PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 70 lir
Leto XXVL Št 134 (7628)
TRST, četrtek, 18. junija 1970
TRI POMEMBNE SEJE VODSTEV STRANK LEVEGA CENTRA
GVERILCI SO OSVOBODILI ZAHODNONEMŠKEGA POSLANIKA
SOCIALISTI ZAGOVARJAJO DINAMIČNO POLITIKO Po srečnem zaključka«afere von Holleben
IN SVOBODO ZAVEZNIŠTEV V SPORNIH DEŽELAH
PSU grozi z možnostjo posledic glede vladne koalicije Na seji vsedržavnega sveta KD ni več nobene enotnosti
Rim, 17. — Politična pozornost je usmerjena na zasedanje treh vodstev strank levega centra: izvršnega odbora PSI, izvršnega odbora PSU in vsedržavnega sveta KD. Na vseh treh zasedanjih so bili v ospredju volilni izidi in nujne posledice, ki iz njih izhajajo ter v tej zvezi seveda stanje v Umbriji in Toscani.
Za socialiste je položaj dokaj enostaven in je prišlo tudi na za-
sedanju vodstva do izjemne enotnosti na osnovi uvodnega poročila tajnika stranke Mancinija. Tajnik stranke je uvodoma ugotovil, da volilni izidi pomenijo zmago po-mirjenja proti poskusom ustvarjanja napetosti in potrditev sil, ki hočejo demokratični napredek z reformami, proti onim, ki so si želeli avanture in ki so se posluževali strahu Tajnik stranke je nato napovedal, da Se bo CK sestal ob koncu meseca. Kritiziral je ostale zaveznike levega centra — razen republikancev — Uradi načina volilne kampanje in gesel, s katerimi se socialisti ne morejo strinjati.
Osrednji del govora pa je vseboval polemike z včerajšnjimi stališči tajnika KD Forlanija ter poskusi, da se osredotoči vse na formule, namesto da bi se govorilo o vsebini. Poveličevanje zmage levega centra nikakor ne pomeni, da gre za zmago umerjene politike. V tej zvezi je ponovno polemiziral s Forlanijem in njegovimi včerajšnjimi pripombami o jesenskem sindikalnem gibanju. Popolnoma napačna je računica, da se lahko dosežejo pozitivni rezultati tako, da se pospešuje polemika s sindikati in napada sindikalna enotnost.
Glede vprašanja deželnih odborov je Mancini dejal, da je bilo to vprašanje rešeno že februarja in tisti, ki hoče sedaj ustvarjati nov problem, ima očitno slab spomin, ali pa misli, da lahko PSI po končani volilni kampanji spremeni svoje stališče. Kar se je zgodilo v Umbriji in Toscani 7. junija je bilo predmet dolgih in poglobljenih razprav med pogajanji za sestavo vlade ter dokument, ki nosi Forlani-jev naziv, vsebuje rešitev teh u-prav v obratnem smislu, kot je to Včeraj govoril Forlani. Zaradi tega je Mancini izrazil presenečenje socialistov in tudi obžalovanje, ker niso upoštevali stališč, ki jih je te izrekla socialistična stranka. Za Socialiste je rešitev v Umbriji in Toscani že dosežena, tako da je ta rešitev lahko tudi drugačna, kot je levi center in da se lahko pride do sporazuma s komunisti. Mancini je zaključil, da se bodo na tej liniji pogovarjali jutri, ko bo sestanek z deželnimi svetovalci in tainiki.
Izvršni odbor PSI je nato še poslušal poročilo namestnika tajnika Mosce, ki je orisal volilne izide ter te okrog 20. ure končal sejo.
Na seji izvršnega odbora PSU pa le tajnik stranke Ferri dejal, da pomenijo volilni izidi zmago levega centra in zmanjšanje vpliva opozicij. Po njegovem se je izpremenilo raz-•berie parlamentarnih sil med PSU in PSI, ki ie bilo po razkolu 1:3 •n je sedaj 2:3. Ponovil je osnovne Poglede stranke ter dejal, da je volilna kampanja potekala, kot so sl to želeli socialdemokrati, pri čimer je bilo odločilno stališče KD. ki je ponovno pričela govoriti o Svoji protikomunistični vlogi.
Glede deželnih odborov v Umbri-
vorila predsednik vlade Rumor in tajnik Forlani, čemur bo sledilo glasovanje o raznih resolucijah.
V soboto stavka tiskarjev
RIM, 17. — Vsedržavna tajništva tiskarjev dnevnikov in tiskovnih agencij so danes pregledala potek sindikalne akcije in so ugotovila veliko učinkovitost dosedanjih stavk.
IX campeonato mundial de futbol
ITALIJA IN BRAZILIJA V FINALU
ITALIJA - Z. NEMČIJA 4:3 h ITALIJA:	Albertosi; Burgnich,
facehetti; Bertini, Rosato, Cera; {•Phienghini, Mazzola, Boninsegna, Sisti, Riva.
Z. NEMČIJA: Maier; Schnellin-jSCf, Vogst; Schulz, Patzke, Be-Jk&nbaiier; Overath, Grabovvski, ®S«ler, Mueller, Loehr.
SODNIK: Yamasaki (Mehika). Tekma med obema nasprotnike ni bila posebno privlačna in •bdi tehnično ni pokazala polfi-pla svetovnega prvenstva vredne ■gre.
.V prvem polčasu so bili vsekali- Italijani nekoliko boljša ekipa •• igrišču, razen krajšega obdobja •Ctnžke premoči. To svojo premoč J?v 8. minuti izrazili z golom, kakega je dosegel Boninsegna.
F drugem polčasu Je bila Igra »ecej boljša in zlasti Nemci so P0* tajali od minute do minute ne-•rnejši. Njihova premoč je bila v ^ključku polčasa popolna in dve jjmuti po regularnem času je Schnel-bbgcr izenačil. V drugem polčasu 5 Mazzolo zamenjal Rivera. Pri /mcih je Loehra nadomestil IJbu-,* Packeja pa Held. tj zelo dramatičnih podaljških *kuie so nato dosegli gole še Burg-?cb, RIva, Mueller in Rivera, Ita-J* Pa je razen tega dosegla še ">>1.
F drugem polfinalu Je Brazilija *Jmagalu Urugvaj s 3:1. (1:1)
IN finalu se bosta torej pomerili in Brazilija.
ji in Toscani pa je Ferri mnenja, da so tudi tu volivci podprli levi center, čeprav je KPI govorila, da je v teh deželah že zmagala. Sedaj bi bilo napačno, da bi se tukaj ustvarile levičarske uprave, ki bi bile v nasprotju s splošno linijo levega centra. Ferri je pohvalil izvajanja Forlanija na zasedanju vsedržavnega sveta KD, češ da je sprejel isto stališče, kot ga imajo socialdemokrati in dejal, da morajo z ostalimi silami levega centra zavzeti globalno rešitev glede vprašanja uprav.
Zasedanje vsedržavnega sveta KD je potekalo dokaj polemično ob zagovarjanju različnih stališč glede treh osnovnih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu: deželnih odborov v Umbriji in Toscani, odnosa do sindikatov in spremembe no tranjega volilnega sistema iz proporcionalnega v večinski.
Veliko zanimanje je vladalo za izjavo Fanfanija, ki pa je bil zelo zapleten in hermetično zaprt, čeprav v nekaterih stavkih tudi dovolj jasen glede osnovnih treh vprašanj:
Morotejec Rossi je zavrnil predlog o večinskem volilnem sistemu, ker ne bi preprečil nevarnosti struj in bi obratno okrepil cetri-fugalne sile in izključil najnaprednejše sile v KD. Glede «težavnih odborov* je dejal, da je Forlanijev politični uvod dovolj jasen. Volilni izidi nikakor ne opravičujejo pozivov na umerjenost ali na izredne rešitve in dokazujejo, da žele volivci levi center, kot je sedaj z vsemi svojimi komponentami, med katerimi je tudi PSI s svojo politično podobo.
Fanfanijevo - Forlanijevega stališča so zavrnile tudi ostale levičarske struje, pri čemer je bil zlasti glede odnosa do sindikatov o-ster Donat Cattin (forze nuove), ki je dejal, da je treba v bistvu odgovoriti na vprašanje, če je sindikalna akcija pozitivna, ali ni za razvoj demokracije in če se pristaja na sindikalno enotnost. Odločno je zavrnil predloge o zakonu, ki naj disciplinira sindikate, kot tudi proti večinskemu sistemu v KD. Glede dežel pa je mnenja, da se ni mogoče upirati zaključkom, ki izhajajo iz volilnih izidov, saj ni mogoče zavračati izide, čeprav nekomu ne dopadejo. Carlo Russo je govoril v imenu struje Colom-bo - Andreotti in je bil zelo u-merjen ter oprezen, zaradi tega pa ne vedno bolj jasen. Očitno skuša ta struja ohranjevati nekako ravnotežje med Fanfanijem in levico.
Vsedržavni svet KD se bo sestai še danes, ko bosta dopoldne odgo-
•lllllt.l.nmim,min  ...n,.,,,.,.,,,,,   ..............................
NOBENIH NOVOSTI NA ŠOLSKEM PODROČJU
Sklenili so nadaljevanje sindikalnega boja in so proglasili vsedržavno stavko za soboto, tako da soboto popoldne ne bo izšel noben popol-dnevnik, v nedeljo pa noben dnevnik. Istočasno so proglasili tudi vrsto ločenih stavk, ki jih bodo izvedli po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. Kadar bodo ločene stavke, velja tudi stroga prepoved vsakega nadurnega dela.
Danes zvečer se je pričela enodnevna stavka uslužbencev tiskovnih agencij.
Tovariško srečanje vseh sotrudnikov in či-tateljev Primorskega dnevnika ob 25. obletnici izhajanja
bo v nedeljo, 21. t.m. ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Vabljeni vsi sotrudniki in čitatelji! Posebnih vabil ne bomo pošiljali.
Uredništvo in uprava
se nadaljuje boj proti brazilski diktaturi
V brazilskih zaporih je še na tisoče nasprotnikov vojaškega režima, ki so podvrženi nečloveškemu mučenju - Električni tresljaji udarci in «telefon» najbolj razširjene metode posebne policije Brazilska vlada je kriva za zamudo pri izpustitvi diplomata
RIO DE JANEIRO, 17. — »Afera von Holleben.. se je torej srečno zaključila, vsaj za nemškega veleposlanika v Rio de Janeiru, ki se je preteklo noč lahko vrnil na sedež diplomatskega predstavništva, kjer je po petih dneh, treh urah in 25 minut (toliko časa je bil v rokah gverilcev) spet objel ženo in sina. Nadaljuje pa se tragedija tisočih in tisočih brazilskih političnih jetnikov, izpostavljenih najbolj zverinskemu mučenju, ki ga vojačka diktatura v Rio de Janeiru namenja svojim nasprotnikom ob tihi podpori vvashingtonske vlade in tako imenovanih zahodnih demokracij.
Ugrabitev bonskega diplomata je imela to pozitivno stran, da je ob-
vestila svetovno javno mnenje o obstoju nečloveškega režima v največji državi Latinske Amerike, ki je po svojih metodah mogoče še bolj okruten od raznih španskih, grških ali portugalskih fašizmov.
Kroniko današnjega dne moramo zato začeti v Alžiru, kjer si štirideset bivših političnih jetnikov, izpuščenih iz zapora v zameno za osvoboditev von Hollebna, počasi celi rane od večmesečnega bivanja v celicah brazilskih kaznilnic in po-
licijskih postaj. Njihovi obrazi so resni, brez smehljaja, kljub nepričakovani svobodi. Na njih je brati tesnobo in zaskrbljenost nad usodo tovarišev, ki so ostali v Braziliji, pa tudi odločno voljo, da nadaljujejo boj proti diktaturi.
Poglejmo te ljudi ob blizu: Vera Silvia Magalhaes, 22 let, vdova po padlem gverilcu Robertu Spiegner-ju. Zaradi mučenja je paralizirana po vsem telesu in ima hude notranje poškodbe. Ni še gotovo, da bo lahko spet hodila.
iiiaiiiiiiiiiiiiviiiiiifiifiii>iiiiiBiiiiiBaiiifTTivi*«iarfiiiiiitfiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiii>iBiaiaiiiiiiiaiiiiiitiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiMaii«aiiiifiiiaiiiiii>iiii»iiiiiiiiiaii«iMiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiii
DANES SPLOŠNE POLITIČNE VOLITVE V VELIKI BRITANIJI
Vsa predvidevanja dajejo zmago Wilsonovi laburistični stranki
Prvič bodo volili mladinci od 18. do 21. leta
London, 17. — Jutri bodo v Veliki Britaniji politične volitve. Prvič bodo glasovali tudi mladinci od 18. do 21. leta. Na osnovi dosedanjih pravil bi moralo biti v Veliki Britaniji okrog 36 milijonov volivcev. Toda z vključitvijo okrog tri milijone novih mladih volivcev med 18. in 21. letom, se število volivcev v Veliki Britaniji dejansko približuje 40 milijo nom. V resnici pa ne bodo glasovali vsi mlad ivolivci, ker se jih do sedaj skoraj ena tretjina ni vpisala v
volilne sezname. Kot je znano, v politične volitve ni obvezno. Zato pričakujejo, da bo dejansko okrog dva milijona več mladih volivcev.
