda, ki ga je podpirala liberalska stranka. «Mi nismo tako rezervna država, da bi se morali bati ruske boljše-viške propagande, saj imamo ravno radi tega zakon o zaščiti države.» Opozoril je nato na velike simpatije, ki jih goji jugo-slovenski narod že od nekdaj napram velikemu ruskemu narodu. Za Pribićevićem so govorili še drugi opozicionalci. Ob koncu pa je zunanji minister dr. Marinković odgovarjal na njihova kritiziranja. Vladna večina je končno sprejela proračun ministrstva za zunanje zadeve. Železniška nesreča v Dalmaciji SPLIT, 2. Pri postaji Kosovo, ne daleč od Knina, je skočil s tira tovorni vlak. Vsled tega jo bil prekinjen promet. Potniki osebnih vlakov morajo na mestu nesreče prestopati. Burja in mraz v jugoslovanskem Primorju SUŠAK, 2. Danes vlada po vsem Primorju silna burja in hud mraz. Na Sušaku se je vsled prevelikega mraza ustavilo vsako delo. Nove aretacije alzaških avtono-m isto v PARIZ, 2. Preiskave proti al-zaškim avtonomistom se Še vedno Inadaljujejo. V petek so nekateri ujeti avtonomisti zbežali iz zaporov. Med njimi se nahaja tudi Henrv Solveen, eden izmed avtonomističnib voditeljev, ki so ga policijski agenlje včeraj v Strassbourgu spet prijeli. V Dorlisheimu ob Renu so prijeli nekega Wurtza, ki je razširjal avtonomistične letake. Hranilne vloge v Združenih državah - WASHINGTON, 2. Po uradnih statistikah so znašale hranilne vloge pri ameriških bankah dne 15. decembra 52 milijard dolarjev, kar odgovarja */8 vseh hranilnih vlog. Hranilne vloge, ki so naložene pri vsoh bankah na svetu znašajo, 84 milijard dolarjev. Mraz v Ameriki CHICAGO, 2. Hud mraz, ki se je pojavil včeraj v srednjem in zapadnem delu Združenih držav se je danes raztegnil preko vsega ozemlja Severne Amo* rike. Skoro po vsej državi in posebno v Chicagu je divjal včeraj popoldne snežni metež, ki je povzročil ogromno škodo in v mestu zahteval 19 človeških žrtev. Drobne vesti Nov židovski rod. Raziskovalec Višnjevski je sporočil ruski akademiji, znanosti, da je odkril doslej še neznan židovski rod. Pri svojem raziskovanju v Turkestanu je dospel v bližini Santarkanda do naroda, ki šteje kakih deset tisoč duš in ki so vsi židovskega rodu. Višnjevski meni, da po se ti-le Židje izselili iz Palestine Že za Salomona, prišli v Srednjo Azijo, kjer so se za. stalno naselili in ohranili svoja posebna ži-dovska svojstva čista do današnjih dnL Ti ljudje so znameniti zlatarji in tkalci. Mnogi se bavijo tudi s poljedelstvom in živinorejo^ Ruska akademija je na to poročilo Višnjevskega odposlala v Tur-kestan židovskega rodopisra Lu-rie, ki naj preišče toliko jezik kolikor navade tega doslej še neznanega rodu. Kralj umetnih draguljev umri V San Franciscu (Sev. Amerika) je umrl kralj umetnik draguljev 2id Rube Roberts Fogi, ki si je bil pridobil s svojo trgovino izredno veliko bogastvo. V mladih letih je osirotel, sprejeli so ga v židovsko sirotišče, kjer je ostal dokler si ni začel sam služiti denarja. Posrečilo se mu je kmalu, da je dobil izključno pravico za prodajo u-metnih draguljev v Zedinjenih državah Sev. Amerike. Ob svoji smrti je zapustil sirotišču, ki ga je bilo sprejelo svoje dni v varstvo, dva milijona dolarjev (38 milijonov lir). n. •EDINOST« Gospodarstvo Združenih držav ¥ preteklem letu Že svoj čas smo imeli priliko aigotoviti, da živimo po vojni jako hitro. V teku enega leta so se dogodile izpremembe, za katere bi solidne j ši razvoj predvojne dobe zalite val dolgo vrsto let. Svetovno vojno si pač moremo predstavljati kot strašen •vibar, ki je morsko gladino tako silno razburkal, da ne moie dolgo priti zopet do miru. Značilna za zadnja leta je tudi skrajna nerednost v gospodarski konjunkturi: manjka vsaka paralela med posameznimi deželami. Pred vojno je potekal? konjunktura na celem svetu v glavnih obrisih enakomerno in enolično, nasprotno obstoja po vojni mnogoličnost in prava babilonska zmešnjava. Tako je preteklo leto 1927. neenako za posamezne narode, nekateri so se mogli veseliti ugodne gospodarske konjunkture, cveteli so zaslužki in delavske množice so bile popolnoma zaposlene, narodno bogastvo in blagostanje je sunkoma naraslio, drugod pa je bil položaj ravno nasproten, krize in trajne depresije so pritiskalo na narode in jim grenile veselje do življenja. Le daleč na obzorju je svetila zvezda upanja v boljše čase, ono upanje, ki drži življenjske energije sveže ravno v časih, ko so za uspesno izvojevanje življenjskih borb tako neobhodno potrebne. Ugodna gospodarska konjunktura je v tem letu cvetela predvsem v Združenih državah. Leto 1927. je bilo tam že šesto leto nepretrgane ugodne gospodarske perijode in z gotovo lier-voznostjo sledijo gospodarstveniki nadaljnemu razvoju, kajti do sedaj se je izkazalo sedmo leto vedno kritično za vsako konjunkturno peri j odo. Pred vojno so se menjavale konjunkture namreč v razdalji vsakih sedem let. Napredek gospodarstva Združenih držav v teku prošlih šestih let ie v gospodarski zgodovini nekaj do sedaj nedoseženega, skoro na vsakem polju so se dosegli novi rekordi, blagostanje naroda se je podvojilo in narodno bogastvo je v statistični luči zrastlo za 50%. Leta 1927. so se pa mogli opaziti prvi znaki, da je prejšnji silni polet izgubil nekaj na svoji moči. neke dogodljaje so hoteli nekateri celo tolmačiti kot svarilo, da more prenapeta struna tudi počiti, tako n. pr. začasna zatvori te v Fordove tvornice avtomcbilov, rezervi-raiiost kupcev, delavski štrajki, težkoče v industriji petroleja, rasioča brezposelnost. Največja nevarnost za nadaljevanje ugodne gospodarske konjunkture je pa grozila o\ ciU in nrodaialcih radio- hipu, ko ta namen omenjeni telefonskih aparatov v stopi ukaz v veljavo. V morajo trgovci vpisati material v register, ki ga predvideva čl. kr. ukaza-zakona od 23. oktobra 1925, št. 1917, ga morajo takoj naznaniti finančnemu tehničnemu uradu in plačati registrskemu uradu v 30 dneh od objave ukaza pristojbine od aparatov ali njihovih delov, ki so bili prej prosti, ter razliko med staro in novo pristojbino za vse on-e aparate, za katere je bila pristojbina zvišana. Pobotnica registrskega urada se mora priložiti k gori omenjenemu vpisnemu registru. Ker je stopil novi ukaz-zakon * v veljavo že dne 13. decembra 1927., se morajo omenjene pristojbine plačati najkasneje do 12. januarja 1923. Proizvajalci aparatov morajo pa le naznaniti svoj material finančnemu tehničnemu uradu in ga vpisati v svoj vpisni register, a od 13. decembra 1927. dalje morajo prilepljati na račune posebne znamke v zneskih, kot so predpisani po novih določbah glede pristojbin. Razveljavljene znamke S kr. odlokom z dne 15. decembra 1927., št. 2379 so bile razveljavljene znamke z napisom «Tas-sa di bollo lusso e scambi» od L 0.10, 0.20, 0.30, 0.40, 0.50, 0.60, 1., 1.50 2, 2.50, 3, 5, 10, 20, 25 In 50. Te znamke so bile vpeljane s kr. odlokom od 20. nov. 1921., t3t. 318. Veljajo satmo de do 1. februarja 1928. Kdor ima še kaj takih znamk, naj pravočasno zahteva pri registr-strškem in kolkovnem uradu, da jih zamenjajo z drugimi znamk ar mi. Ne boste reč dolgo čekali, zakaj v par dneh izide toliko pričakovana januarska številka »Našega g4asa», katerega obseg je ▼ tem letu znatno povečan. Vsebina je bogata in pestra. Kdor se še ni naročil na to lepo družinsko revijo, naj to takoj stori, da ne i>o pri lel prekasno. Za celo leto stane list 15 lir, za pol leta 8, za četrt leta 4 L. — Naroča se na naslov: Naš glas, Trieste, Casella postale 348. TRO NA TRGU CAVOUR- Ob začetku leta 1928. Navzlic precej ostremu mrazu, smo gledali na tržaškem blagovnem trgu v kolikortoliko zadovoljne obraze m marsikateri rdeč nos (radi mraza seveda) jo smehljajoče gledal izza volnene rute. Leto 1927. se je poslovilo od vseh in zdi se, da izpove vsako poslavljajoče se leto v odločilnem trenutku vzdihe olajganja. V smrti starega je rojstvo novega in v tem rojstvu je vsemogočno upanje. Skušali smo v onih nasmehih razbrati odsev vsega, kar je bilo na tistem trgu v umrlem letu... Primerjajoč je človek z lahkoto u-gotovil, da je v vsem razpoloženju zadnjih dni bilo precej relativnega zadovoljstva. Leto 1927. ni bilo med splofino slaJ>:tmi za tržaški blagovni trg. Cene so bile skozi vse leto precej stabilne in so rajše zadevale kon-sumente kot trg, blaga je bilo mnogo in dobrega. Bilanca je torej zadovoljiva. sicer nekoliko napolnili nepravilni četverokotnik na korzu Cavour — toda to blago ni bilo a priori namenjeno trgu. Prišlo je s skladišč in iz trgovki, ker je vilbujalo upanje na boljšo kupčijo na trgu na debelo. Do pomladi bo tako. Pomlad pa nastopi za tržaški blagovni trg zelo hitro. Kmalu po ostrih vremenih, ko se bo znanka burja zopet skrila med belo kraško skalovje, bo kot prvi zazeleciei baš tržaški blagovni trg. Leto 1928. je prišlo v deželo z mrazom. Navadno. Vzelo je staremu letu Se iskrico življenja iz katerega se mora roditi prihodnja tržna sezona. O tej govoriti je trenutno nezmisel. Prehodne cene med 1927 in 1928 letom so bile: Česen 80 lir za stot; pomaranče 35—45 lir za zaboj; pomaranče 130—150 lir za stoi; kostanj 110— 120; cvetno zelje 80; kaa-fijoli 70— 100; vrzote 60—70; cikorija 60— 100; čebula 90—100; sladki zeleni janež 60—100; ločike 140—440; limone 30—40 lir za za^uO); mandarini 120—280 lir za stot; jafcolka 100—400; krompir 60—85; hruške 140—320; rdeči radič 250—480; radič zeleni 200—280; paradižnik 280—320. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. Iz tržaškega življenja Ob novem letu v smrt. Na Silvestrov večer, ko se je v mestu razlegal hrup veselja, ko se je vsakdo pripravljal, da pozdravi z radostjo pričetek novega leta, je na dramatičen način sklenrl svoje račune z življenjem 41-letni uradnik Rihard Friedrich, stanujoč v ulici Aleardi št. 498. Malo pred 24. uro se je Friedrich poslovil od svoje žene m dveh otrok, s katerimi je prebil večer, jim voščil srečno novo leto ter se odpravil z doma, rekoč, da gre voščit bratu, pri katerem da se bo bržkone delj časa ustavil. Podal se je res k bratu, ki stanuje v ulici Pierluigi da Pale*-strina št. 2, kjer se je pomudil ka-> ke pol ure. Nato se je z neko pretvezo poslovil in odšel, toda le navidezna Na hodniku je namreč neopaženo smuknil v bratovo delavno sobo in tam počakal, da je brat odšea s svojo družino v kavarno, kakor je že prej sklenil. Ko je ostal sam v stanovanju, se je podal v kuhinjo ter izvršil svoj žalostni naklep. Sedel je k ognjišču, odprl pipo plinove napeljave, si u-taknil cev v usta. in VtiiliavajoC strupeni plin Čakal, da pride koščena bela žena in ga povede tja, odkoder ni več povratka. Ko se je čez par ur brat vrnil domov, je našel stanovanje napolnjeno s plinom. Presenečen je pohiteti v kuhinjo, kjer se mu je razkril žalosten prizor: na stolici poleg ognjišča je sedel globoko zlek-njen in z glavo zvrnjeno vznak brat -nezavesten-mrtev. Zdravnik rešil, postaje, ki je bil telefoniČno poklicati na lice mesta, je ugotovil, da je smrt nastopila pred par urami. Kmalu potem so prihitetli na li-oe mesta policijski organi, ki so ugotovili dejansko stanje, nato je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Pri samomor® cu so našli več pisem, toda njihova vsefiina ni znana ker so jih zaplenili policijski organi. Zato se ne ve, kaj je nesrečnega Frie-dricha gnalo v smrt. j^Urfim epilog nesreč«. V nedeljo opoldne je umrl v mestni bolnišnici 33-letm železničar Elija Giovanntni, o katerem smo poročali, da je pretekli petek zvečer med delom na openski postaji pričel radi burje pod lokomotivo, ki mu je odrezala cfbe nogi pod kolenom. Sprva so imeli zdravniki trohico upanja da mu rešijo Življenje, pozneje je nastopilo zastrupi j en je krvi, ki je zakrivilo smrt. Siromak zapušča vdovo in dva otroka. Odprta noč In dan so groba vrata« Ne pozna praznika neizprosna bela žena, noč in dan vihti svojo koso in kaže smrtnikom pot v večnost. Nepričakovalno je prišla v nedeljo popoldne k 52-letnemu u-pokojenacu Antonu Deano. stanu-jočemu v ulici Carducci rt. 36, ter mu prestrigla nit življenja. Zdravnik rezilne postaje, ki so ga njegovi domači poklicali na pomoč, je mogel samo ugotoviti, da je mož že mrtev; zadela ga je srčna kap. Trupflo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Že spet burja. Po kratkem odmoru se je v soboto spet oglasila nad mestom poredna rimska gostačica burja in zapela svojo divjo pesem. Posebno ... burno je pozdravila novo leto, pa tudi včeraj je precej hudo divjala Nj«na nadležnost je toliko bolj občutna, ker je prignala s seboj mraz, ki prav pošteno brije o-braze in rdeči nosove. Seveda je tudi to pot burja povzročila par nezgod, pa k sreči nobene smrtne. Okoli 14. ure je pahnila 30-letnega pomofl čaka Rug-gera Facchrn, ki je delal na krovu motorne ladje «Saturnia.», s tako silo, da je fant i-23gubil ravnotežje in padol več metrov globoko v pod-palubje ladje. Pri tem se je siromak precej hudo pobil na raznih jo bil prepeljan v mestno bolnišnico. Druga žrtev'burje je 65-Jetni zasebni uradnik Peter Bolognesi, stanujoč v ulici Commerciale št. 13. Ko je predvčerajšnjim stopil iz veže hiše, kjer stanuje, na ulico, ga je burja zagnala proti zidu, pri čemer se je starček pobil po obrazu in rokah. Siromak jo hil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Neprijeten spomin na Trst bo imela 56-Ietna Terezija Fignon iz kraja Mantreale pri Vidmu. Za praznike je Fignonova prišla obiskat svojo hčer, ki stanuje v nagem, mestu v Kolon ji - Montefia-scone št. 209. Ko se je sinoči vračala domov, se je spodrsnila na zamrznjeni cesti ter pri tem padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v gležnju. Fignonova se bo najbrž ustavila delj Časa v našem mestu kot je prvotno nameravala, kajti morala bo čuvati posteljo v mestni bohij)-nici, kamor so jo prepeljali, najmanj mesec dni. Nezgoda pri delu* Ko je 25-let m mehanik Erne«t Grillanz, stanujoč v ulici Romar gna Št. 912, predvčeraj<šnjiin delai v Lloynovi ladjedelnici pri nekem stroju za vrtanje železa, je prišel po nesreči med zobasta kolesa, ki so mu popolnoma odtrgala pale«. Po prvi pomoči, ki jo je dobil v oddelku za prvo pomoč v ladjedelni- ci, je bil nesrečni mladenič prepe ljan v mestno bolnišnico, kjt,- mu je zdravnik izlečil in obvezal ra-no. Nato je bil Grillana na lastno željo prepuščen domači negi. Gostilničar, s katerim nI dobro črešenj zobaiL 30-leinemu mehaniku Hektarju Bruno, stanujočemu v ulici G. Gozzi št. 5, se je menda zdelo, da en dan ne zadostuje za proslavo novega leta, zato j«e podaljšal proslavljanje cio pondeljka. V ta namen je včeraj popoldne častil Ba-ha v gostilni «Benvenuto» v ulici Carducci, kjer je naposled, ko ga je imel že preveč poti kapo, zače? nadlegovati druge goste. Gostilničar ga je skušal spraviti zlepa k pameti, a ko je u videl, da se Bruno ne zmeni za njegove nasvete, temveč da čim dalje hujše razgraja, se je razjezil, pograbil steklenico ter jo zalučal sitnemu gostu v glavo. Steklenica je zadela cilj in se razbila, a nesreča je hotela, da so njene črepinje priletele v ^lavo tudi 32-letni Ani l rizi, stanujoči v Rocolu - Molino a ven to &t. 24. ki je sedela s svojim možem pri (bližnji mizi. Seveda sta pri tem obe glavi precej hudo tr eli; Brunova je zadobila rano na desnem