Katera od dveh največjih političnih strank v Veliki Britaniji bo dobila večino mladih glasov? To vprašanje si postavljajo tako laburisti kot konservativci, ki sta del svoje volilne propagande namenili mladini.
Volilna bitka med laburisti in konservativci, ki se je zaključila danes, se je vodila predvsem na gospodarskem področju. Konservativni voditelj Heath je do zadnjega trenutka obtoževal laburistično vlado, da prikriva volivcem dejanski
Zaradi stavkovnega gibanja tiskarskih delavcev so naše zunanjepolitične in krajevne vesti okrnjene. Cenjene bralce prosimo za razumevanje.
Nadaljuje se zapora izpitov m redovanj
J	V petek se prične v senatu razprava o
zakonskem predlogu o razvezi zakona
RIM, 17. — Na šolskem področju ni prišlo do nobene bistvene novosti in še vedno velja odločna zapora izpitov in redovanj, ki so jo proglasile vse sindikalne organizacije šolnikov. Po drugi strani pa tudi vlada vztraja na svojem stališču in je minister Misasi danes v parlamentu ponovno pozval šolnike na «njih čut odgovornosti* ter dejal, da je vlada naredila vse, kar je bilo v njeni moči.
Avtonomne sindikalne organizat. je, ki jih združuje »intesa* vztrajajo na stališču, da je ključno vprašanje odobritev zakonskega pooblastilnega osnutka za sprejetje novega pravnega statusa kategorije, v pričakovanju tega pa naj se izplačajo akontacije na predvidene izboljšave.
Na «čut odgovornosti šolnikov* so se sklicevali tudi predstavniki parlamentarnih večinskih skupin, ki so se sestali po sestanku komisije za šolstvo poslanske zbornice, na kateri je o vladnih sklepih poročal mi nister Misasi. Omenjeni poslanci menijo, da se najvažnejša vprašanja rešujejo in da je zaradi tega treba priti do normalizacije polo-
2aja<
V zvezi s šolskimi vprašanji je danes govoril po televiziji predsednik vlade Rumor, ki je uvodoma dejal, da je prišlo do izrednega sta; nja, ko ni možno redno zaključiti šolskega leta, zaradi zapore izpitov, kar povzroča resne težave milijonom družin. Rumor je nato govoril o reformi šolstva in dejal, da gre za obsežen napor, ki je bil delno že narejen.'	'
Glede knkretnega spora s šolniki je navedel sprejete vladne dekre
te in dejal, da sta ostali nerešeni dve vprašanji: sprejetje zakona o novem pravnem položaju šolnikov in izplačanje akontacije na ta račun. Rumor je priznal, da se je vlada obvezala, da bo to uredila že do decembra lanskega leta, vendar pa se je opravičeval, da ni uspela iz objektivnih razlogov. Dejal je tudi, da gre za obsežno vprašanje, ki ima posledice za organizacijo in za notranje odnose v šolstvu. Zavrnil je tudi možnost izpla-Čanja predujma, češ da bi šlo za težave finančnega značaja, istočasno pa gre za preureditev položaja vseh državnih uslužbencev in ne bi bilo pravično izplačati neki kategoriji, kar se ne more izplačati drugi.
V petek se bo v senatu nadaljevala razprava o zakonskem predlogu Fortuna - Baslini o razporoki. V tej zvezi so nekatere najpomembnejše katoliške organizacije sestavile enoten poziv, v katerem opozarjajo na izredno pomembnost vprašanja, da ne gre za neko «ma-lo» ločitev temveč za generalno avtomatično enostransko ločitev.
Italijanska zveza za razvezo (LID), pa bo priredila ob pričetku razprave v senatu v Rimu zborovanje, na katerem bodo govorili predstavniki KPI, PSIUP, PST, PSU, PRI in PLI. Za LID bo govoril poslanec Fortuna. ^
PEKING, 17. — Zunanja ministrica južnovietnamske revolucionarne vlade in načelnica delegacije ZRV na pariških pogajanjih za Vietnam gospa Ngujen Thi IV nh se je danes v Pekingu sestala s predsednikom kitajske vlade Čuenlajem.
Veliki Britaniji glasovanje tudi za
gospodarski položaj v državi. «ki se približuje veliki krizi.*
Včeraj je Health pozval britanske gospodinje, naj pogledajo najprej račun dnevnih stroškov, preden gredo na volišče. Poudaril je, da Velika Britani ja drvi v resne gospodarske težave in da preti šterlingu novo razvrednotenje, če ne bodo čim prej sprejeti ustrezni ukrepi, šterldng, ki je v prejšnjih mesecih pridobil na londonskih kot na drugih borzah precej točk, je v resnici prav včeraj nekoliko popustil, kar pa ni odraz nekake krize marveč le političnega položaja pred volitvami in občutljivosti britanskih gospodarskih in finančnih krogov ob podobnih priložnostih.
Wilson seveda ni molčal na te Heathove trditve in je odgovoril, da britansko gospodarstvo ni bilo v svoji zgodovini nikoli tako trdno. «N1 ga bilo v zgodovini Velike Britanije v tem stoletju predsednika vlade — je dejal Wilson — ki je vodil volilni boj na osnovi tako trdnega gospodarstva kot je današnje)). To je Wilson Izjavil v svojem govoru po televiziji in obsodil nasprotnika, da si je izmislil »tako imenovano gospodarsko krizo«. Wlill-son je še dejal, da so danes življenjski stroški v Veliki Britani ji najmižjd med vsemi zahodnoevropskimi državami in ZDA.
Toda velik del britanskih časopisov podpira konservativce. Celotna veriga «Daily Maila« odkrito pod-pira konservativno stranko. «Daily Mail» je danes objavil na prvi strani članek, v katerem dejansko ponavlja Heathove trditve o nevarnosti ponovnega razvrednotenja šter-linga v primeru laburistične zmage. Tudi «Daily Express» in «Daiiy Telegraph« odkrito podpirajo Hea-tha. Laburisti pa lahko računajo med velikimi listi samo na dva ljudska časnika, in sicer «Daily Minor« in «Sun». «Times» pa Je zavzel bolj objektivno stališče in se ni izrekel ne za eno ne za drugo stranko. Podobno stališče Je zavzel tudi ((Guardian«.
«Dai!y Express« je danes objavil anketo, v kateri pravi, da bodo laburisti zmagali samo za 2 odst. nad svojim nasprotnikom. «Times» je sicer pred ponedeljkovo objavo primanjkljaja britanskega zunanjetrgovinskega obračuna sicer napisal, da. bodo laburisti dobili 8,7 odet. več kot konservativci. Laburisti so takoj odgovorili na te ugotovitve in poudarili, da je treba gospodarstvo gledati v celoti in da se ne more potegovati zaključkov le iz enomesečnega obračuna. Sicer pa imajo konservativci v svojih vrstah «6mo vrano«, voditelja desničarskega krila stranke Powella, ki vodi Skrajno desničarsko volilno kampanjo. Celo Heath je v prejšnjih dneh izjavil, da Je Povrnil napravil svoji stranki več škode kot laburisti, ne-Mo P® ga je celo označil za «bri. lanskega Mussolinija«.
Jutrišnje volitve bodo do 22. ure, nakar se bodo takoj lotili šteti glasove. Iz Londona poročajo, da bo že tekom noči znano ali so zmagali laburisti ali konservativci.
Nagle Gabeira — je za nas samo nadaljevanje boja; za vlado pa je zadnje sredstvo v poskusu zaviranja revolucionarnega procesa, ki napreduje. To je brezupen boj proti gibanju, katerega akcija postaja vsak dan bolj učinkovita. V naši skupini štiridesetih so predstavniki vseh revolucionarnih gibanj, ki sprejemajo metodo oboroženega boja in ki so podvrženi zatiranju režima.*
«Ta dokaz enotnosti — nadaljuje Gabeira — je važen, ker ustreza tipu enotnosti, ki ga mi hočemo uresničiti: enotnosti v boju in v akciji, ne pa birokratske enotnosti.
Najstarejši od štiridesetih je stari revolucionar de Carvalho, bivši španski borec, soustanovitelj brazilske komunistične revolucionarne partije. «Ljudska opozicija — pravi — ne razpolaga več z nobenim mirnim in zakonitim sredstvom, da bi dajala svoje predloge za rešitev problemov države. Demokracija ne obstaja več; nobena oblika krajevne avtonomije se ni rešila: ustavna jamstva so odpravili, ustava ostaja llllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllltMlllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllimillllllllfllllllllimillllltiiiH
Harold Wilson
Edward Heath
Ardeval Alves Coqueiro, 32 let, delavec. Celih sedem mesecev, od aretacije maja 1969 do decembra istega leta neprestano tepen, trpinčen z električnimi tresljaji, obešen za noge k stropu celice.
Carlos Eduardo Pires Fleury, 25 let, univerzitetni študent. Zaradi mučenja z elektrošokom je dobil infarkt. S palicami so mu razbili dve rebri. Skušal je napraviti samomor, vendar so ga pravočasno »rešili* in nato spet mučili.
Jorge Raymundo Nahas, študent medicine. Od konca 1968, ko so ga aretirali v Belo Horizonteju, so ga neprestano tepli in mučili z električnim tokom. Pred njegovimi očmi so mu policisti posilili ženo.
Marco Antonio Azevedo Meyer, študent. Poleg drugih oblik mučenja so proti njemu uporabili tudi tako imenovani «telefon»: gre za udarce z odprto dlanjo istočasno na obe ušesi, kar povzroča navadno razbitje bobenčka. Po vsem telesu nosi znamenja mučenja: nezaceljene rane podplutbe in opekline.
Fausto Machado Freire, sociolog, bivši funkcionar ministrstva za javno vzgojo. Tudi njega so mučili z elektrošokom, s »telefonom* in podobno.
Angelo Pezzuti da Silva, študent. Prestati je morel tudi vodno mučenje, kar pomeni, aa so mu brizgali vodo v usta in v nosnice.
Ladislas Dovvbor, 29 let, obešen za noge in mučen z električnimi tresljaji, potisnjen z glavo v vodo, dokler ni izgubil zavesti. Sam Dovv-bor je povedal, da je trenutno v brazilskih zaporih od 12.000 do 15.000 političnih jetnikov
Veleposlanik von Holleben
samo na papirju, nad njo pa prevladujejo izredni zakoni, zaradi katerih je naša država zelo podobna fašističnim in nacističnim režimom, k porazu katerih so med drugo svetovno vojno prispevale tudi brazilske oborožene sile.*
»Brazilski revolucionarji — poudarja de Carvolho — niso teroristi. Terorizem izvajajo vlada in njeni zatiralni organi, njena posebna policija, ki deluje izven kontrole zakonov in sodišč. Vsi vedo, da se režim poslužuje v nekaterih primerih
Nekateri od osvobojenih jetnikov j celo navadnega umora. Vsem je nočejo govoriti o prestanem mu- j znan obstoj »komandosov za lov na čenju. «Mučenje — pravi Fernando | komuniste*. k> z vladno podporo
POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU
Bliskovit napad Izraelcev v notranjosti sirskega ozemlja
Napovedan prihod kralja Huseina v Kairo
DAMASK, 17. — Sirski vojaški I kateri višji častniki jordanske voj-predstavnik je danes potrdil vest ske.
iz Tel Aviva, ki je prišla pozno ponoči, da so včeraj izraelski vojaki, ki so jih prepeljali s helikopterjem, napadli sirska vojaško taborišče na področju Nabekha. I-zraeiski vojaki so izstrelili na taborišče 30 min iz minometalcev. Takoj nato so se Izraelci s helikopterjem umaknili. Vojaški predstavnik je dodal, da so v istem času izraelska letala napadla nekatere vojaške objekte na omenjenem področju. Sirska protiletalska zaščita in sirsko letalstvo so jih prestregli. Med bitko je b.lo zadeto eno izraelsko letalo. Poleg tega je sirski vojaški predstavnik sporočil, da sta bila v tej akciji dva sirska vojaka ubita, pet pa jih je bilo ranjenih.
Takoj ob napadu izraelskih komandosov so v Damansku ustavili vse polete civilnega letalstva. Dve uri po napadu pa so oblasti ponovno odprle civilni letalski promet na sirskih letališčih.