sencu, Urizijina pa na «*elu. Ranjenca sta dobila potrebno pomoč v mestni bolnišnici, dočim gostilničar imel opravka z orožniki, ki jim je moral dajati pojasnila o svojem n^premB Ijenem dejanju, storjenem v jezi. Vesti z Goriškega Slika trga v zadnjih dneh seveda ni kazala. Razumljivo je, da je I delih telesa ter zadobil tudi notra-sedai za tržaški blagovni trg na- I nje pošk^ibe. Dobil ie orvo Domož!' stopila doba čakanja. Prazniki so od zdravnika rešilne postaje, nato Goriške mestne vesti Praznovanja novega leta Na Silvestrovo so se vršili po različnih krajih mesta plesi raznih itafl. organizacij. Velika večina ljudi pa je preživela večer v domači idiličnosti, pri tomboli, ali pa v gostilni in kavarni. V nedeljo, na novo leto, pa je prisijalo nad «solnčno Gorico« prijazno solnce, ki pa vendar ni moglo razgreti precej mrzlega zraka, ki je tiščal na goriške ulice. Vračanje kavcij, ki so bile brez potrebe vložene. Pokrajinska industrijska zveza, za Goriško sporoča sledeče: " V «Uradnem listu» od 15. decembra 1927 je bil priobčen ministrski odlok z dne 11. novembra 1927, s katerim se pooblaščajo zavarovalnice in hranilnice ter finančne Fntendanee, da vrnejo one trgovske kavcije, ki so bile položene pomotama in sicer v onem začetnem času, ko še ni bilo pravih določb v tem pogledu. Kavcije se izplačujejo na podlagi navadne uradne prošnj go-rl Ikih ulicah veselo domačo pesem. Vs&ea je porez al. Ves porezan po obrazu, po ramah, čelu itd. je moral iskati zdravniške pomoči v idrijski bolnišnici neki Anton Pivk, star let, iz Loma pri Črnem vrhu. Ko so ga v bolnišnici vprašali, kdo ga je tako brezobzirno porezal, je pri-povedorva.1, d-a mu jo razvezal o- •braz neki Ivan Brus iz Novega sveta pri Godoviču. Sprla sta sp namreč v Gostilni Rupnik. Od besed, ki so se spremenile v pravcati prepir, sta prišla do dejanj. Vendar pa so ju prijatelji v gostilni toliko pomirili, da ni prišlo tam do hudih posledic. Toda jeza, ki je navidezno na zunaj popustila v srcu Ivana Brusa še vedno ni u-gasnila. Ni mogel pozabiti, da ga je Pivk z besedami močno razža-lil. Zato je sklenil, da pa počaka. In res, ko je Pivk ob uri zapustil gostilno ter se odpravil v temi domov, se je splazila za njim črna senca maJičevanja željnega Brusa, ki je sredi poti naskočil Pivka z nožem v roki. Nastal je pretep. Pivk je bil brez orožja, zato je tudi podlegel. Brus ga je namreč tako zdelal po obraau, da mu ga je skoro vsega poreza!. Moral se jo zateči, kot smo že zgoraj omenili, v idrijsko bolnišnico, kjer se 1k> zdravil kakih 15 dni, pred no bo o-kreval. Praske na obrazu pa mu bodo za vedno ostale. Orožniki so nato zaprli Brusa in ga naznanili sodnijski oblasti. Strahovita smrt enoletnega otroka Neprestano se čuje o nesrečah mladih otrok. To kaže, da stariši še vedno premalo pazijo nanje. Posebno je nevarno za male troke po zimi ognjišče, kjer se o-troci radi mraza grejejo pri odprtem ognju. To navado imajo predvsem po vipavskem in Krasu, kjer so po vaseh ognjišča še vedno v raOi. Kako nevarno je puščati o-troke saune v bližini ognja, kaže vnovič sl-edeči slučaj. V Medeji je to dni padel v ogenj ravno eno leto star otrok, neka Ana Petrus, ter takorekoč živ zgorel. Ko so malo Ano potegnili iz ognja, >o f<> takoj odpeljali v goriško mostno bolnišnico, toda vsa pomoč tamošnjih zdravnikov ni \eč ponm^ala. Otročiček je v strahovitih Injleči-nah izdihnil ter zapustil le žalost svojim staram. 12 OKROŽNIC GORICE PREFEKTURE Podaljšanje roka za plačilo avto-mobilskih taks. Podaljšan je rok za plačilo avtomobilskih taks. gfle po 20. januarja se bo proti neplačnikom ugotovil prestopek. Nova razsvetljava avtomobilskih tablic tn nova imatrikulacija avtomobilov Do 29. februarja 1928 je čas poskrbeti za novo imatrikulacija (vrstno Številko in vpis) avtomo»bi-lov za premembo avtomobilskih tablic in za napravo elektriku« razsvetljave. Po 1. marca 1928 ne bodo smelf voziti naokoli avtomobili brez no-, ve tablice in novega predpisanega sisteima razsvetljave. Glode razsvetljave tovornih avtov bo poss> bej določeno. V Trstu, dne 3. januarja 192». •EDINOSTt m. Velikanska buja v Vipavski dolini Burja, ki je zadnje čase tako a^* usmiljeno divjala po Vipavski dolini, in te dni prav nič ponehala. Posebno hu dru" gih vaseh Soške dolin* kot v Ider-ekem. Trnovem it(i- Noreče in nezgode Ne mine dan, da se ne bi v Gorici, ki ni ravno tako veliko mesto, zgodila kaka nesreča. Največ dela ima zato v tem pogledu zeleni križ, ki mora prenašati ponesrečence v občinsko bolnišnico, katera dela precej občutno konkurenco že staremu zdravstvenemu zavodu Usmiljenih bratov. Te dni jo moral zeleni križ prepeljati v občinsko bolnišnico sle: deče ponesrečence: Antona Ris-sarda, starega 25 let, iz Volčje-dragf\ Zmečkalo mu .ie nekaj .prstov težko železo. — Neki B. Ben^a, star 42 let iz Gorice, stanujoč v ulici Della Bar-ca št, 16 je imel tako smolo pri prevažanji se s kolesom, da ie cmok ni 1 po tleh in se ves potolkel po nosu, ustnicah, -Čelu in po licih. Prepeljali so ga v občinsko bolnišnico kjer ga bodo zdravili, dokler ne bo zopet za med ljudi. — Tudi Anton Kristianič, star 35 let, stanujoč v ulici Ascoli št. 25 je imel takšno «molo, da je padel in se občutno pobil po različnih delih telesa. Tudi on je šel iskat pomoči v bolnišnico. — Petdesetletni Ernest Makue, iz ulice Seminario 7, se ga je pa tako nalezel, da ni vedel sam iz ulice Camposanto, kjer je bila njegova zadnja vinska postaja. Padel je bil namreč, se potolkel po Čelu in moral zato v bolnišnico. ERUŠEVICA PRI ŠTANJELU Smrtna kosa. Umrl je v naftf vasi v soboto ob 10. zvečer upokojeni župnik Anton Kranjc, dcima iz Vrhpolja. ■Služboval je svoje dni v Mirnu na Gradu, nadalje v iJkapem in zadnje čase na Ilruševici. Živel je zadnje čase zelo skromno. Naj v miru počiva! Pogreb se vrši danes ob 10. pred pol d ne. BUDANJE PRI VIPAVI Pustil je gostilno Znani in dolgoletni gostilničar v naši vasi g. Jožef Fabjan je z 31. decembra preteklega leta opusti! svojo gostilno. Fabjanova gostilna, kjer si našel najtočnejšo postrežbo in še prijazno in dobrodušno gospodarjevo besedo povrhu. Zato je vsem Pudanjcem jako žal, da je gospod Fabjan o-pustil svojo gostilnitarsko obrt. Najjasnejši dokaz temu so bile vse one prijazne in laskave besede, ki so mu jih na S H ves tro vo govorili v slovo njegovi gostje, za katere se je tudi on ganljivo, prav ginjeno zahvalil. VIPAVA Požar v vojašnici. V nedeljo, na praznik novega leta. se je nenadoma razširila po Vipavi vest, da gori v vo.ašnicah. Brž so se napotili na lire mesta vipavski gasilci, ki pa so se takoj vrnili, ker so ogenj že v kali zadušili vojaki saini. Ogenj se je vnel v vojaškem hlevu, napravi! ni znatne Škode; uničil je le nekoliko sena. Znanost injimetnost Ubogi Uštin Ne morem točno reči, ali smo postali tako pridni, ali smo bogati tako. Dejstvo je, da nas je «Luč» zopet obogatila za eno lepo knjigo, ki je delo našegra pisatelja, roman naše zemlje. Je še drugo dejstvo: poleg roja mladih, tostranskih, ker ono-stranskih ne moremo šteti ne v našo pridnost in ne v naše bogastvo, onih torej, ki še iščejo poti, sebe, izraza in so surovina bodočnosti, sta nam Bevk in Slavec velik izraz obojega: pridnosti in bogastva. V pesmi je bil Slavec že dolgo poznan, v romanu pa je stopil pred nas z Županom Žagarjem in hitro nato z Ubogim Uštl-nom. Kakor je hitro nastopil in hitro sam sebi sledil, tako je hitro s svojim prvim delom, ki je padlo široko med ljudi, pridobil njih simpatije. Župan Žagar je poznan, bran in zopet bran. Od hiše do hiše je njegova pot. Hvalijo ga vrline: preprostost, vernost, lahna navdahnjenost idealizma, istinitost. Ta priporočila zakrijejo ono malo neizde-lanosti in nejasnosti, ki se jib je pisatelj najbrž zavedal, saj za povest niso nujno potrebne. Tako n. pr. je poročnik, ki se zaljubi v Žagarjevo hčer, posegel precej močno v življenje glavne osebe in njene družine, a je pisatelj izpustil vse ono, kar bi na katerikoli način pokazalo poročnika v jasnejši luči. To so sicer stvari, ki romanu direktno ne škodijo, pa bi dobro bilo, Če bi ne manjkale. Knjiga je bila pisana za narod in tam je našla razumevanje. Ubogri Uštin pa bo istotako, če ne bolje sprejet. Že gradba romana je popolnejša, Čistejša. Vse. kar je z glavno osebo v tesni zvezi, se popolnoma in dosledno zaključi. Kar je posredno v zvezi, se lepo vzporedno razvija. Bralec ve čisto točno, kako se je zgodba razvijala ne le v duš* Uštin ovi, pač pa ravno tako v materini in v družinah sester, čeravno pisatelj opisuje njih Življenje le mimogTede. Goriška okolica, ono ožje, prelepo domov je naših ljudi, ki ga ustvarja štandreško in vrtoj-bensko polje od Solkana pa preko Št. Petra in ob Soči m mo Pevme do prvih gričev Krasa in Doberdoba doli do Sovodenj in še niže v Furlanijo, je našlo topleg-a opisovalca v Slavcu. Svojo okolico dobro pozna in ji je res popolnoma vdan, ves je njen. Ne vlada on nje in ji ne sili ne svoje besede in ne svojih barv, pač pa se pusti vladati. Večkrat začutiš v besedi in opisovanju, kot če bi tiho mislil pisatelj: Povedal sem vam, bralci, pa tako kot je res, ni mogoče reči. In vendar, naj opisuje človeka ali prirodo, v onem, kar pove in pokaže, je veren, dosleden. Ne fantazira. Par črt ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON lZB0R£N PO OKUSU. UČINKUJE Z 60TO9O5TJO PRI OTROCIH )N ODRASLIH. PF^OMJft SE 9 RUDEČIfl ZAVITKIH PO 50 CEKT. Kemlćfto-Iefcamfiki lavorf .AH* Madonn« dello Salule* S Olocomo CU.ni ias:opnik In teložnlk ta Italijo In kolonij«; Adotfo C«ch«t ■ Tri«sfe VU S. NleolA 11. in stvar stoji jasno pred nami. Beseda, njen zvok in razpoloženje, ki ga tvori okolica, vse se sklada v prelepo harmonsko celoto in budi v človeku mnenje, da je bilo edino tako mogoče in prav nič drugače. Naj spomnim samo na ono pot Ušti-novo iz Palmanove domov. U-štin bi v onem lepem večeru ne mogel drugače postopati, kot je. Ce bi dekle poljubljal in se ji morda silil, bi mu ne verjel. To je velika prednost pisateljev, ki globoko doživljajo in so verni opazovalci. Ne razlagajo, ne prepričujejo. Snov samo obdelujejo in ves roman je le ubogi Uštin, pa čeprav tiči v njem na desetine problemov. Tak problem vseskozi, ki ga Slavec samo kaže pred nami, je Uštin sam, Uštin s svojo ljubeznijo, Uštin s trmo, Uštin v dvomu, Uštin v razočaranju itd. Ko sem bral Uština, sem se spomnil na Bevkovega «Jakca->. Nekako sorodna sta si, oba nekako duševno omejena, tepčka, kot pravi narod. Vendar je občutna razlika med njima. Jakec je znal družino ustvarjati, Uštin pa bi, kot se zdi, le otroke pe-stoval. V njem ni videti moža, otrok je. Ali ni žalosten oni prizor, ko se Uštin igra z otroci zunaj vasi na trati. Nekaj bedastega zre iz tistega poglavja. Otročji krik se ne zdi več ljubezni poln, pač pa izzveni, kot da otroci vedo, da jim je UŠtin na razpolago in si ga lahko po ljubi volji privoščijo. In kakor bi rad izgledal oni prizor ljubek, otročnosti poln, tako je zelo, zelo žalosten. In Slavec ni nikjer niti z besedo omenil, da je Uštin ;duševen slabič, Bevk pa je Jake a v prvem poglavju tako predstavil. Uštin pa je brez označbe bolj pristen od Jakca. Še Dostojevskega roman: Ponižani in razžaljeni naj bo omenjen. Zakaj kdor je bral enega, bo morda našel neko sorodnost v drugem. Knez v Dostojevskem ni mož, in tudi Uštin ni. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da je šleva. Tudi to ni, Posebne, neke svoje vrste človek je, ki se ni utegnil razviti. Človeku se zdi, da bi Uštin lepo gospodaril, če bi Reziko dobil. Toda ne bi. On ni bil rojen gospodar. Mnogemu je dano srečati večkrat v življenju take ljudi, ki stoje nekako izven kroga drugih. Nekaj posebnega je njih življenje, nekaj svojega je njih delo. Najjasnejši njih znak je, da jim je vse lahko. UŠtina nič ne skrbe dolgovi. «Bomo že plačali« pravi. Kupi čebele, pa odgovori materi, ko ga svari, češ da ne zna z njimi ravnati: «0, čebela se sama ravna«. Tudi neuspeh ga ne zmoti. Konje proda, pa odgovarja materi, ko ga vprašuje, s čim da bodo vozili v Trst itd.: «Bomo pa nove kupili«. V hiši pa ni ne denarja in ne več kredita. S knezom v Dostojevskega romanu se godi isto. Tam opravičuje dejanja njegova s slabo in zgrešeno vzgojo. Slavec niti toliko ne omeni. On samo kaže. Če pa bi hoteli o tem psihološko razpravljati, bi morda prišli do istega zaključka. Toda ne vzrok, posledica nas zanima. In res je, da ti ljudje žive neko svoje posebno življenje, ki ni v zvezi z življenjem krog njih. Zde se kot pritiklina pri stavbi. Stavba bi lahko stala brez nje. Še nekaj je znak teh ljudi. Ljubosumni so do skrajnosti. Sicer otroško zaupni, govore radi o načrtih, vsa njih glava jih je polna, a ostanejo pri tem. Vedo, kaj bi trebalo in kako, a ne narede niti sence tega. VoJje ni nobene. Grade iz bolne fantazije in ne upoštevajo realnosti. Zato jim nasprotujejo oni, ki so na isti predmet navezani, pa vedo soditi realno. Uštin in U&tini pa smatrajo taka naspro- tovanja kot sovražna dejstva, neupoštevanje in dr. In v tej dosledni psihološki opredelitvi brez utemeljevanja in opravičevanja v kazanju golih dejstev, medsebojno logično nanizanih in istinito vzetih, ti-fci velika vrednost Slavčevega romana poleg druge vrednosti, ki je zanimivost predmeta samega, da čitaš knjigo z velikim zanimanjem, vprašujoč in misleč in računajoč neprestano, kaj se nadalje zgodi, ter še tretja vrednost, ki je domačnost in lepota jezika, pristnost štan-drežkega in vrtojbenskega polja od Solkana pa do prvih gričev Krasa. Roman je sam v sebi tako verjeten in pravilno izkazan, da ne pade iz okvirja niti Ušti-novo romanje v svet po vsakem večjem potresu v njem in niti idealen konec, ki je lep. Le to je morda premalo, da ostane bralcu ono romanje tajnost tudi ko knjigo odloži. Konec. Nisem povedal vsega, kar bi se o romanu povedati dalo, tega se zavedam. Morda se bo o njem še pisalo. Potreb« no bi bilo. Zakaj Ubogi Uštin je bogastvo poleg bogastva, ki ga tvori pridnost. Zato je upanja in gotovosti lahko polna naša misel, ki gre v 1928. leto. «Ubogi Uštin« bo šel med ljudi kot «Žagar» ali pa kot »Krvavi jezdeci«. Ljubezen bo blagoslovila njegovo pot. Vera ga bo spremljala, vera, da smo pridni in bogati. IgoT Volk. Literarni pastorki O ljubezni in pesništvu se je iz-razel nekoč Hebbel, da ne more drugi nadaljevati tam, kjer je prvi nehal. Kljub temu dela Človeštvo že od nekdaj baš nasprotno. Ne nadaljuje samo po drugih začete ljubezni, ampak tudi pesniške umotvore. Ni mogoče trditi, da so taka nadaljevanja, kar se pesništva tiče, dobra in uspešna. Tako delo je pač pastorek še manj, podobno je pokveki, zakaj na njem se pozna delo dveh rok in nikoli ne more predstavljati celote. Najznamenitejši pastorek v nemški literaturi je Schillerjev «De-metrius»; ta pastorek ima celo vrsto očmov, ki so mu hoteli na-domeetovati očeta in ga dokončati. Celo Goethe je bil že napravil načrt, da dovrši dramo, in s t«n postavi svojemu umrlemu prijatelju najlepši spomenik. Toda Goethe jo bil inteligenten dovolj in je spoznal, da bi bilo tako delo v neki meri nezmiselno, zato je namero opustil. Drugi pisatelji, manjši duhovi kot on, tega niso storili. Vsa nadaljevanja so zgolj živa priča velike