V Kairu pa so sporočili, da je danes 22 izraelskih »phantomov* in «skyhawkov» napadlo med 7.30 in 13. uro egiptovske položaje ob Sueškem prekopu. Egiptovske vojaške oblasti pravijo, da je protiletalska zaščita prisilila sovražnika na u-miik.
Kairski list cAl Ahrani* je danes objavil vest iz Amana, da bo jordanski kralj Husein v prihodnjih dneh prispel v Kairo na »nujne razgovore* s predsednikom Naserjem. List pojasnjuje, da bodo kralja
Danes je imel kralj Husein v Amanu tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je spopade med arabskimi gverilci in jordansko vojsko v prejšnjem tednu povzročila zarota, namenjena proti palestinskemu osvobodilnemu gibanju, jordanski vojski in jordanskem narodu. Kralj je zanikal vesti, da namerava odstopiti. Poudaril je, da je prepovedal vstop v Aman edinic jordanske vojske med spopadi z gverilci, da bi preprečil večje prelivanje krvi. Kralj je zaključil svojo konferenco z u-gotovitvijo, da je prišlo do sporazuma, ki bo preprečil nadaljnje provokacije in omogočil jordanski vojski in palestinskemu osvobodilnemu gibanju, da bosta izvrševala svoje naloge.
Siloviti napadi kamboških partizanov
PHNOM PENH, 17. - Kamboške osvobodilne sile so napadle danes se dve važni mesti, nedaleč od prestolnice Phnom Penha: Kompong Thom, 80 kilometrov severno od glavnega mesta, in Kompong Chang, 92 kilometrov od Phnom Penha. Nekateri predeli teh dveh mest so ze v rokah partizanov, medtem ko dobiva kamboška redna vojska o-kreprtve iz prestolnice.
VARŠAVA, 17. — Italijanski minister za zunanjo trgovino Zagari je danes prispel na Poljsko, kjer se bo danes sestal s predsednikom T ....	vlade Cyrankiewiczam in zunanjim
Letališče Pochentong, šest kilo- ministrom, jutri pa bo v Poznanju , , ..	, , . metrov od kemboške prestolnice, prisostvoval italijanskemu	dnevu
spremljali predsednik v.ade in ne- so sprememb v pravo vojaško ba I na mednarodnem velesejmu.
zo, od koder pošiljajo z južnoviet-namskimi^ transportnimi helikopter ji sveže čete proti oblegan/ma mestoma. Poveljstvo baze je prevzel sajgonski polkovnik Luyen, ki je dejal, da si skušajo «komunisti* odpirati nove poti proti prestolnici, tako da bi lahko napadli Phnom Penh z več strani.
_ Da je položaj za Lon Nolov režim z dneva v dan bolj težaven, priča tudi dejstvo, da proučujejo v Bangkoku možnost, da bi poslali v Kambodžo del 12.000 tajskih vojakov, ki so sedaj v Južnem Vietnamu. Tajski in ameriški vojaški izvedenci se sporazumevajo, kako bi na najbolj učinkovit nač'n uporabili tajske enote na kamboških tleh.
Nov nadškof v Zagrebu
VATIKAN, 17. — Papež Pavel VI je imenoval danes Franja Hunariča, apostolskega upravitelja v Zagrebu, za novega zagrebškega nadškofa namesto nadškofa Franja Šeparja, ki je bil lani imenovan za vodjo kongregacije za verske doktrine v Vatikanu.
Zagari na Poljskem
zatirajo in ubijajo vsakogar, ki je količkaj napreden ali o katerem sumijo, da je tak.*
Najmlajši v skupini, če odvzamemo otroke* je 19- letni srednješolski študent, ki pravi: »Mi nismo svobodni in niti ne bomo, dokler ne bo vsa naša država osvobojena. Dejstvo pa, da smo tu, je že prispevek k tej osvoboditvi.*
Kronika o izpustitvi veleposlanika von Hollebna je zelo skopa: gverilci so ga malo po enajsti uri zvečer pustili v neki ulici na periferiji Rio de Janeira, kjer je diplomat ustavil avtomobil, s katerim ga je neki mladi odvetnik pospremil na nemško veleposlaništvo. Ob 23.35 so iz diplomatskega sedeža objavili vest o osvoboditvi ter se zahvalili brazilski vladi in predsedniku Mediciju. Von Holleben ni hotel dati nobenih izjav; bil je videti nekoliko utrujen, toda povsem zdrav. Na stopnicah veleposlaništva je objel ženo Iso in sina Wolfa, nato pa se umaknil pred časnikarji v poslopje.
Diplomata so osvobodili približno 26 ur po prihodu štiridesetih osvobojenih jetnikov v Alžir. Do te nepričakovane zamude, ki je včeraj povzročila precejšnjo zaskrbljenost, je prišlo, kot se je danes zvedelo, po krivdi brazilske vlade, ki ni hotela pristati na zahtevo ugrabiteljev o ukinitvi policijskih ukrepov v mestu, pač pa še zaostrila kontrolo po nekaterih ulicah in predvsem okrog nemškega diplomatskega predstavništva. Šele po ponovnih pozivih gverilcev so končno ukinili cestne bloke in poslali večje število agentov nazaj v vojašnice. Takoj po tem ukrepu je bil poslanik osvobojen.
V Bonnu so seveda z zadovoljstvom sprejeli vest o von Hol-Iebnovi osvoboditvi. Sam zunanji minister Scheel je ponoči telefoniral v Rio de Janeiru in naročil funkcionarjem nemškega veleposlaništva, naj se zahvalijo brazilski vladi za sodelovanje. Priznanje brazilskim oblastem so izrekli tudi predstavniki zahodnonemških strank, ki so med drugim ugotovili, da bi lahko preprečili umor veleposlanika v Gvatemali von Spretija, ko bi gvatemalska vlada pokazala isto razumevanje kot brazilska.
Nimeiri v Sarajevu
BEOGRAD, 17. — Sarajevo je danes priredilo topel in prisrčen sprejem predsedniku sveta revolucionarnega poveljstva in vlade Sudana El Nimeiri ju, ki je prispel na enodnevni obisk v glavno mesto Bosne in Hercegovine. Neposredno prihodu, kjer so ga na letališču pozdravili predsednik skupščine Bosne in Hercegovine Djedič in predsednik republiškega izvršnega sveta Kosovac in druge osebnosti, je El Nimeiri obiskal eno največjih bosanskih podjetij «Energo;nvest», ki združuje danes 25 tovarn z nad 17.000 delavci.
El Nimeiri je sinoči priredil v hotelu »Jugoslavija* v Beogradu slovesen sprejem v čast predsednika Tita in njegove soproge. Na sprejemu so bili poleg članov obeh delegacij, tudi visoke osebnosti političnega, javnega in kulturnega življenja Beograda in voditelji diplomatskih mia;j akreditiranih v Beogradu.
Vreme včeraj: Najvljja temperatura 28.7, najnižja 21.1, ob 19. uri 26,7 stopinje, zračni tlak 1011.5 pada, veter 8 km/h r^verozahodnik, vlaga 66 odstotna, nebo 8/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 18. junija
BOGDAN
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.52 — Luna vzide ob 20.31 in zatone ob 3.35 Jutri, PETEK, 19. junija JULIJANA
MEDTEM KO JE SLOVENSKA STROKOVNA ŠOLA V TRSTU ŠE V ZRAKU....
V Bujah so že ustanovili italijanski strokovni zavod
Predsednik občinske skupščine Buje je nušemu uredniku povedel, du bo zovod začel delovati z začetkom prihodnjega šolskega leta ■ Za novo šolsko zgradbo in opremo bodo potrošili 450 milijonov dinaijev
padnike slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem. Razlika je le v tem, da se v Jugoslaviji te stvari rešujejo z resnično demokratično širino, pri nas v demokratični Italiji pa imajo eodlujoči forumi* za reševanje naših življenjskih vprašanj bolj gluha ušesa.
Spremembe v vodstvu Nove delavske zbornice
Nova delavska zbornica CGIL sporoča, da se je predadnočnjim sestal njen vodstveni odbor ob navzočnosti zveznega tajnika CGIL

Kakor smo že poročali, je delegacija slovenskih šolnikov, ki so 10. t.m. priredili protestno manifestacijo v Rimu, izvedela na prosvetnem ministrstvu, da sploh ni še pripravljen dekret o ustanovitvi slovenske strokovne šole v Trstu. Visoki funkcionar na prosvetnem ministrstvu je pripomnil: «Si potrebbe ancora rime-diare* (lahko bi se še popravilo). Skrajni čas je, da se popravi, da se pravočasno objavi zadevni dekret in omogoči začetek delovanja nove šole z začetkom prihodnjega šolskega leta.
Ker je italijanska delegacija mešane italijansko - jugoslovanske komisije pogojevala ustanovitev slovenske strokovne šole v Trstu z ustanovitvijo italijanske višje srednje šole v Bujah, smo se na kraju samem, to je v Bujah, hoteli prepričati, kako je s to šolo. Obrnili smo se na predsednika bujske občinske skupščine, ki nam je dal vsa pojasnila in podatke. Predsednik občinske skupščine prof. Lino Šepič nam je opisal razmere v občini in poudaril, kako ljudska oblasti sploh skrbi za potrebe pripadnikov italijanske narodne skupnosti, za kulturne krožke, za šolo, itd. in kako spoštuje ter uveljavlja njihove narodnostne pravice (dvojezičnost v aktih, na sejah skupščine, uporaba materinega jezika na vseh uradih itd), in to ne glede na memorandum, ali kakršnekoli pritiske, «Hočemo da Italijani ostanejo Italijani in da se dobro počutijo kot enakopravni člani naše skupnosti* je poudaril prof. Šepič. Tudi ustanovitev nove italijanske srednje šole spada v ta okvir.
Nova šola: «Scuola media univer-sale con lingua d’insegnamento ita-liana* (Splošna srednja šola z italijanskim učnim jezikom) je bila ustanovljena z odločbo, ki je bila objavljena v «Službenem vjfsniku»
(Gazzetta ufficiale) občin Buje, No-vigrad in Umag štev. 13 z dne 12.9.1969. Tudi razpis za službena mesta je bil že objavljen. Pouk se bo začel 1. septembra kot na vseh drugih šolah. Šola bo imela začasne prostore v zgradbi hrvaške gimnazije, izdelan pa je že načrt in odobreno finansiranje za.gradnjo novega šolskega poslopja in vso opremo, za kar bodo potrošili 450 milijonov starih dinarjev. Za bujsko občino, ki nima dohodkov, bi bilo to prehudo breme, zato je zagotovila precejšen prispevek SR Hrvatska. Računajo, da bo novo šolsko poslopje dograjeno in šola sodobno opremljena (učilnice, kabineti, stroji itd.) do šolskega leta 1971-72.
Šola bo imela tri smeri: za elektrotehnično stroko, za kovinarsko stroko in za ekonomsko - turistično stroko in absolventi se bodo lahko vpisali na univerzo. Pouk bo trajal štiri leta.
Predsednik občinske skupščine je pri tem še pripomnil: italijanske gimnazije (višja gimnazija - licej op. ur.) so v Kopru, v Piranu, V Rovinju, v Pulju in na Reki. Menimo, da je to zadostno število takih šol za pripadnike italijanske narodne skupnosti. Ko dijak dokonča u-ičenje na takih šolah, more nadaljevati študij na univerzi, potrebujemo pa strokovne zavode, ker je vedno večja potreba po strokovnjakih.
Ta ugotovitev velja za Istro in za Trst, za Hrvate, Slovence in Italijane, za pripadnike italijanske narodne skupnosti v Istri, kot za pri-
•HuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMii
PISMO MINISTRU ZA ŠOLSTVO M1SASIJU
Slovenski starši podpirajo borbo slovenskih šolnikov
Združenje itartev dijakov znanstvenega liceja «France Prešeren*, poziva oblasti, da nemudoma uredijo položaj šolnikov in šole
Alda Giuniija. Odbor je vzel na znanje odstop Artura Calabrie z mesta pokrajinskega tajnika, ker mu je bito poverjeno mesto deželnega sindikalnega tajnika. Odbor se je zahvalil Calabrii za njegovo u-spešno delo in njegov veliki prispevek v vodstvu tržaškega delavskega razreda, kar je tudi povečalo ugled CGIL v Trstu. Odbor je imenovali za novega tajnika Uvia Sa-ramza ter vključil v tajništvo Maria Criscentija, pokrajinskega tajnika FILLEA. Odbor je tudi ustanovil pokrajinski odbor ECAP, to je ustanovo CGIL za strokovno usposabljanje. Za njegovega predsednika je bil izvoljen Albino Gerli.
siiiMiin m im im im m im mn im,,
NAJPREJ OKVARA, NATO STRELA IN SUŠA...
Omejevanje dobave vode še do konca tega tedna
Mesto porabi te dni 175.000 kub. metrov vode, ACEGAT pa je lahko dobavi le za 155.000 kub. metrov - Podmorski vodovod šele jeseni?