razlike med Schillerjevim veleumom in malimi talenti. Nadaljevanje nedokončanih u-metnin ni prišlo šele v novejšem času v navado. O Ilijadi trdijo da ni delo enega samega človeka ampak da je več ljudi na njej nadaljevalo in izpopolnjevalo. In končno niso Odiseja, Enejida, Goethejeva Ifigineja in Kleistova Pentiseleja nič drugega nego nadaljevanje Ilijade. Ni bilo priporočljivo, da se je kdo spravil na nadaljevanja nedokončanih slavmh del. Tudi odlomki slavnih pesnikov uživajo večno slavo, kot si je ni pridcJbil Se nobeden izmed «nadaljevalcev». Na tem mestu lahko omenimo tudi «Rokovnjače», ki jih, kakor je znano, Jurčič ni utegnil dokončati pred svojo smrtjo, dovršil jih je njegov zvesti prijatelj Janko Kersnik, ki je poznal Jurčičev načrt. V slovenski literaturi imamo še odlomkov dovolj, ki jih pa ni vselej povzročila smrt. Omenimo samo še zgodovinsko povest «Vi-neta», ki jo je Bogdan Vened utegnil pred svojo smrtjo spisati samo še par poglavij. «Vineta» je tretja povest večje trilogije; nrvi dve povesti sta bili spisani in natisnjeni svoj čas v «Dom in svetu«. Za marsikatero delo je res Škoda, da ostane nedokončano. Če pisatelj ni bil velik umetnik, ki ga je težko doseči, se morebitno nadaljevanje lahko z uspehom izvrši. Imamo primere, v katerih so take dovršitve izvif-ene tako do- Putiti neizmerne žaiosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je aaS ljubljeni oče, tast, stari oče IVAN ČIAČ včeraj, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 3. t m., oh 15. tiri, Iz hiše žalosti Sv. M. Magd. spodnja St. 199. TRST, dne 2. januarja 1928. Tereza por. Potalen, Marija, Alojzija por. Mahnič, Mtrt, zetje, vnuki in ostali sorodniki. MHk. pmt. Rmn Impren (ena V. E.ltl «7 S poti tim srcem javljamo vsem sorodnikom, prljavijem in znancem pr« žalostno vest, da nam je včeraj kruta usoda ugrabila nežnega nam sini vnuka In pravnuka RUDOLFA GASPERSEC v nežni mladosti 4. let. Zemski ostanki milega nam pokojnika se prepeljejo danes, v torek, 3 i. m, ob 16. ud pop., Iz hiše žalosti bv. M. Magd. zz- Št. 157 na tržaško pokopališče. TRST 3. januarja 1928 Anton in Marija, startši. Nada, sestrica. Ivan in Josip Mahne, dedje, Frančiška »n Frančiška Mahne, babice, ZnldcrŠič, prababica Odlik, pegr. poojstfe Nuova In (resa Cof se V. E. 11 47 bro, da se čitateljstvo niti ne zavedi. da sta knjigo pisala dva različna moža. Neredkoki'at se je tudi zgodilo, da jo kako knjigo, ki je imela velik knjigotržen uspeh, nadaljeval in izdal kdo drugi. Nekaterim pisateljem se je to pripetilo še v času, ko so še Živeli. Ko je Goethe po petindvajsetletnem čakanju, odkar so izšle «Lehrjahren» izdal 1. 1821. svojo knjigo «Wilhelm Meisters Wanderjahre». je ističas izšla v neki drugi založbi knjiga istim naslovom in celo z isVmj osebami. Lahko si predstavi] Goethejevo jezo. Neki \ve^tfalski pastor si je bil pridobil s tem početjem ne (baš laskavo slavo. Ko je Cervantes izdal evoje-ga «Dona Ki-šota>\ je dolgo odlašal s svojim drugim delom zato ga je prehitel neki .Avellenada m izdal drugi del romana pod psevdonimom. Nekateri so nadaljevali pesni&-k* umotvore tudi radi sovraštva a!i mržnje do njih, in sicer v ob-mu polemike. Neki žvabski estet, Goethejev nasprot-u tretji del «Fausta». 1 udi Vv ertherja so Goethejevi nasprotniki pogosto nadaljevali in mu dodali na koncu mesto samomora po eno poglavje polno cinizma. Neki angleški pisatelj, ki je bil Ibsenov nasprotnik, je «Noro» izvedel do absurdnosti na ta način, da je opisal, kakšna je postala družina pod Norinim vplivom po desetih letih; Nora je sicer reHla svojo osebnost postala je voditeljica ženskega gibanja, toda moža in otroke je uničila. Tudi Bellamy-jeva knjiga «Leto 2000» je dobila svoje posebno nadaljevanje, ki začne tam, kjer Bellamy neha, le s to razliko, da se raj na zemlji, ki ga je ustvaril v svoji knjigi Bellamy, spremeni v kaos in {Jekel. Neki Ottomar Beta je na ta način nadaljeval tudi Shakespea-rejevo dramo «Beneški trgovec». Gospodarstvo Tedenski gospodarski pregled Žitni trg izkazuje ob koncu prošlega leta nekaj izboljšano tendenco. Izvoz kanadskega žita je namreč oviran radi zamrznjen ja plovnih rek in morskih luk vsako leto v tem času in tudi v nekaterih krajih Srednje Evrope se občuti ustavitev plovbe po Donavi radi ledu. Promet se vrši neovirano le iz Ar-gentinije, kjer je sedaj poletje in žetev pšenice pri koncu. Tam so imeli letos izvrstno letino in so pridelali 5 milijonov stotov pšenice več nego lani. Za izvoz jo bo na razpolago 40 milijonov stotov. Kljub temu so se cene zadnje dni nekaj izboljšale, kar se pa ima pripisati največ tehničnemu položaju trg-a in odsotnosti kanadskega žita radi zime za par mesecev. Zanimiv je pregled razvoja cen pšenici tekom ravnokar prošlega leta. Cene so tudi mednarodno pr«cej padle in se mo- rajo imenovati nizke, ako pomislimo, da so istočasno podra-žale vse druge vrste blaga in da se je posebno proti koncu leta zvišal skupni mednarodni blagovni indeks za 4—5%. Meseca januarja 1927. smo pričeli v Chi-cagu s 143 centi za bushel, potem je cena nazadovala na 134Lj meseca marc-t, porastla na najvišjo točko v letu meseca maja, namreč na 153M> centa, od tedaj naprej je stalno padala radi ugodnih poročil o letošnji letini in dosegla oktobra 125 centov, sedaj ob koncu meseca stoji na okoli 127!- centov, torej kakih 15 centov, ali 10% nižje kot pred enim letom. To sn cene v denarju, ki ni spreminjal svoje vrednosti. Cene pri nas v lirah so naravno radi revaluta-cije lire še dosti bolj občutno padle: decembra 1926. 189.50, januarja 1927. 178.—, m ija 149.50, junija 119.—, avgusta 115.-—, decembra 130.— lir. Ce so italijanski trgi prve mesece po žetvi radi obilnih ponudb domačega pridelka izgrubili ozki kontakt z inozemskimi trgi, moremo sedaj že ugotoviti, da gredo danes natančno po stopinjah inozemskih trgov, katerih oscilacije se v najmanjših podrobnostih zrcalijo tudi pri nas. Krušna moka je v ceni neiz-premenjena, namreč v Trstu med 168 in 174 lirami za 100 kg. V otrobih vlada pomanjkanje, mlini so razprodani že za mesece vnaprej in zahtevajo otl 74 lir naprej za 100 kg, bla^ postavljeno na postajo mlinov. Vzroka za to je pač iskati v splošno «dabo izpadli letini koruze in živinske krme sploh, radi tega so podražile sploh vse vrste živinske krme. (Dalje na IV. strani) □ □ □ □ □ □ □ □ BERL1TZ-SCH00L Vi* F*bi*ril" vo^i v vseh iezikih. 23. pouk in pre-13 ko-ivJC.SKONui^'* i', izurjen v le^ni stroki, vešč hrvaščine, nemščine, popoln v italijanščini in francoščini se išče takoj za prevode. Predstaviti se od 14 do 15 pri Cehovinu, Vialo Venti Sullembrc 75. NEVESTE POZORI Za 300 lir dobite žimnice in vzmeti za dve poslelji. Jeler-čič, tapelnik, Trnovo - II. Bistrica. 3 ODDA sc dobro idoča trgovina z mešanim blagom v Gorici. Naslov pri goriški upravi. 5 UGLEDEN gospod želi znanja z gospo v svrho konverzacije v hrvatskem jeziku proti nemščini, italijanščini, francoščini. Ponudbe pod »Konverzacija na tužaško upravništvo «Edino^ti». 6 FOTOGRAFICNI aparat 13X18. popolen, nov, objektiv Steinkeil Orthostigmat 6.8, 29 cm, prvovrsten za skupine in portrete, se proda za L 650 fstane 1600). Via R. Manna 27, III., Schelhaus. 9 ISKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ulica Crispi 05 (cx Chiozza). PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (»8) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. «Monsieur!» V naslednjem trenutku je stal obrnjen proti Anici. Celo ona sama v svoji bledici, ki j*e bila skoro amrtna je komaj kazala sliko tolike bolesti in napetosti kot on sam. Kakor osup-Ben in onemel jo je gledal. Izpod kapuce so pa g-ledale Aničine velike oči. Slišal je utripa_nje, a ni vedel, če je njegova Žepna ura ali Aničino srca. Kakor da ne more najti b**sed. ji je pcttnolii cfhe roki. Anica jih ni videla in nj-ene oči se mso ločile c i nj-e£?»ovih. «Ali ie — Pa^id?* Glas je bil scimo suh šepe-t. Bi-jrota je spominjal na šismljanje koruznih storžev, ki jih je bil pomagal nekoč Davidu nabirati. Zmočil si je ustnici in prikimal. «Da, David je.» Anici so se zašibiJa kolena. Bledi obraz ni mogel biti blednejf.1. Toda oči so se ji začele temneti, dokler ni žar v njih bil podoben že blaznosti. Z naporem se je obvladala in postala mirnejša. Bigo-tova roka se jo dotaknila njene rame in jo vodila k bližnjemu stolu. Z ljubečimi rokami ji je sem v Fort Edwardu in Fort Williaim He-nrvu, kako naj prodirajo po dolini Richelieu in na kakšne bojevnike bodo naleteli vunes.» Ce bi ji šepetal kaj bogosknrn-skesra na uho bi se ne mogla tako planiti na noge. Ra^irjenih nosnic in široko odprtih oči, ki »o ga bičale s strelami, je obstala pred njim. «Lažete!« jo vzklik-'la in stisnila pesti, kakor da iioče planiti vanj. «Laže vsak, kdor pravi, da je David izdajalec — in vi — vi lažete bolj nego vsi, ko pripovedujete tisto o — Richelieu dolini!» Zopet so se ji zašibila kolena in morala se je prijeti za rob mize, da se je vz V Trstu, dne 3. januarja 1928. Koruza je tudi par lir dražja, posebno promptna, Foxani 84 do 85 lir brez vreče, franko Trst, furlanska 83—84 lir franko furlanska postaja. Prva roka ponuja po 164—165 ah, cif Trst. Oves je podražal, ker primanjkuje promptno blago. Češki se drži na 108—109 lir v vrečah franko Trst. Drugih prove-nijenc ni razpoložljivih. Vojnoodčkodninske obveznice so prošli teden nadaljevale prejšnjo tendenco navzgor pod vplivom boijšega ocenjevanja finančnega položaja rac*i stabilizacije lire in so prišle zadnji dan leta na 73 lir. Pred stabilizacijo so notirale 68.90. Notranja kupna mož rre za časa njena slaUllizseljc Cene v trgovini na debelo so se, kot smo že često poročali, precej hitro prilagodile novi vrednosti lire na valutnem trgu. Temu je pač vzrok okoliščina, da pride v trgovini na debelo najlažje do neposrednega izmenjavanja z inozemskimi trgi, nekateri predmeti se celo trgujejo v prvi roki v inozemskem denarju. Zato sledijo cene na debelo za petami vsem večjim spremembam. Indeks cen na debelo je dosegel svoj vrhunec ravno avgusta 1926., ko so tudi inozemske valute zlezle na najvišjo točko. Angleški funt je bil tedaj okoli 150 lir, zlata lira o-koli 6 papirnatih in blagovni indeks 691. Od tedaj naprej so padale cene na debelo skoro ravno tako hitro kot cene tujim valutam. Tako so dosegle približno višino, na kateri so se stabilizirale kasneje valutne cene meseca junija, a blagovne cene meseca avgusta. Prilagoditev cen v trgovini na debelo se je torej izvršila v razdalji dveh mesecev. Od tedaj so bile le neznatne oscilacije in le zadnji ted. n pod vplivom končne stabilizacije lire na kvoti 19 lir za en dolar, torej okoli nižje kot prejšnja kvoia 90, moremo zaznamovati neko znatnejšo spremembo. Drugi teden meseca decembra za časa še stare kvote 90 je znašal indeks na debele« 482.2, to se pravi, za 482.20 papirnatih lir se je moglo kupiti na debelo toliko blaga kot leta 1913. za 100 lir. Freračunano na zlato po tedanjem tečaju okoli 355.50, je to znašalo 135.6. Zvišanje deviznih tečajev za okoli radi stabilizacijskega odloka ni povzročilo p^draženja blaga v papirnatih lirah, blagovni indeks je v tretjem tednu celo nekaj nižji, namreč ravno 482.0. a radi spremembe v deviznih tečajih, preračunan na zlato, znatno nižji, namreč 133.6. Tako je povzročila stabilizacija lire na višini 3.66 papirnatih lir za 1 zlato liro, da je danes indeks blaga na dtbelo v Italiji nižji kot v vseh drugih večjih državah s stabilizirano valuto: v Italiji 133.6, v Angliji 134, v Nemčiji 140, v Združenih državah 148. Dosti bolj počasi sledijo splošni stroški za preživljanje spremembam na trgih valut in blaga na debelo. To dejstvo je zadnje mesece precej oviralo delovanje produkcije in je bila splošna gospodarska bitka obrnjena v prvi vrsti na znižanje teh stroškov, ki so odločilni pri stroškovni kalkulaciji produkcije. Ti stroški do sedaj še niso padli v isti meri Itot cene izgo-tovljenim proizvodom v trgovini na debelo in je posebni važno tudi dejstvo, da je bil v prejšnjih letih inflacije in ugodne konjunkture indeks stroškov za preživljanje vedno nekaj nižji kot indeks blaga na debelo, kar je vsekakor moralo biti ugodno za produkcijo. Priznati se pa mora, da se je tudi na tem polju do^edaj doseglo že jako dosti in da se je razlika med obema indeksoma dosti znižala, o čemur nam da sledeči izkaz jasno sliko: indeks živ. stroški na debelo v pap. vzl. a ve ust 1926 691 652 110 oktober 655 672 143 december 619 656 151 april 1927 565 651 168 maj 537 612 172 juni 509 586 169 juli 491 5-48 155 avgust 485 543 153 september 484 537 151 oktober 484 536 151 november 484 535 150 december 484 530 144 Za stroške za preživljanje i-niamo več indeksnih sistemov, vsako večje mesto ima zase lasmi indeks, ker je draginja odvisna vedno od lokalnih ražin- y i iji indeks za preživ-i ni, kateiega »e sesta- vila r ■ ska občina, indeks na ti« - ;>a sestavljen po mi- lanski trgovinski zbornici. Obema je podlaga leto 1913 = 100. V zadnjem času se je po vladni odredbi pričel izdajati novi indeks, kateri ima za podlago stanje meseca junija 1927 = 100. Po starem indeksu je znašala draginja v Milanu junija 586.31 in padla do decembra na 530.90, torej okoli 10 po novem indeksu je nazadovala od 100 meseca junija na 90.49 meseca novembra 1927., torej tudi približno 10%. SEMENA ^ —™T\SKE PQ. TREBŠČINE. Tržaška jLmoiijiiLa -ružba v Trsiti se je preskrbela za tekočo gospodarsko sezono z vsemi kmetijskimi potrebščinami, svežo zalogo zajamčenih semen iz Nemčije, raznim kmetijskim orodjem in stroji ter umetnimi gnojili. V njenih skladiščih dobite bogato zalogo vseh goriomenjenih potrebščini Te dni je prijela novo poiiljateT transportnih vrčev za mleko od litrov 10, 20, 25 in 30, ter zadnje naroČilo okoličanskih Sap, ki so bile naročene po meri in teti danih po okoličanskih kmetovalcev. Slamornnkc «Majfahrt» oddajamo tudi na obroke proti obiCaj- ni garanciji. s Seme domete detelje in Prijeli smo večjo množino večne detelje ali lucerne ter domače detelje, izbrano in najlepše zajamčeno seme. Priporočamo vsem, ki bodo potrebovali to seme, da si ga predznamujejo, da zanje lahko rezerviramo. Modra galica. Vabimo naše zadruge in vinogradnike, ki želijo ime-ti angleško modro galico, da se Čim preje predznamujejo. Naročila pismena ali ustmena sprejemamo do preklica v našem uradu u-lica Torrebianca št. 19. Tržaška kmetijska družba v Trsta ulica Torrebianca 19, in Raffine-ria 7, tel. 44-39. aziie ^afilmivosti Največja in najmanjša knjiga V britskem muzeju v Londonu, ki vsebuje največje knjižne zaklade na svetu, se nahajata med milijoni knjig tudi dva zvezka, ki se ju lahko označi kot največja in najmanjša knjiga Ako se prva postavi pokoncu. se prav lahko skrije velik mož za njo. Je to velikanski atlas, ki so ga izročili amsterdamski trgovci cesarju Karlu II. v spoimin na njegovo bivanje na Nizozemskem, kamor se je bil po odpravi monarhije po Cromvvellu zatekel. Vkljub visoki starosti so zemljevidi t-e izredno dobro ohranjeni. Najmanjša knjiga je nekaj manjša kakor pol nohta na mezincu, šteje 64 strani in vsebuje znamenito pesniško zbirko «Rabajat» perzijskega pesnika Omarja Khajama. Pijani volL V hlevu budimpeštanske pivovarne, v