Najprej okvara, nato strela v električne črpalke, končno še suša. Vse je pripomoglo, kljub naglici, s katero so tehniki občinskega podjetja ACEGAT sproti popravljali okvare, ki so onemogočile dobavo pitne vode mestu in okolici, da so veliki predeli mesta še vedno brez vode, vsaj v popoldnevnih.
Kot znano je prejšnji teden nastala na napravah, ki urejajo dobavo pitne vode, okvara. To so tehriki najprej popravili, ko je v nedeljo, med nenadno nevihto, ki je divjala nad našim mestom, udarila strela v električne naprave za črpanje. To je povzročilo hitro o-sušitev rezervoarjev za vodo, ki so še sedaj skoraj prazni. Tudi po takojšnjem popravilu se namreč raven vode v rezervoarjih z vodno rezervo ni zvršala, ker so prebivalci sproti porabili vso dobavljeno vodo. Poraba pitne vode se ie namreč zaradi suše in vročine, ki že nekaj dni traja pri nas, zvišala nad srednjo poletno količino, ki je 150 tisoč kub. metrov tekočine, na kar 175 tisoč kub. metrov. Od tod strah uprave mestnega podjetja ACEGAT, da bi se rezervoarji dokončno izpraznili in kot posledica tega strahu popoldansko omejevanje dobave pitne vode, po 14. uri. Uprava občinskega podjetja se je odločTa za popoldansko omejevanje, ker se s tem da.ie prebivalcem možnost, da si zjutraj oskrbijo najnujnejšo količino vode za ve3 dan v lastnih posodah, medtem ko skuša ACEGAT med prekinitvijo dobave vode napolniti rezervoarje. Vse kaže, ka jim to ne bo uspelo do konca tedna ali začetka prihodnjega tedna, ko bo preskrba z vodo onemogočena samo v -locnih urah. Trenutno lahko dobavlja ACEGAT samo 155 tfsoč kubičnih metrov tekočine dnevno, torej kar 70 tisoč kub. metrov manj, kot je potrošnja.
Tudi poznejg, ko bodo rezervoarji napolnjeni, bo dobava vode kritična. Poleti se namreč porabijo vedno večje količine tekočine: za kuho, pitje, umivanje, zalivanje vrtov in cvetja, industrijske namene, pra nje vozil, cest in pod. Od tod načrt
Odbor Združenja staršev dijakov državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu je naslovil na ministra za šolstvo Ric-carda Misasija in v vednost šolskemu skrbništvu v Trstu pismo, v katerem izreka solidarnost slovenski šolnikom v njihovem boju za pravice šolnikov in slovenske šole ter obenem ogorčenje, ker oblasti v vseh povojnih letih niso našle ne časa in ne volje za ure ditev vprašanj slovenskega šolstva v Italiji. Pismo se glasi:
*Odbor Zdruienja staršev dijakov državnega znanstvenega liceja eFrance Prešeren» v Trstu, ki je najvažnejši učni zavod za slovensko manjšino v Italiji, je na svoji zadnji seji IS. t.m. razpravljal o položaju, ki je nastal na našem zavodu in na ostalih šolah v zvezi s profesorsko stavko. Odbor izraža v imenu vseh prizadetih staršev svoje nezadovoljstvo in ogorčenje zaradi sedanje negotovosti. Obstaja nevarnost, da dijaki ob koncu šolskega leta ne bodo ocenjeni, ker se profesorji ne bodo udeležili ocenjevalnih sej; prav tako ni zagotovljen normalen potek zaključnih izpitov.
Odbor se obrača na visoki naslov, ker je po pretresu vseh vzrokov in povodov, ki so privedli do sedanje zaostritve in stavke, z obžalovanjem ugotovil, da za sedanje stanje ne more dolžiti profesorjev.
povojna leta zavlačujejo ureditev položaja učnega osebja na slovenskih šolah v Italiji in to kljub obljubam in zagotovilom, da bo stvor v najkrajšem času rešena. Razumljivo je, da je tako neupravičeno zavlačevanje izzvalo oster protest tako profesorjev kot učiteljev in so zato v svoji borbi uporabili sredstvo, ki jim ga ustava dovoljuje.
Odbor Združenja staršev požim odgovorne oblasti, naj čim prej poskrbijo, da se uredi položaj vseh slovenskih šolnikov v Italiji in da se jim po dolgih letih popravijo storjene krivice. Edino na ta način bo zagotovljen reden in uspešen zaključek šolskega leta, kar je v skupnem interesu države, šole in nas staršev.
V upanju, da bo visoki naslov upošteval naše želje in pričakovanja ter čim hitreje ukrepal beležimo s spoštovanjem ODBOR»
Članski sestanek Sindikata slovenske šole v Trstu
V petek 19. t.m. ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 članski sestanek šolnikov, učiteljev in profesorjev. Na dnevnem redu
je stavkovno gibanje in tajnikovo poročilo o razgovorih, ki jih je imel temveč odgovorne oblasti, ki že vsa zadnje dni z raznimi osebnostmi.
Razgovori odbornika Varisca v Rimu
V prejšnjih dneh se je deželni odbornik za prevoze Varisco v Rimu sestal s senatorjem Cengarle-jem, podtajnikom za prevoze. Razpravljala sta o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo naše dežele s posebnim poudarkom na avtonomni ustanovi tržaškega pristanišča, na letališču v Ronkah in na avtomobilskih prevozih v deželi. V zvezi s temi vprašanji je odbornik Varisco predložil spomenico, ki jo je podtajniku orisal in izrekel željo za pozitivno rešitev navedenih vprašanj.
Kar se tiče pristaniške ustanove, je treba predvsem rešiti vprašanje najemanja lokomotiv pri železniški upravi. Med pristaniščem in železniško upravo vlada sedaj namreč spor glede tarif. Varisco je opomnil podtajnika Cengarleja, da je bila tržaška pristaniška ustanova u-stanovljena pred kratkim, da se otepa s težavami in da zato ne more uvesti raznih tehničnih in gospodarskih izboljšav v tržaškem pristanišču, čeprav je bila ustanovljena predvsem v ta namen. Zakon, s katerim je bila ustanovljena ta ustanova, predvideva, da pojdejo izdatki za železniške naprave ;n njih vzdrževanje na račun železniške uprave. Zakon tudi predvideva, da se v ta namen sklene med pristaniško ustanovo in železniško upravo poseben dogovor, do katerega pa še ni prišlo.
Odbornik Varisco je načel tudi vprašanje licenc za prevoze blaga s tovornjaki. To vprašanje ni le velike važnosti za avtoprevoznike, marveč za vse industrijske dejavnosti, ki imajo mednaroden obseg. Dežela zahteva, da se v državne organe, ki dajejo dovoljenja za notranje in mednarodne prevoze, vključi tudi predstavnik deželne u-prave. Prejšnji minister za prevoze Gasperi je že izrekel o tem pozitivno mnenje in odbornik je opozoril podtajnika, da je bila na dvostranskih pogajanjih z Jugoslavijo tudi deželna delegacija.
Kar se tiče letališča v Ronkah, je Varisco dejal, da bi bilo prav, da bi generalni drektor za civilno letalstvo gen. Santini opravil obisk na ronškem letališču, da bi skupaj z vodstvom tega letališča proučil vprašanje letaliških naprav.
Ostale vesli iz. tržaške kronike berite na h. strani
Program osrednje proslave 25. obletnice osvoboditve na stadionu «Prvi maj»
za gradnjo podmorskega vodovoda, za katerega pa ne kaže, da bo začel delovati pred jesenjo. V začetku so tehniki trdili, da bo pod morski vodovod dokončan do konca tega meseca, vendar so očitno bili njihov5 računi prenagljeni. Res so kmalu po prvem, prenagljenem sporočilu, premaknili datum za mesec, nato dva, sedaj pa se go vori o prvih dneh septembra, kar pomeni, da bomo morali letošnje poletje še potrpeti in omejiti do trošnjo vode na najmanjše koiič:-ne, v višjih kraških in okoliških predelih, kjer je primanjkuje najprej, pa naj si prebivalci oskrbijo zadostne količine vode v zasebrv h posodah že v prvih jutranjih urah ali pri občinskih vodnih pipah.
UlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIIIIflllllUllllllllllfinilllllNNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
DAN ZA DNEM NA VELESEJMU: Z VČERAJŠNJIH ZASEDANJ
Afriškim deželam EAMA-ESG pomeni Trst odskočno desko za prodor na evropski trg
Danes mednarodno strokovno zasedanje o pogozdovanju - Napovedan nastop priznanih strokovnjakov - Ogled pristaniških naprav
Včerajšnji dan na sejmu Je veljal petim deželam iz skupine 18 at riških Članic « sporazuma iz Yao-unaejan, to je skupine dežel, ki so se svoj čas gospodarsko povezale z Evropsko gospodarsko skupnostjo, in ka jih po navadi označujemo s slgto EAMA-EGS. Dežele iz te skupine, ki so letos prisotne na našem sejmu, so Kamerun Od je že desetič na tržaški prireditvi). kongo-Braazavtlle, Ruanda, Slonokoščena obala in Niger. Njihovo udeležbo je organizirala komisija pri Evropski gospodarski skupnosti, ki je tudi prispevala za delno finančno kritje te pobude. Pri vodstvu velesejma je EGS odprla za čas sejma tudd poseben urad za dežele EAMA, Id ga vodi dr. Piz-zuti.
Dežele EAMA so letos priredile kolektivno razstavo v paviljonu pri glavnem vhodu na velesejem, kjer je bila po navadi razstava obrtniških izdelkov. Tu je bila včeraj dopoldne ob «dnevu EAMA« manjša slovesnost, katere so se udeležili zastopniki omenjenih afriških dežel in predstavniki tržaških poslovnih krogov. Predsednik velesejma dr. Stooovich je pozdravil vodjo afriških odposlancev, ambasadorja Slonokoščene obale v Bruslju mr. Ooulibalyja ter izrazil zadovoljstvo tržaškega sejma in gospodarstvenikov iz Furlanije-Julij-ske krajine spričo letošnjega sodelovanja petih članic EAMA-EGS na prireditvi, želeti je, je naglasil dr.
Slocovich, da hi se te dežele v prihodnje udeleževale tukajšnjega velesejma še v večjem številu. Slovesnosti v paviljonu EAMA-EGS so se udeležili tudi opolnomočeni sekretar z ministrstva za zunanje zadeve A. Savorgnan, stalni zastopnik Italije pri Evropski gospodarski skupnosti dr. Rizzetto, ravnatelj komisije EGS dr. G. Ugo, dr. Toma-sini z ministrstva za zunanjo trgovino, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi ,ter nekateri predstavniki tukajšnjega konzularnega zbora.
20.	j‘unija
sobota ob 18.00 — otvoritev razstave NOB;
ob 18.30 — finalna tekma odbojkarskega turnirja za ženske;
ob 21.00 — nastop folklornega ansambla EMONA iz Ljubljane - Predprodaja vstopnic od 15. junija na SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 in tri ure pred začetkom na Stadionu «Prvi maj», tel. 96-548.
Vstopnina 1.000 in 500 lir, pevci z izkaznico brezplačno
21.	junij'a
nedelja ob 16.30 — finalna tekma odbojkarskega turnirja za moške;
ob 18.00 — priložnostni govor in osrednji kulturni program,
od 17.00 — do začetka kulturnega programa in po njem igrajo godbe na pihala; od 19.00 do 24.00 — ples;
ob 16.00 in ob 20.00 — predvajanje filma Kaplan Čedermac.
Pri osrednjem kulturnem sporedu
ki bo sledil otvoritvenemu nagovoru predsednika SPZ dr. Roberta Hlavatyja in govoru Gorazda Vesela, bodo sodelovali
združeni mešani in moški zbori
ki jih bo spremljala okrepljena godba na pihala s Proseka, izvajali bodo pesmi: Ubald Vrabec — Zdravica (dirigira avtor), Matej Bor - Karel Pahor — Hej brigade (dirigira Sveto Grgič), Karel Pahor — Na juriš (dirigira Zdravko Kante), Radovan Gobec — Pesem o svobodi (dirigira Oskar Kjuder), Marjan Kozina — Naša vojska (dirigira Oskar Kjuder), Marjan Kozina — Naša zemlja (dirigira Sveto Grgič), Rado Simoniti — Vstajenje Primorske (dirigira Oskar Kjuder)
Nastope bodo povezovali člani SG Mira Sardočeva, Jožko Lukeš in Stane Starešinič.
Igrale bodo godbe na pihala iz Nabrežine, s Proseka, iz Trebč, iz Križa in iz Divače.
Na stadionu bodo televizijski sprejemniki za prenos finalne nogometne tekme svetovnega nogometnega prvenstva iz Mehike.