katerem je bilo dva in trideset volov, so opazili hlevarji, kako so nenadoma začeli voli rajati po hlevu in se postavljati zdaj na sprednje, zdaj na zadnje noge. Pri tem so neka.ni Čudno tulili. Poklican je bil takoj živino-zdravnik, ki je ugotovil zastrup-Ijenje z alkoholom. Voli so se krmili z ječmenom, iz katerega še ni bil popolnoma izginil alkohol. Petnaj'st volov je dobilo srčno hibo in na tej tudi poginilo. Če je človek le ptrevssten. V neki južni državi Zedinjenih držav Sev. Amerike so razsajale koze, huda nalezljiva bolezen. Oblasti so zaukazale, da morajo vse matere pripeljati svoje otroke v na novo otvorjene ambulatorije, da jih zdravniki tam cepijo, sicer bodo strotro kaznovane. Vsi zdravniki so imeli nad glavo dela. Pri tem resnem delu so se pa vendar le nekoliko nasmejali, ko je stopila pred nje 108-letna. farm eri ca in pripeljala pred zdravnike svojega 72-letnega sina, ker se je zbala zagrožene kazni. Zdravniki so nato tudi tega «otroka» cepili. Umetni diamanti Pred prazniki se je razširila na draguljski borzi v Parizu veet, da se je posrečilo francoskemu inženirju Jamesu Bassetu, da je v svoji delavnici pod pritiskom 25 atmosfer oglje izkristaliziral in s tem napravil umeten diamant. Vest se je pozneje potrdila. Koliko je stal inženirja ta poskus, še ni znano. Aparat s katerim se je inženirju poskus posrečil, je bistroumno napravljena in premišljeno izpopolnjena hidravlična stiskalnica, ki proizvaja fantastični pritisk, da pritiska na vsak cm* 25.000 kg. Tak pritisk pa po mnenju strokovnjakov popolnoma zadostuje, da se pretvori oglje v diamant, ki sta oba iz ene in iste prvine, iz dušika. Kako si je nabavil lepo knjižnico? V Rimu so prijeli Antona Mar-chetti-ja, ki je bil osumljen, da krade po knjigarnah knjige leposlovne vsebine. Aretiranec je rad hodil od knjigarne do knjigarne '/n kadarkoli je nanesla prilika, je smuknil knjigo v žep in odšel z njo. Svoje dejanje je Marchetti priznal. Na njegovem doimu so do-'bili 1500 knjig. Vse so bile ukradene. Ukradenih knjig torej ni prodajal, marveč jih je pobiral in hranil v lastni knjižnici. Nakradene knjige imajo vrednost 50 tisoč lir. Samo knjigarna Treves je naznanila škodo, ki jo je utrpela in ki znaša 18 tisoč lir. Ljubezen do knjige in posebno do lastne knjižnice je spravila Marchettija na nepoštena pota. Odkritje starih grobov V Uru, domovini Abrahama v deželi Kaldejcev, izkopava ekspedicija, ki sta jo financirala britanski muzej v Londonu in vseučilišče v Pennsylvaniji ta zgodovinska tla. 2e pred dvema letoma so tu kopali toda nekateri so morali pred Časom delo opustiti, ker jim je pošel denar. Dobili so sedaj* v zadnjem Času zanimive zaklade, dragocen Ušp, zlato bodalo, zlate korale in uhane, bisere in dragulje. Vodja ekspedicije C. Leonard \Voolley poroča, da se je odkril tudi grob enega med najstarejšimi kralji v Uru. Grob se nahaja v globini sedmih do osmih metrov in obstoji iz dveh grobnic. V eni je bila pokopana služinčad, v drugi, manjši, pa kralj sam. Obe grobnici sta bili skoraj prazni in najbrž že pred davnim časom oropani. V mali sobi so se dobile korale in nekaj medenih predmetov, v večji, družinski, je pa ležal še mrtvec z zlatimi in srebrnimi okraski na glavi. Pod tema grobnicama je bil še en prostor. Tudi tu se je nahajalo že razpadlo truplo okrašeno z neštetimi dragocenostmi sredi zlatih skled in ala-basterskih posod, ki so nosile iane «Mes Kalaim Dug», kar pomenja «dober junak dneva». Skoraj gotovo je bil to kak kraljevi princ, ki je živel okoli 1. 3500 pred Kr., torej pred 5500 leti. Njegovo ime -še ni bilo doslej znano v zgodovini. Dvoboj s sekirami, V Novem Sadu na HrvaŠkem sta ljubila dva kmetska mladeniča Jovan Milič in Nikola Plavsič, eno in isto dekle. Sklenila sta, naj odloči dvoboj, Čigava bodi ljubljena deklica. V temni noči sta, kakor je bilo dogovorjeno, trčila na določenem mestu skupaj1, oborožena s sekirami, s katerima sta udrihala drug po drugem. Dvoboj ni trajal dolgo časa Obležala sta c'ba vsa krvaveča, težko ranjena in drugo jutro so ju nalili sosedi poleg vsega še skoraj zmrznjena. Težko, da bosta okrevala. Najstarejii ropar. V občini Castagna v pokrajini Catanzano je umrl te dneve v visoki starosti 93 let Pasquale Scal-zo, zJoglasmi «MetuzaIem ropar-parjev», ki je ustrahoval pred leti pod imenom «silski volk* vso pokrajino na veliki apeninski planoti. V letih 1860. do 1866. je ropal s svojo tolpo po južnem Apeninu. Trideset umorov mu je bilo dokazanih, ko se je moral pred sodnijo v Lucci zagovarjati. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. Celih 48 let je prebil ropar v ječi. In prav v ječi se je izvršila z njim velika izprememba. Neusmiljeni požiga-lec in brezsrčni morilec je postal mistik in asket, ki je živel samo še v pokori in molitvi. Leta 1915. je bil pomiloščen in izpuščen. Sel je v rodno vas, kjer je živel kot pu--ščavnik - in bil radi svoje izredne pobožnosti in radodarnosti spoštovan od vseh doimačionv kakor kak svetnik. Z jadrenico okoli sveta Po dveletni odsotnosti je odšel kapitan Kari Kircheis s svojo jadrenico «Hamburg» v reko Labo in se tu zasidral. Leta 1926., in sicer januarja meseca se je bil odpeljal iz Hamburga, plul mimo Španije po Sredozemskem morju v Indijo, obiskal otočje Sunda, Filipine, Kitajsko in Japonsko. Od tu je potoval čre»z Honolulu v San Francisco, mimo Meksike skozi Panamski kanal v New York, od koder je prišel po osemnajstih dneh viharne vožnje zopet v Evropo. Napravil je vsega skupaj 34.000 morskih milj. Nečloveika mati. V sedmem dunajskem okraju stanujoča, neomožena uradnica Ester Kaschovy je poskusila odstraniti svojega desetletnega nezakonskega sina ker jo je oviral v njenih poročnih načrtih. Peljala je sina v Liesing in mu na dvorišču neke hiše zlila solno kislino v obraz. Na srečo je bil otrok le lahko ranjen. Mater so prijeli in zaprli. Ugotovilo se je, da je mati narekovala sinu, preden je šla z njim v Liesing, pismo, v katerem javlja sin materi, da napravi radi bede samomor in naj mu mati ta korak odpusti. Površina kroga V bližnjem času bo dbjavljena, kakor poročajo iz Leningrada, stara listina, ki bo prinesla novo dejstvo v zgodovino matematike. To listino sta razbrala učenjak Turajev in ravnatelj oddelka za stare listrne iz klasičnega vzhoda Struve. Gre za egipčanski papirus, ki vsebuje način, kako se izračuna površina kroga in površina krogle. Ta listina je iz enajstega stoletja pred Kristusom. Te račune so poznali torej že stari Egipčani, medtem ko se je doslej pripisovala rešitev tega računa Arhimedu, ki je živel v tretjem stoletju pred Kristusom. Konec mwmta S tem predmetom se bavi j o mnfigi učenjaki in neučenjaki in proučujejo s svinčnikom ▼ roki, kdaj zgori zadnji kilogram premoga, kdaj bo na svetu toliko prebivalcev, da si bodo drug drugemu stopali po prstih in kdaj se bo solnčna gorkota tako ohladila, da se bomo o sv. Jerneju drsali po naravnem ledu. Sedaj je nastopil francoski profesor, ki gleda v «Journal u de Geneve* na konec sveta s popolnoma drugega vidika. Resno, logično in prepričevalno dokazuje, da v teku treh sto let ves svet — znori. Nič smeha, prosim! Do pičice je veleučeni profesor izračunal, da se je v zadnjih pet in sedemdesetih letih število blaznih povečalo na strahovit način. L. 1851. je prišel en blaznež oziroma norec na 535 oseb, leta 1867. že na 312 o-seb, 1926. je pa znašalo razmerje 1 :150, en norec na 150 normalnih ljudi. Ako poj de stvar po sedanji poti, postane 1. 