22.	junija
ponedeljek ob 21.00 — ples, v odmoru miting;
ob 18.00, 20.00 in ob 22.00 — predvajanje filmov. Odprta bo razstava slovenske knjige, v nedeljo pa bo na prireditvenem prostoru delovala partizanska tehnika; za ples bo igral orkester MINERVE s pevcema Evo Sršen in Perom Dimitrijevičem. Vstop na prireditveni prostor s prostovoljnimi prispevki, vstopnina samo za folklorni koncert
OBVESTILA IN NAVODILA
Pripravljanje prireditvenega prostora:
danes	od 18. do 21. ure;
jutri	od 17. do 23. ure
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Z včerajšnjega afriškega dneva na velesejmu
Na tem prvem srečanju, kakor tudi na popoldanskem zasedanju o «Razvoju trgovinske izmenjave med deželami EAMA-EGS itn Italijo ter o vlogi dežele Furlamije-Julij-ske krajine v tem okviru* so zastopniki afriških dežel naglasili željo, da bi se čim tesneje povezali z evropskim gospodarstvom, ter predvsem, da bi mogli v prihodnje povečati izvoz svojih pridelkov, surovin in polizdelkov na evropska tržišča. Italija lahko pomeni važen most za prodiranje afriške proizvodnje na evropska tla, naša dežela in zlasti tržaška luka pa naj bi v tem okviru olajšali zlasti prodor na tržišča vzhodne Evrope.
V daljšem govoru, ki ga je imel ob tej priliki, je ambasador Cou-libaly formalno povabil štiri članice EGS, ld še niso ratificirale lani obnovljenega sporazuma lz Yao-undeja, naj bi to storite čim prej, da ne bi v gospodarskih odnosih med Evropo in 18 članicami EAMA-EGS prišlo do škodljivih zastojev.
afriško skupino EAMA-EGS — ki se danes suče na višini kakih 44.000 ton, od tega polovica v eno in polovica v drugo smer — lahko v prihodnje povečal, za kar so dane otaipjjive možnosti. Njegova Izvajanja je povzel in dopolnil kamerunski konzul v Trstu dr. Hesse, ki je naglasil pomen zemljepisnega položaja naše luke. Ta se namreč nahaja na stičišču prometnih tokov. ki so speljani, in ki se lahko še speljejo' med štirimi pomembnimi gospodarskimi grupaci.imi, namreč med Evropsko gospodarsko Skupnostjo, evropskim združenjem za svobodno menjavo, svetom za vzajemno pomoč (vzhodno Evropo) in skupdno, ki |o sestavljalo številne dežele v razvoju, med katere sodijo seveda v prvi vrsti afriške dežele EAMA-EGS.
Danes se bodo delegati lz afriških dežel udeležili skupnega ogleda pristanišča In nekaterih industrijskih obratov. Luško poveljstvo je dalo v ta namen na razpolago vlačilec «Audax», ld jdh bo popeljal na ogled glavnih luških naprav lin posebej stalne zaloge brazilske kave IBC ter novega mlinarskega obrata bratov Vanola v novi Luflci. Na koncu bo afriške gospodarstvenike siprejel predsednik Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dir. Franzi!.
Danes bo na sejmu napovedano zasedanje o problemih pogozdovanja, ki ga organizira tržaški velesejem v sodelovanju z glavnim ravnateljstvom za gospodarstvo hribovitih področij in gozdove prt ministrstvu za kmetijstvo ln gozdarstvo na temo «Aktualnost pogozdovanja: stare In nove perspektiva*. Glavno poročilo bo podal glavni ravnatelj omenjene ustanove prof. V. PizzdigaMo. To bo prvo strokov-no zasedanja z mednarodno udeležbo ne letošnjem sejmu: pcdag prof. Pizzigalla bodo namreč nasto-
Predsednik trgovinske zbornice dr. pili francoski strokovnjaki Le Cha-Caddassi je izrazil upanje, da se bo teller, zastopnik romunskega mdni-blagovni promet med Trstom in strstva za gozdarstvo ing. O. Cara-
re, predstavnik ustanove Food and Agricultural Organisation pri EGS H. Widmer, predstavnik avstrijskega ministrstva za kmetijstvo ln gozdarstvo O. Etokmtiller in drugi, iz Jugoslavije se bosta današnjega zasedanja udeležila zastopnika Zvezne gospodarske zbornice iz Beograda ing. Dimitrije Bura in ing. Srboijulb Dobrivojevič.
ZAHVALA
Učiteljstvo ricmanjske osnovne šole se toplo zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu zgodovinske razstave, prireditve ln prijateljskega srečanja ob priliki proslavitve 25. obletnice obnovitve naše šote.
Sporočamo, da bo na željo obiskovalcev zgodovinska razstava odprta še v nedeljo, 21. t.m. od 10. do 12. ki od 16. do 19. ure.
Učiteljstvo
Razna obvestila
Učitelji maturanti Izpred 50 let, so vabljeni na proslavo polstoletnega ju-blleja, kt bo JO. Junija v Solkanu, ob 10. url (po Jugoslovanskem času) v hotelu Sabotin,
Prosimo vse, da se sestanka z gotovostjo udeležijo, da se ob tako važnem življenjskem datumu zopet vidimo, pogovorimo In obudimo spomine na nekdanje čase. Prisoten bo tudi že edini živeči profesor, ki nas je videl še kot dijake pred seboj.
Miro Preši
V nedeljo, Ji. t.m. ob 17.30 bo v Skednju otvoritev ikedenjskega doma. V soboto, 27. junija ob 21. url pa bo kulturna prireditev z nastopom škedenjske mladine ln pevskega zbora.
Prosvetno društvo v Skednju pn-
redi v ponedeljek, na praznik sv. Petra in Pavla. 29. t.m. celodnevni Izlet v Bovec in k Izviru Soče. Pri-Jave za Izlet se sprejemajo v društvenih prostorih vsak dan od 19.30 do 21 ure.
Društvena prodajalna na Opčinah
obvešča, da bo Izlet v nedeljo. 21. junija i970 .Odhod točno ob 6. url z Brdine.
SPDT organizira v nedeljo, 21. t.m. Izlet z osebnimi avtomobili na Vršič. Možnost vzpona na Mojstrovko m smučanja. Vlečnica obratuje. Zbirališče ob 6. uri na Trgu Oberdan (Harrys bar). Prosimo točnost.
SPDT obvešča izletnike potovanja po Avstriji 28. In 29. t.m., da je odhod avtobusa ob 7. url s Trga Oberdan (Harry’s bar). Na razpolago je še nekaj mest. Pojasnila dobite v Ulici Geppa 9, tel. 31-119.
SPD Trst organizira v nedeljo, 21. t.m, izlet z osebnimi avtomobili na Vršič. Možnost vzpona na Mojstrovko ln smučanja. Vlečnica obratuje. Zbirališče ob 9. uri na Vršiču (na plazu pod Mojstrovko).
BELE VRANE
■	Skrivnostna pesem
■	Hvala vam za vse
STAN K A KOVAČIČ
■	Mati
■	Če sva se razšla
45 st ER E«

Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. junija 1970 se Je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 54-letna Blanca Corret-tl por. Benevenla, 75-letnl Guido Mo-din, 74-letna Melania Toffoli, 49-letm Italico Manzin, 83.letna Lulgla Mat-zen. 45-letnl Silvano Babich, 79-letni Enrlco Violin, 55-letnl Antonio Maloc. chl, 78-letna Maddalena Morreale por. Perama, 15-letna Lillana Vrše, 69-let. ni Lulgl Bensi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13, do 16. ure)
Busollni, Ul. P. Revoltella 41. Plz-zul - Clgnola, Korzo Italija 14. Prem dlnt, Ul. T. Vecelllo 24. Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 1I.3Š do I.M) AlTEsculaplo, Ul. Roma 15. INAM. Al Cammello, Drev. XX. Septembra 4. AUa Maddalena, Ul. deiristrla 43 Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero i
MIRAMARSK1 PARK Prireditve
« L U Č I IN ZVOKI*
Urnik tedenskega programa od 15. Junija do 15. septembra
Ponedeljek: ob 21.30 «Maxlml-lian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e Car-lotta« v italijanščini.
Torek: tedenski počitek.
Sreda: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramar« v nemščini; ob 22.45 «Masslmlliano e Carlotta« v italijanščini.
Četrtek: ob 21.30 «Maximllian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlot-ta» v Italijanščini.
Petek:	ob 21.30 «Der Kaiser-
traum von Miramar« v nem-ščini; ob 22.45 uMassimlliano e Carlotta« v italijanščini. Sobota: ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi «Massimiliano e Carlotta«, obe v italijanščini. Nedelja: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramar« v nemščini; ob 22.45 ((Massimlliano e Carlotta« v Italijanščini.
Avtobus «M» iz Barkoveij (postajališče avtobusa «6») do Mi-ramara, z odhodi ob 21, in ob 22.15; povratek iz Miramara v Barkovlje ob koncu vsake Izmed dveh predstav.
Vstopnina: 400 lir (otroci, člani ENAL in skupine po 300 lir).
Ob 25-tetnici obnovitve slovenskih šol je S.p.d. Tabor na Opčinah razpisalo natečaj za dijake srednje šote Srečko Kosovel in za učence osnovne šole na Opčinah na temo:
Pripovedovali so mi o naši domači govorici v težkih časih
PODELITEV NAGRAD
bo v soboto, 20. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Najboljše spise bodo prebrali člani SG.
Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine!
Razstave
V mestni galeriji Piran so včeraj ob 19. uri odprli razstavo Vena Pi/o-na. Razstava bo odprta do 28. junija.
PflfaRSNMI
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda ižiga Zoisa v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71.
Do 10. Julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred.
Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra’ 1970.
Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure.
Ob 25. obletnici obnovitve slovenskih šol priredi osnovna šola v Bo-Ijuncu zaključno prireditev v šolskih prostorih dne 21. junija 1970 ob 18. uri. Istega dne bo razstava ročnih del in risb. Odprta bo ves dan.
Na srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah bo uradna otvoritev razstave šolskih risb in Izdelkov dijakov, v četrtek, 18. Junija ob 10. uri. Raz-stava bo odprta vsak dan od 9. do 12 ure in od 16. do 19. ure do vključno 25. junija. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji slovenske šole.
Borštanskl otroci vabijo na razstavo risb In ročnih del, ki bo v nedeljo.
21.	t.m. oH io do T> (n od 15 d M ure v prostorih osnovne šole v Borštu
Ravnateljstvo dr-.a«ue oieuuje aute (Ivan Cankar*, Ul. Frausin 12, sporoča, da zapade 10. julija 1970 ob 12. url rok za vpis v prvi, drugi in tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpile v jesenskem roku, se morajo vpisati do
22.	septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure.
Vpisovanje v I. razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu je do 10. julija. Do Istega dne se morajo vpisati dijaki ostalih razredov, ki bodo Izdelali v poletnem roku. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli poprav, ne izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9. do 12 ure v tajništvu zavoda.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
priredi v torek, 23. t. m. <^b 20. uri v društvenih prostorih
filmski večer
Predvajali bomo slovenski film Kaplan Martin Čedermac in dokumentarni Ulm Bede krajine.
Vabljeni 1
Vstop prost!
M1RAMARSKI PARK
Predstave «Luči in zvoki«: ob 2/1.30 «Maximilian of Mexico» v angleščini; ob 22,45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» lz Barkoveij (postajališče avtobusa «6») do miramarskega parka in obratno pr*d vsako predstavo in po njej.
• * *
Circo sul ghiaccio — Cirkus na ledu — Športno igrišče v Ul. Flavia, telefon 817-222. Predstave ob 31.15: ob četrtkih, sobotah ter na prat nične dni ob 16. in 21.30.
• * •
Nazionale 16.00 «Metti un formaggto a cena«. Tom in Jerry.
Eden 16.30 «Carmen baby». Uta Lev-ka. Technicolcor. Prepovedano ml*-dini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «La strana voglia dl Jean«. Prepovedano mladini pod 1*. letom.
Grattaclelo 17.00 «West Side Story»-Techcnicolor.
Excelsior 16.00 «Viridiana». Silvia Pl-nal, Francisco Rabal. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «La squadriglia del falchl rossi«. David McGallum. Technico-lor.
Filodrammatico 16.30 «Coppie amatl-ti». Crno-beli film.
Alabarda 16.30 «11 mio sangue bru-cia«. E. Nathanael, S. Fokas. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16,30 «Fango verde«. R. Hor-tone, L. Paluzzi. Technicolor. Cristallo 16.30 «Paranoia». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «L’uomo venuto dali* pioggia«. Charles Bronson. Technicolor.
Moderno 16.00 «SUvestro e Gonzales — Dente per dente«. Slikanice. Zadnji dan.	>
Impero 16.30 «Lasciateli vivere«. Technicolor.
Vittorio Veneto 21.00 Koncert,
Ideale 16.00 «1 pionlerl deirultim* frontiera«. Oliver Reed, Rita Tu-shingham. Technicolor.
Abbazla 16.00 «Probabilit4 zero». L.
Casellato, F. Giornelli. Technicolor-Astra 16.30 «In gamba marinaio«. J** mer VVhitmore. Technicolor.
KINO Nfl OPČINAH
danes ob 18. uri Eastmancotoff
film:
ALCUNE RAGAZZE LO FANNO
Igrajo: R. Johnson, D. leni, Beba Lončar.
KINO c|RjS» PROSEK
danes rib 19.30 barvni drama« tični film:
BOLI DE ROSSO
Igrajo: Tony Curtiis ln Johniff Dark.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Ladlsl*" va Škabarja darujeta Ema ln F*n Kerševan 1000 lir za popravilo spomenika bazoviškim žrtvam.
Namesto cvetja na grob pok. Lad*" slavu Škabarju daruje Slava Sano'11 1000 lir za PD »SKEDENJ«.
Namesto cvetja na grob in v poč*--slttev spomina pok. Ladislava Škabarja daruje družina Tomšič 1°°° ’ za šolo - spomenik NOB v Cerkned1'
S O 2 A L J E
Članu društvenega sveta Lud nu Terčonu izreka iskreno sožal SPD «Igo Gruden« ob izgubi tli* mame.
Svojemu režiserju Izrekajo sol lje tudi člani dramske skupine.
Po dolgi bolezni nas Je za vedno zapustil naš dragi
SILVANO BABIČ
Pogreb predragega pokojnika bo danes, 18 t.m., ob 16. uri lz tržaške mrtvašnice v opensko oerkev ter na domače poko-paJdšte.
Žalujoči: žena Jolanda in vsi drugi sorodniki Opčine, 18. Junija 1970.
Sporočamo žalostno vest, da nas Je zapustil naš dragi mož in oče
RADKO BAVČAR
Pogreb bo jutri, v petek, 19. t. m. ob 10.15 url lz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalujoči: soproga STANKA, sin ROBERT, hči ROMICA, sestri MILKA In PEPCA, sva klnja FRANCKA, nečaki ln drugo sorodstvo
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3. tel. 38-006
VČERAJ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM
12 tatvin za 3 milijone lir vrednosti bogat plen mlade dolgoprstne Koprčanke
Sodniki so jo obsodili na 2 leti in 6 mesecev zapora ter na nižjo denarno kazen, ji odpustili celotno kazen ter jo izpustili na začasno svobodo
Na zatožni klopi kazenskega sodišča (preds. Maltese, tož. Tavel-la, zapis. Chiarelli) je včeraj sedela 26-letna Marija Bržan por. Godina fcz Kopra, Bošamarin 12, ki se je morala zagovarjati zaradi kar dvanajstih tatvin, ki jih je izvršila v obdobju od meseca aprila lani do marca letos v škodo številnih strank v raznih mestnih stanovanjih. Druga postavka obtožnice pa je dolžila žensko, da je ob aretaciji 3. marca letos, posredovala agentom neresnične osebne podatke in se jim tako predstavila kot Sonja Cadarin vd. Sancin iz Nove Gorice.
Dolgoprstna Koprčanka je izvršila svoje tatvine z običajno tehniko: s silo je odprla vhodna vrata stanovanj, pobrskala po omarah in Predalih in pobrala vse, kar je našla ali se ji je vsaj zdelo dragocene vrednosti:	zlate verižice,
prstane, razne zlate obeske in u-hane, dragocene kamne, bančne knjižice in denar ter številne druge zlate primerke — vse v skupni vrednosti okoli 3 milijone lir. Njeno nemoteno tatinsko dejavnost Pa je slej ali prej morala prekiniti roka pravice ali bolje hladnokrvnost in prisotnost duha njene Nadnje okradenke, 76-letne Marije Bisiach por. Finzi iz Ul. Ginnasti-?a 52. Prav v tem stanovanju so J° agenti tudi aretirali in jo odvedli na zaslišanje.
Kako so potekali dogodki? Brža-!'ova se je 3. marca letos odločila tvesti tatvino v omenjenem stanovanju v Ul. Ginnastica. Bilo je pekaj po 12. uri, ko je z običajno ® uspešno preizkušeno tehniko ♦lomljenja s silo odprla vhodna ♦pata in stopila v stanovanje, kjer hi bilo seveda žive duše. Dolgo je orskala po raznih omarah, preda-'h in predalčkih in končno našla ‘SO tisoč lir in razne zlate primerke v skupni vrednosti okoli 600 ~®°č lir ter ves plen skrbno spra-V|!a v svojo torbico.
Bila je že na tem, da zapusti stanovanje, ko je zaslišale čudne, a vendar razuml.i ve šume, ki so Prihajali od vzhodnih vrat, prav tistih, ki jih je malce prej odprla s Silo. Ni pa utegnila še dobro pri shihniiti, ko je zagledala pred seboj Bisachovo, ki je že prej opazila, aa so bila vrata odprta s silo in takoj zasumila, da nekaj ni v redu. Mlada tatica je vsa preplašena in skoraj onemogla stala pred njo. Priletna ženska pa je nemudoma “koristila ugodno priložnost, poklicala sosedo in z njeno pomočjo Pririnila Bržanovo do stranišča, kjer j° je zaprla do prihoda agentov letečega oddelka policije.
Na včerajšnji razpravi je Koprčanka priznala vsako tatvino posesaj in pri tem dejala, da jo je k •arnu nepoštenemu poslu gnala potreba po denar o in družinska beda. Priče — o radenci pa so le Potrdili pričevanja oziroma prija-Ve tatvin na policijskem komisariatu.
Javni tožilec dr. Tavella je zahte-val za obtožbo tatvine 5 let zapora in 450 tisoč lir denarne kazni, *a obtožbo posredovanja neresnič-P'h osebnih podatkov pa uvedbo Shinestije. Branilec odv. Padovani
se je boril za najnižjo kazen, uvedbo amnestije, takojšnjo izpustitev iz zapora in začasno svobodo.
Sodniki so jo po krajšem posvetu zaradi tatvine obsodili na 2 leti in 6 mesecev zapora ter 100 tisoč lir denarne kazni, istočasno pa so ji odpustili dveletno zaporno ter celotno denarno kazen.
Za sklep so odredili ženskino takojšnjo izpustitev iz zapora na začasno svobodo.
Od sobote do ponedeljka
Vinska razstava v Zgoniku
V soboto ob 18. uri bo v Zgoniku otvoritev 6. občinske razstave ter pokušnje domačih vin. To je lepa novica za ljubitelje Krasa in pristne domače kapljice, člani ocenjevalne komisije, ki so te dni pokušali in izbirali vina za razstavo, so bili v veliki zadregi, ker so bili vsi vzorci zelo dobri. Kdor se na to razume, pravi, da imajo letos v vaseh zgo-niške občine odličen vinski pridelek. In tam je doma «kraška črnina* ali sestrična terana. Mnogim to vino še bolj ugaja kot sam teran. No, v soboto, v nedeljo in v ponedeljek bodo lahko prišli na svoj račun.
Po otvoritvi razstave bo v soboto od 20. do 24. ure ples na prostem. Igral bo domači ansambel «Kras», v nedeljo bodo začeli točiti ob 9.
uri, popoldne bo tombola, od 20. do 24. ure pa ples. V ponedeljek bo razstava odprta od 17. ure naprej, od 20. do 24. ure pa bo ples.
Poleg domače pijače bo seveda tudi jedača: sir, pršut, čevapčiči, itd.
Obilen plen spretnih tatov
V	torek zvečer je 46-letna avstrijska državljanka Zdravka Kozu-lic prijavila policiji, da so neznani tatovi nekako med 16. in 22. uro vlomili v njeno stanovanje v Ul. sv. Frančiška 4 ter ji odnesli več kožuhov, nekaj zlatnine, 20 zlatih dolarjev in drugo v vrednosti 1.000.000 lir.
V	torek so neznani tatovi vlomili tudi v pisarno podjetja «Cen-troproduct* v Ul. Valdirivo. Tatvino je policiji, ki je uvedla preiskavo, prijavila 30-letna Onorina Pra-sel iz Ul. Salici 7/12.
Nenadna smrt zaradi kapi
Včeraj zgodaj popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 44-letnega Giovannija Infanteja iz Ul. Molin a Vento. Zdravniki mu niso mogli več pomagati, ker je mož podlegel srčni kapi.
Infante je pred barom Voltolina v Drevoredu XX. septembra pil kavo, ko mu je nepričakovano postalo slabo in padel s stola na tlak, kjer je obležal.
■iiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiii
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Zaključni produkciji podružnic šole GM na Proseku in v Nabrežini
Vsi nastopajoči gojenci so pokazali lep napredek in spodbudno znanje
Prejšnji teden so gojenci glasbene šole GM imeli dve javni zaključni produkciji.
Prva produkcija je bila v prosvetni dvorani na Proseku, kjer je nastopalo dvajset gojencev, ki obiskujejo tamkajšnjo glasbeno šolo. Podružnico na Proseku vodi že dolgo let prof. Ignacij Ota, letos pa poučuje klavir tudi g. Nada Žerjal. Pod vodstvom obeh učiteljev so gojenci zares dobro izvajali skladbe raznih skladateljev. Tudi mali harmonikarski ansambel je pod vodstvom Dorine Kante zelo dobro zaigral dva venčka narodnih,^pesmi. Podružnico glasbene šole G M nq Proseku obiskujejo sledeči go-jehci: Vasilij, Peter, Magda in Sergij Štoka, Elizabeta in Helena Daneu, Marino Albi, Mavricij Lavrenčič, Renzo Milič, Viljem Cepach, Marko in Jana Ban, Majda Košuta, Aldo Briščik, Arjana Kapun ter A-lenka in Ivo Starc.
Na koncu sta gojenki poklonili učiteljema dva lepa šopa rdečih vrtnic ter se jima v imenu vseh sošolcev prav prisrčno zahvalila.
Druga in zadnja letošnja produkcija je bila v dvorani PD «lpo
odprt	je	nov
KAS1N0 V LJUBLJANI
Kazino na evropski ravni * jugo-slovanskem »Milanu* s sedežem v modernem (zbranem in središčnem
HOTELU SLON
Dve restavraciji od katerih ena tipična, nočni klub dva bara, dve kavami slaščičarna »ladoledama inack-bai
ROULETTE,	BACCAKA,	CHEMIN DE FER, BLACK JACK
a*« »aiaiai«
Na XXII. TRŽAŠKEM VELESEJMU
OD 14. DO 28. JUNIJA
IN SICER V
jugoslovanskem paviljonu
(PALAČA NARODOV)
RAZSTAVLJA
VtHaika kHfaaiML
KNJIGE VSEH SLOVENSKIH ZALOŽB
SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSE RAZSTAVLJENE KNJIGE
MED KUPCE BOMO RAZDELILI Z ŽREBANJEM 17 KRASNIH KNJIŽNIH DARIL, MED TEMI:
Valvasor:	____ ._
TOPOGRAPHIA DUCATUS CARNIOLAE SLOVENSKO SLIKARSTVO B. Jakac: MONOGRAFIJA
Na svidenje na sejmu!
Gruden* v Nabrežini. Omeniti moramo, da je ta bila že tretja javna produkcija, ki so jo pripravili gojenci podružnice glasbene šole GM v Nabrežini. Prvi dve sta bili v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu in sta zelo dobro uspeli.
Na zadnji produkciji je bil spored zelo pester in bogat, saj je štel kar 30 točk, katere je napovedovala domačinka, gojenka GM, Majda Terčon. Vseh 30 točk sporeda ni mogoče našteti, povedati pa moramo le, da sta na sobotni prireditvi nastopila tudi dva domača pevska zbora in sicer že dobro znani mladinski zbor «Kraški slavček», ki je pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zapel več narodnih in otroških pesmi ter novoustanovljeni dekliški pevski zbor, ki ga vodi prof. Erminij Ambrozet.
Na sobotni zaključni produkciji je, poleg domačinov, nastopilo tudi nekaj gojencev, kj obsikujejo glasbeno šolo v Trstu.
Nastopili so: Bruno Stanissa, Marinka in Alenka Semolič, Zvonka in Boris Markovič, Nadja Pangos, Vera Kukanja, Patrizia Terčič, Majda in Eda Terčon, Linijo Šušteršič, Irena Tavčar, Barbara O-peka, Ivana in Walter Pertot, A-drijan Pahor, Tea Košuta, Walter in Ivan Gruden, Boris Devetak, E-gidija Kos, Davo Rebula, Damjana Mervič, Tomaž Simčič, Boris Fabjan. Tanja Franko, Nevo Radovič, Milojka Milič, Renzo Zuliani, Jožica Sardoč in Alenka Legiša.