2139. zadnji pametni Evropejec norec. Konec sveta pride torej v najkrajšem času. človek bi si skoraj želel, da bi bil konec sveta odvisen od zaloge zemeljskega premoga, od prevelikega števila zemskih prebivalcev, od ohlajenja solnca, kajti v vseh teh slučajih so mu učenjaki dali na razpolago dolgo, dolgo dobo, ki se razteza od par tisoč let (pri premogu) do nekaj milijonov let (pri solncu), v zadnjem slučaju francoskega profesorja je pa konec sveta že ta-korekoč na vidiku in ga lahko še mi dočakamo z voronovski-mi opičjimi žlezami. Zlata krsta. V nekem rudniku v Guatemali so odkrili rudarji zlato krsto. Krsta, pokrita s krasnimi bakrenimi okraski, je vsebovala dve mumiji, popolnoma ohranjeni. Takoj so se napotili iz glavnih središč Srednja Amerike učenjaki, da prouče vse podrobnosti, ki bi znale odkriti daljno dobo iz amerl ike preteklosti. Nova palača Društva narodov Petorica, določena v ta namen od skupščine Društva narodov v Ženevi, se je izrekla te dneve za zgradibo nove palače, in sicer na podlagi francosko-Švicarskega načrta Nenot-Flegenheimer. Ta načrt bo sedaj obdelovalo pet odlikovanih arhitektov, med temi trije Italijani Broggi, Vaccaro in Fran-zi, nadalje Francoz Lefevre in Oger Vago. Nenot je zgradil Sor-bonno (vseučilišče) v Parizu, Fle-genheimer pa novo ženevsko postajo. Za gradnjo so določena tri leta in stroSki so preračuni eni na 19 in pol milijonov Šv. frankov. Zaklad morskega razbojnika V osemnajstem stoletju je stra-hoval amerikanske Spance morski razbojnik Henry Morgan. Leta 1761. je oplenil mesto Panamo v Srednji Ameriki in njeno stolno cerkev. Plen je skril kakor izhaja iz nekega starega rokopisa v nekam močvirju blizu zaliva Chame-ja. Sedem sužnjev, ki so zakopavali zaklad, je razbojnik po do-tičnem poročilu lastnoročno umoril, da si je zagotovil tajnost in molčečnost. Zaklad obstoji iz številnih vreč Španskih zlatnikov in iz cerkvene posode iz oropane cerkve. Skupna vrednost plena znaša več milijonov dolarjev. Pod vodstvom Louisa Moreana, neposrednega potomca morskega razbojnika se odpravlja sedaj posebna ekspedicija na ladji «Saxon» v navedene kraje, da poišče skrivališče zaklada. Največji davkoplačevalec. Maharadža (indijski vladar) iz Burclwana, ki se sedaj nahaja v Londonu nevarno bolan, je po neoporečnih številkah največji davkoplačevalec vsega angleškega cesarstva. On plača vsako leto državni blagajni vsoto tri sto tisoč šterlingov, skoraj osem in dvajset milijonov lir. Podjeten mož. Berlinski policiji se je posrečilo prijeti Franca Liske-ja, 36-letnega moža, ki je visok po postavi in lep po zunanjosti in ki se je izdajal sedaj za veletrgovca, sedaj za bankirja, zdaj za časnikarja, zdaj zopet za kinematografskega igralca. Doslej se je dognalo, da znaša Število njegovih zaročenk 1300. Ko ga je policija prijela, je Liske stanoval v enem največjih berlinskih hotelov. Policiji prihajajo sedaj pisma in brzojavke od osleparie-nih žensk, ki so izročile po večini tudi svoje prihranke svojrmu zaročencu. Tako drzen je bil ta Liske, da je podarjal prihodnji zaročenki prstan, ki ga je bil ddbil od prejšnje zaročenke, in to je šlo od dekleta do dekleta Na policiji so poverili registracijo vseh Liske-je vih zaročenk posebnemu tira dniku, ki si je priskrbel več pomožnih uradni'*!: ;h moči, ker sam nikakor ne more zmagovati ogromnega dela. Obravnava proti temu vele- in hiperzaročencu bo zelo zanimiva, saj ji je zagotovljeno zelo dolgo trajanje, če se pokličejo pred sodnike vse njegove zaročenke kot priče. Nekateri celo menijo, da bodo sodniki med to dolgo razpravo dvakrat povišani v svojem činu. Politik, ki ne mara postati bančni ravnatelj Ni dolgo od tega, ko smo poročali, da je bilo ponujeno mesto ravnatelja pri jeklenem trustu sedanjem predsedniku Zedinjenih držav Sev. Amerike Goolidgeju, in sicer takoj, ko poteče njegova doba predsedništva. Toda ne samo jekleni trust, marveč tudi drugi zavodi, velebanke, veleindustrij-ska podjetja, zavarovalnice se kar tepejo zanj in mu ponujajo bajne vsote, Če bi hotel prevzeti predsedniško mesto. Toda Coolidge ne sprejtme nobene ponudbe. On se umakne po preteku svojesja pred-sednikovanja v svojo domovino, Novo Anglijo, kjer se bo bavil izključno z znanostjo in s časnikarstvom. Valentinov dedič Alberto Valentino, brat pokojnega filmskega igralca Rudolfa Valentino, je imel pred kratkim operacijo na obrazu, ki se je popolnoma posrečila. Napotil se je že v Ameriko, da sprejme dediščino po svojem bratu. Tudi on, Alberto, se misli posvetiti filmski umetnosti. Vdova Rudolfa Valentino, ekscentrična Nataša Rambova, je dala slovo filmski umetnosti in igra sedaj v New Torku v neki gledališki igri glavno vlogo. Nedolžna obse j ena Posestnik vo vdova Ebersber-ger iz Bischofsreutha na Bavarskem je bila radi nameravanega umora svojega moža obsojena na smrt in pozneje pomilo-ščena na dosmrtno ječo. To se je zgodilo 1. 1923. Po štirih letih se je na podlagi polnovredni dokazov postopanje proti njej obnovilo in obtoženka je bila popolnoma oproščena. Med obravnavo je bila v razpravni dvorani aretirana sestra obtoženke skupno s svojim možem Ivanom Stadlerjem, osumljena, da sta oba zastrupila svojega svaka. Revolucionarna Imena v Rasi ji. Koimisarijat za notranje zadeve v Moskvi j-e priobčil pred kratkim seznam od sovjetske vlade dovoljenih imen. Med moškimi imeni so navedena med drugimi tudi: Barikada, Raison (pamet), Komin-tern, Radio, Taylor. Lincoln, Troc-Kolumb, Voltaire, Grahus, Sparta-kus; med ženskimi: Barikada, Proletara, Lunačara, Akademija, Amnestija, Darvina, Bebelina itd. Časopisje in šola. V neki kopenhnški gimnaziji (Dansko) se je uvedlo branje časopisov kot učni predmet. V višjih razredih se predelajo večkrat na teden dnevniki, razpravlja se o člankih in se pišejo pisma na člankarje, v katerih se ooozarjajo ti-le na to in to. Ob enem se je uvedel v občinske šole na Danskem inteligenčni izpit po amerikanskom vzorcu. Orjaške orgle. Na gradu Geroldseck-u pri Kuf- | steinu (Avstrija) se postavijo orgle | z osemdesetimi registri in 4500 piščalkami. Orgle se postavijo t stolp, klavijatura ibo ob vrnotju hriba. Prenos se bo vršil s pomočjo elektrike. Stroški bodo znaft&lft 340.000 šilingov (nad 900.000 lir). Te ogromne orgle bodo obenem nekak spomenik padlim vojnim junakom. Štirje telički. V občini Nusu (turinska pokrajina) je vrgla posestnici Nikoleti Mariji krava štiri teličke, ki sq vsi zdravi. Strupen komar. V Carrario je pičil gospo Nelo Fabbricotti komar v brado, nakar ji je takoj začel otekati obraz. Čeprav so bili poklicani najbol.1*1 zdravniki in specialisti, je £--ospa po nekaj dneh umrla na zastrupljen ju po hudih bolečinah. Prvi ženski vladni svetnik na Nemškem Gospodična Katica Rosenheim, ki je bila že od leta 1919. pod ministri Heinejem. SeveriTigom in Grszinskijetrn politiCna tajnica pri pruskem ministru za notranje zadeve, je bila te dni imenovana za vladno svetnico. DAROVI Na ohceti sester Metlika na Ške-denjskem hribu so darovali povabljenci potem g. Gerk-a Lit. 25 za »Šolsko društvo« v Trstu. Novo por o-če n i m a paroma obilo sreče v njih novem stanu, darovalcem pa prav srčna hvala! ZLATA&ttA fcJssrt Povh Trst, Vin Mazzinl 4 C Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. TržaSKa in hranilnica registr. zadruga z oroej. poroštvom tiraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,3. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči ra'un in vlogi za čekovni promet, ter J h obrestuje sasr po 4% -m večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave Itt osebne Kredite. --Obrestna mera po dogovoru. — Ha razpoko nmitoi ceHcs tel i) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 13. Ob nedeljah ie urad zaprt