Obe zaključni produkciji sta bili zelo dobro pripravljeni in sta zelo dobro uspeli. Tako vzgojitelji, starši, kot vsi prisotni so bili zadovoljni z znanjem, ki so ga otroci med letom pridobili, da so tako lepo samozavestno nastopali in u-spešno zaključili šolsko leto.
M. M.
Tudi v našem uredništvu oprojemaiuo prispevke za šolo-apomenik v Cerknem
iiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimi
Določbe za
privilegirano pokojnino
Načelnik oddelka za tisk pri pokrajinskem uradu INPS v Gorici, dr. Mario Polese, nam je posredoval obvestilo o novih določbah za privilegirano pokojnino.
Po teh določbah je možno doseči upokojitev tudi izven normalnih določb v primerih invalidnosti ali smrti delavca v službenih odnosih. Pri tem pa so potrebni naslednji pogoji:
da je zavarovanec vsaj eno leto zavarovan in je bilo zanj vplačanih vsaj 52 tedenskih prispevkov, da v zveri z nesrečo nima pravice do kakšne odškodnine ali dohodka iz naslova zavarovanja proti nezgodam ali poklicnim boleznim.
Taika pokojnina je prenosljiva tudi na zakonite potomeč. Tudi za te pokojnine velja zakonita mini-mala od 23.000 odnosno 25.000 lir.
Za podrobnejša [»jasnila se lahko prizadeti obrnejo do INPS ali pa na sindikalne patronate.
Zborovanje predstavnikov IACP Treh Benečij v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici. Pogled na predsedniško mizo; v sredi predsednik goriške IACP v Gorici Massimo Celiie, na desni strani goriški župan Martina. Prisotni so bili tudi predstavniki stanovanjskih podjetij
iz Slovenije
V DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA
Predstavniki IACP iz Treh Benečij so zborovali te dni v Gorici
Sodelovalo je tudi 12 predstavnikov stanovanjskih podjetij iz Slovenije - Obisk zborovulcev v Novi Gorici
V sejni dvorani pokrajinskega sveta je bilo pred dnevi zborovanje predstavnikov Zavoda za ljudske hiše (IACP) iz Benečije, Julijske krajine in Gornjega Poadižja, ki so se ga udeležili predsedniki in ravnatelji zavodov s področja treh omenjenih dežel. Med predstavniki oblasti, ki so se udeležili zborovanja, naj omenimo goriške-ga župana Martino, zastopnika deželne uprave inž. Vuana ter zastopnika državne zveze IACP inž. Pia-centinija.
Povabila na zborovanje se je odzvalo tudi 12 voditeljev prav toliko gradbenih podjetij iz sosednje Slovenije, ki jih je vodil Branko Šavle, vodja stanovanjskega podjetja iz Nove Gorice.
Zborovanje je vodil predsednik goriške IACP Massimo Celiie, ki je pozdravil goste s te strani meje in iz Slovenije, ki so se odzvali povabilu. Za njim je spregovoril predsednik skupine IACP iz Treh Benečij Zanol, ki je podal poročilo o delovanju te skupine na področju ljudskih gradenj. Goriški župan Martina je najprej pozdravil predstavnike iz Slovenije ter poudaril zadovoljstvo obenske uprave in mestnega prebivalstva na splošno, da imajo lahko kot goste udeležence tega zborovanja; obenem je še enkrat poudaril pripravljenost občinske uprave za sodelovanje z ustanovo za ljudske hiše v Gorici pri reševanju stanovanjskega problema.
Po kratkem posegu inž. Piacenti-nija, ki je pozdravil zborovalce v imenu vsedržavne zveze IACP, je prinesel svoje pozdrave tudi ravnatelj stanovanjskega podjetja iz Nove Gorice Branko Šavle, ki je poudaril važnost prijateljskih ve zi med obema sosednjima narodoma: te vezi so še bolj važne in trdne v tem primeru, ko delajo sorodne ustanove na italijansk? in slovenski stremi za skupne cilje.
Po teh pozdravih je sledilo redno delo, pri katerem so zborovalci obravnavali važne probleme javne stanovanjske gradnje: med drugim so obravnavali porazdelitev skladov GESCAL, problem finansiranja, personalne zadeve uslužbencev itd..
Drugi dan so bili vsi udeleženci zborovanja, gostje župana v Npvi Gorici inž. Šimaca ter so si ob tej priliki , ogledali 14$ gradnje tamkajšnjega stanovanjskega podjetja.
DELOVANJE GORIŠKEGA SPD
USPEL IZLET NA KOROŠKO
Poleti ie dva družinska izleta na Veliko planino in v Logarsko dolino ter nekaj tur
Včeraj smo poročali, da so v ponedeljek profesorji slovenskih srednjih šol v Gorici blokirali ocenjevanje. Tudi včeraj ni do ocenjevanja prišlo na nižji enotni srednji šoli, kjer bi bili morali profesorji ocenjevati prve in druge razrede te šole.
Na nobeni slovenski šoli v Gorici se niso torej profesorji udeležili ocenjevalnih sej. S tem so se slovenski profesorji pridružili kolegom v vsej državi, kjer je v teku množično protestno gibanje proti prosvetnemu ministru in vladi, ki niso uspeli rešiti sindikalnih problemov profesorjev in učiteljev, kljub večkrat danim obljubam.
Profesorji nameravajo nadaljevati stavkovno gibanje dokler vlada ne ugodi njih zahtevam. Stvar je precej resna in zaradi tega bo nujno potrebno, da vlada sprejme upravičene zahteve velikega učiteljskega in profesorskega zbora.
Danes delna stavka mestnih avtobusov
Sindikalne organizacije javljajo, da bodo danes stavkali uslužbenci
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMM
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
BLOKIRANA ZAKLJUČNA OCENJEVANJA
Tudi včeraj stavka profesorjev na slovenskih srednjih šolah
Ocenjevalnih izpitov ni bilo na nižji sred. nji šoli - Teh ni bilo na nobeni drugi šoli
mestnega avtobusnega podjetja. Stavkali bodo v dveh izmenah, in sicer od 9.30 do 10.30 in od 17.30 do 18.30. Uslužbenci avtobusnega podjetja stavkajo zaradi vrste nerešenih problemov in tudi v znak solidarnosti z uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij, ki so že več mesecev v stavkovnem gibanju.
Epilog vloma v pisarno podjetja Cotič v Sovodnjah
Oproščen šofer, ki[ je povozil na tleh ležečega mopedista
Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici so obravnavali med drugim tudi zadevo vloma v pisarno podjetja Vilka Cotiča v Sovodnjah v noči od 27. na 28. oktobra 1968. Na zatožni klopi je sedel 26-letni Karlo Lavrenčič z Vrha št. 15, ki je bil zaposlen kot delavec pri tem podjetju in je zato tudi točno vedel, kje in kdaj je treba iskati denar v pisarni. Tako je tiste noči vlomil temnico pri oknu, z dle-tov zlezel v pisarno in odnesel 50 tisoč Jir v gotovini. Obtoženec je dejanje priznal: sodišče pa je ustavilo stjdni postopek proti njemu zaradi amnestije. Branil ga je dr Battello.
Prst si je porezal
Včeraj opoldne so pridržali r splošni bolnišnici v Gorici za 10 dni na zdravljenju 37-letnega zidarja Luigija Chiiarparina iz Precenica pri Vidmu. Malo prej sl je Chiar-parin porezal z električno žago kazalec na desni roki, ko je delal na gradbišču podjetja Tullio Gre-gorali v Gorici med ulicama Bona in Faitl.
Kadar je napovedan družinski izlet na Koroško, tedaj so organizatorji pri SPD gotovi, da bo že v prvih dneh dovolj prijav za avtobus. Tako se je zgodilo tudi za izlet, ki so ga goriški planinci organizirali preteklo nedeljo.
Poln avtobus članov in prijateljev SPD se je v zgodnjih jutranjih urah odpeljal preko mejnega prehoda pri Rdeči hiši proti Ljubljani, kjer so se ustavili za kratek oddih, kakor tudi v gorenjski metropoli Kranj. Lepa je bila vožnja po dolini Kokre na Jezersko, znan letoviški kraj obdan z vrhovi Grintovcev, ki so bili še skoro do vznožja pokriti s snežno odejo ter Kamniškimi aiparni in Karavankami. Preko 1216 m visokega Jezerskega prelaza, kjer je tudi jugoslovansko avstrijska meja, se je avtobus spustil navzdol proti Železni Kapli in dalje proti Borovljam.
V tem prijaznim trgu, kjer je razvita puškarska obrt, so se izletniki ustavili za kosilo. Pot jih je nato vodila skozi lep koroški gozdnati svet, kjer se je šele prebujala pomlad v cvetju jablan, češnje pa so komaj odcvetele. Avtobus je brzel proti Celovcu in nato do Gosposvetskega polja, kjer so si izletniki z zanimanjem ogledali vojvodski prestol, na katerem so ustoličevali v slovenskem jeziku koroške vojvode. Mnogi so bili tokrat prvič v tem kraju.
Ob levem bregu Vrbskega jezera so se peljali mimo slovenskega hotela Korotan nazaj v Celovec in tik pred mestom so si ogledali «mali svet v miniaturi*.
Gre za posnetke številnih svetovnih zanimivosti, mest, spomenikov, železnic, parnikov itd. v zmanjšanem
merilu, kar predstavlja za Celovec ____________u ________________
važno turistično atrakcijo. Zadnji gtjj škaf z vodo za pranje peri-
Zaradi prometne nesreče, pri kateri je izgubil življenje 47 - letni Giuseppe Nicoletti dz Terza pri O-gleju, se je moral zagovarjati 32-letni trgovec Mario Sverzut iz Gra-deža, Ul. Pampagnola 2/III. Nesreča se je pripetila dne 19. aprila 1968 v Terzu pri Ogleju zvečer ob 19.45. Nicoletti se je peljal po cesti z mopedom, ko je verjetno zaradi slabosti, izgubil kontrolo nad vozilom in padel. V tem je privozil mimo Sverzut z avtom ford-cortina ter povozil na tleh ležečega Nicolettija. Pri razpravi je njegov zagovornik Pitassi prikazal, da ni dokazano, da bi Sverzut povzročil smrt mopedista, ki da je po vsej verjetnosti dobil smrtne poškodbe že pri padcu z mopeda. Sodišče je to upoštevalo in je obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.	*
Drž. tož. dr. Oiccarelli; preds-sodišča dr. Mancuso; sodnika Gri-delti in Succi; zap. Nodetti.
Otrok je utonil
v škafu vode
Prejšnji dan okrog 18. ure je bila 18 mesecev stara Sabrina Bres-san iz Gradiške, Borgo Maddalena 44, sama na domačem dvorišču, kjer se je igrala. Sredi dvorišča je
del poti, ko so se peljali mimo letoviške Vrbe ob jezeru dalje proti Beljaku, se je vreme začelo kaziti. Vendar pa ni motilo dobre volje izletnikov, ki so se vrnili preko Trbiža in Kanalske doline domov s številnimi lepimi vtisi.
Slovensko planinsko društvo ima v načrtu še dva družinska izleta: meseca julija bodo šli v Kamniško Bistrico in na Veliko planino; dne 15. in 16. avgusta pa bo dvodnevni avtobusni izlet v Logarsko dolino. Za prave planince pa bo v nedeljo 28. junija izlet z vzponom na Krn preko Vršnega in vasi Krn
Zaradi slabega vremena je na žalost odpadla tura na Snežnik, ki je bila predvidena za nedeljo 7. junija.
ROJSTVA, SMRTI
15. in 16. junija se je v Gorici rodilo 13 otrok, umrle so štiri osebe.
Rojstva: Massimo Reia, Massimo Bregant, Uaria Labreti, Marina Cer-ni, Alfredo Donda, Alessandra M Baaggio, Barbara Florenin, Manica Mersecchi, Daniela Calč, Roberto Modonutti, Maurialo Colarusso, An-drea Toros, Federico PedrizzL Smrti: 72-letna gospodinja Ced-lja Vidoz vd. Cargned; 64-letna u-pokojenka Paolina Furlani; 68-letna z zanimanjem gospodinja Olga Čemi; 5 dni star 11 * — otrok Riccardo Fedel.
PROSVETNO DRUŠTVO «S0V0DNJE»
prireja na športnem Igrišču v SOVODNJAH dne 18., 20. In 21. junija
PROSLAVO 25-LETNICE
PROSVETNEGA DRUŠTVA V SOVODNJAH
PROGRAM PRAZNIKA:
DANES, 18.6.: Večer modemih plesov «Beat».
Soboto, 20.6.: Ples za mlade In starejše.
Nedelja, 21.6.: ob 17. uri tekma v brištooii z nagradami; ob 20.30 uri: nastop folklorne skupine »EMONA* k Ljubljane. Za zaključek izbor »mlss Sovodnje*.
Vse dni bo za ples igral odličen orkester.
Vse dni bo deloval bita e odličnimi čevapčiči, kranjskimi fc dunajskimi klobasami, izbornim vinom itd.
Odbor vabi vse rojake na to veliko praznovanje.
la. Deklica je bila radovedna, dvignila se je do roba škafa in po vsej verjetnosti padla v vodo z glavo navzdol. Ko so jo domači našli, trenutno je bila deklica sama na dvorišču, je niso mogli več spraviti k življenju in tudi bolničarji Zelenega križa, ki so takoj
prihiteli iz Gorice, ji niso mogli več pomagati. Otrok je umrl zaradi zadušitve.
Karabinjerji iz Gradiške so uve
(Hi preiskavo, da bi ugotovili odgovornost za nesrečo.
Natečaj
za gasilske podčastnike
Z odlomkom, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 130 od 26. maja t.l. je bil razpisan natečaj za 43 podčastnikov v gasilski službi. Udeležijo se ga lehko vsi državljani, ki imajo pogoje, navedene pod čl. 2 natečaja. Prošnje na kolkovanem papirju je treba vložiti najkasneje do 25. junija pri pristojni prefekturi. Podrobnejša pojasnila se dobijo na prefekturi, pri pokrajinskem poveljstvu gasilcev ali na pristojni občini.
Mopedist je padel v Števerjanu
Prejšnji večer okrog 19.30 se je peljal 60-letni Marino Gugldatti, doma iz Gorice z mopedom proti Gorici. V števerjanu, na Križišču, pa je v bližini nekega ovinka izgubil kontrolo nad vozilom ter zavozil s ceste in končal pod škarpo. Izvidnica karabinjerjev iz Števerja-na mu je priskočila na pomoč in poklicala rešilni voz goriške bolnišnice. Zdravniki so mu ugotovili rano na desnem očesu ter udarec v lobanjo ter so ga pridržali za 3 dni na zdravljenju. Moped je utrpel okrog 15.000 lir škode.
iimiiiiiiiiitiitiMiifiiviiiiiitiimmmiiiiiiiimiitDiiifiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
DVOJEZIČNI NAPISI V SOVODNJAH
Konferenca o problemih moderne psihiatrije
V soboto popoldne bo v veliki dvorani palače Attems na Komu mednarodna konferenca o psihiatričnih problemih. Konferenco prirejata pokrajinska uprava in deželno od-bomištvo za zdravstvo.
Na konferenci bo govoril ameriški znanstvenik dr. Elmer Galioni, načelnik oddelka za živčne bolezni pri zvezni državi Kalifornija. Za njim bo spregovoril prof. Agostino Pirella, začasni ravnatelj goriške umobolnice.
Zgoraj omenjeno konerenco so si v začetku zamišljali kot večji mednarodni simpozij o psihiatričnih problemih. Tega pa so zožili, ker je medtem direktor goriške bolnišnice prof. Basaglia zbolel. Prof. Ba-saglia je zelo čislan v mednarodnih zdravniških krogih.
Dar hranilnic« tržiški bolnišnici
Tržaška hranilnica in posojilnica, ki ima svojo podružnico v Trž'-ču, je odredila prispevek tržiški bolnišnici v znesku treh milijonov l'r. Prispevek bo omogočil nabavo ko ronarne aparature, ki služi za ko: trolo bolnikov, ki jih je zadela kap Računajo, da bo aparatura lahko delovala v bolnišnici čez 6 mesecev.
Ista ustanova je dala prispevek 200 tisoč lir tudi občinski knjflni-ci v Tržiču za nabavo novih knjig.
Zborovanj« upokojencev
Pokrajinska federacija upokojencev CGIL, CISL in UIL sklicuje za soboto 20. t.m. ob 16. uri zbo rovanje upokojencev, ki bo v prostorih CISL v Gorici, Ul. Roma 20. Prisotni bodo tudi predstavniki treh sindikalnih patronatov.
Na področju sovodenjske občine so v aadnjdh tednih, po naročilu občinske uprave, namestili lične dvojezične napisne table, ie katerih sta razvidna italijanski In slovenski naziv kreda. Zgoraj navede-
ni tabli ee nanašata na Vrh In na Rupo. Vsa čast sovodenjsM občinski upravi, ki je namestila takšne table. Zgornji stiki tucB postavljata
na laž tiste, ki so trdili, da ni so-vodeojska občina za dvojezičnost.
Vpisovanj« v nižjo srednjo šolo
Ravnateljstvo slov. nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio, spo roča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in naj po možnosti ne čakajo zadnjih dni.
VERDI 17.15: «H gatto con gU eti-vaffi«. Barvna slikanuica.
CORSO 17.30-22.00: «La moglie piu bella», A. Orano in O. Muti; italijanski film v barvah.
MODERNISSIMO 17.30—22.00: «La mantioe«, S. Stewart in S. Vincent. Angleški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
V1TTORIA Danes zaprto. Jutri ob
17. uri «Onyricon», J. Blridn ln J. Mac Gavran. Film je v barvah in mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.15—21.30: «Awentu-m nella giungla«, M. Brooks in L. Gossett; ameriški tlim v barvah.
Tržič
PRINCIPE 17.00: «11 pištol ero nagnati) da dlo», A. Stephen. Barvni film.
A2ZURRO 18—22: «Confessdonl intime dd tre giavanl spose*, R. Valil in M. Gossler. Film je v barvah.
EXCELSIOR 17.30:	«La sdgnora
ama le rose*, P. Neel. Barvni film.
SAN MICHELE zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Nova Gorica): «Krvava obala«, ameriški barvni fl4m — ob 18.15 in 20.15.
SVOBODA ((Maščevalec lz Dallasa«, ameriški barvni fUm — ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Vroči pesek otoka Syt ta«, angleški barvni film — ob 20.30.
RENČE prosto.
PRVACINA «Serif v New Yorku», ameriški barvni film — ob 20.30.
SEMPAS prosto.
KANAL prosto.
dan 8 OOMC
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici je danes ves ponoči dežurna lekarna AL Korao Italija 89, tel. 34-43.
V	TRŽIČU
V	Tržiču Je dene« vea dan in ponoči dežurna lekarna RISMONDO, IR Enrtco Toti. tol. 72701,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 -
Zaključne šolske prireditve: Zavije, Korošci, T rebče, Dolina
Vse prireditve so bile v znaku 25-letnice obnovitve šole
Preteklo soboto je bilo več šolskih prireditev. Vse so bile v znamenju 25-letnice obnovitve slovenskih šol pri nas. Začnimo s prireditvijo v Žavljah, ki je bila v soboto popoldne v telovadnici tamkajšnje mešane šole. Kakor je znano, šteje slovenska šola v Žavljah le malo učencev. Kljub temu se je na prireditvi zbralo veliko ljudi, seveda v glavnem staršev, pa tudi nekaj njihovih znancev, predvsem tistih Slovencev iz tega kraja, ki bi radi poslali svoje otroke v slo-
venski otroški vrtec, pa ga v tem delu mesta ni, čeprav ga ustrezne oblasti že toliko let obljubljajo.
Učenec te šole Dario Rakar je pozdravil občinstvo, se ob tem spomnil 25-letnice obnovitve šole in nato med drugim dejal:
<Kljpb vsem težavam, kljub vsem prepovedim, kljub vsemu trpljenju smo Slovenci ohranili svoj materni jezik, imamo svoje šole in mi otroci smo hvaležni svojim staršem in vzgojiteljem, da nas vzgajajo v slovenskem duhu, tako da
Otroci slovenske osnovne šole iz Žavelj skupno z vrstniki od Domja
Otroci, ki so nastopili na šolski prireditvi pri Korošcih
Mešani šolski zbor trebenske slov. osnovne šole
Pevski zbor srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini
Gojenci glasbene šole G M podružnice Prosek - Kontovel
mm i m
nas ni sram, da smo Slovenci, pač pa smo vsak dan na to bolj ponosni*.
Program, pri katerem so sodelovali tudi otroci slovenske šole pri Domju, je obsegal osem točk, v katerih so malčki prikazali nekaj prizorčkov in nekaj plesov in podali nekaj recitacij. Na koncu je nastopil šolski zborček, ki je zapel več lepih narodnih in otroških pesmi. Male pevce je naučil pesmi in jih na harmoniko spremljal katehet g. Šuligoj. Otroke je za prireditev pripravila učiteljica Pavla Paolettijeva.
Iz Žavelj stopimo za trenutek na mdljske hribe in sicer h Korošcem, kjer je bila zaključna šolska prireditev v soboto zvečer v dvorani tamkajšnjega ljudskega doma. Otroci te šole so povabili na sodelovanje pri zaključni šolski prireditvi otroke dolinske osnovne šole. Ti so se vabilu odzvali m skupen program je bil zares bogat.
Program je obsegal več prizorčkov, nekaj recitacij, petje ter zares lep prizorček, ki je bil pripravljen izključno za vas Korošce. Gre za enodejanko «Pri Korošcih*, ki jo je napisal Kili jan Feriuga, izvedli pa sta jo učenki petega razreda Ondina Mercandel in Nadja Vodopivec. Zelo lepo je bilo ob koncu programa, ko so za zaključno točko skupaj zapeli otroci domače slovenske šole ter gostje iz Doline.
Če bi nam prostor dopuščal, bi se bolj na dolgo ustavili pri otrocih Koroščev in pri njihovih vrstnikih iz Žavelj, da bi podrobneje prikazali njihove težave in napore in tudi trud njihovih vzgojiteljev, vendar moramo že dalje, tokrat v Trebče, kjer so tamkajšnji otroci in njihovi učitelji priredili zaključ-slavje v domačen^ ljudskem
V
Razstava del Šantlov v Kromberškem gradu
Rafael
Perhauc:
Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918
Saša Šantel: Gorenjska krajina z dvema kozolcema (jedkanica)
Gojenci glasbene šole G M podružnice v Nabrežini
Kromberški grad, v katerem je sedež Goriškega muzeja, sicer ni v ^središču* mesta, vendar pa je danes lahko dosegljiv in bi kazalo, da že zaradi izredno lepe lege, privlačnega okolja in pa zgradbe kot take ostane še za naprej kulturni hram. Zdi se celo, da se je tudi novogoriška občina za to že odločila, saj zadnje čase precej temeljito preureja in opremlja prostore kromberškega gradu.
Pred dobrim tednom sta bili ^pridobljeni* in odprti večja in manjša razstavna avorana, ki bosta odlično služili vsakovrstnim stalnim ali občasnim razstavam.
Za otvoritev teh prostorov se je Goriški muzej odločil, da bo priredil razstavo slikarjev Šantlov ob petindvajseti obletnici smrti slikarja Saše Šantla. «Saj je kot beremo v uvodu kataloga — «umetnostno delovanje slikarjev Šantlov tesno povezano z njihovo rodno Goriško, predvsem z močno razgibanim kulturnim življenjem goriških Slovencev pred prvo svetovno vojno.v lz istega u-vodnega zapisa pa je vredno, da takoj preberemo še naslednji odstavek, saj je programsko zelo pomemben: «Z razstavo slikarjev Šantlov pričenja Goriški muzej s tisto svojo dejavnostjo, ki naj bi v bodoče načrtno predstavljala posameznike in umetnostna obdobja, upoštevajoč pri tem vso značilnost pokrajine, ki ji daje posebno mesto tudi umetnostna zgodovina.*
S tem je torej začrtana pot bodoče dejavnosti muzeja, pot, ki bo v začetku vsekakor težavna, na kateri pa bo goriški muzej s požrtvovalnim in vztrajnim delom opravil neprecenljivo kulturno nalogo, s tem da bo postopoma odkrival zgodovinsko in kulturno podobo Primorske.	y ,
Pa vrnimo se k razstavi. Rodbino Šantlov zastopajo na pričujoči razstavi mati Avgusta in trije njeni otroci: starejša hčerka Avgusta, mlajša Henrika in sin Saša. Mati je prisotna z desetimi portreti, hčerka Avgusta z desetimi krajinskimi motivi, bogatejši sta vsebini Henrike (31 slik) in Saše (50 slik). Mislim, da je vsebina razstavljenih del vsekakor precej zaokrožena in da lahko z vseh zornih kotov presojamo te slikarske osebnosti in razmišljamo o njihovem pomenu. Tako bo držalo, da se mati Avgusta veže s tradicijo Tominčevega portreta, da je bila hčerka Avgusta romantično odmaknjena v pokrajino, da pa sta bila Henrika in še posebno Saša vse bolj razgibana in razgledana. Glede poslednjih dveh je na razstavi precej izčrpna osebna podoba. Njuna podoba pa ravno tako precej zaključeno zrcali kulturno ozadje in vzroke tvesnanstva*.
Če preštejemo razstavljena dela po zvrsteh, je seveda na prvem mestu portret. Očitno je to «družinska» zvrst, ki po eni strani odraža «meščansko* pojmovanje življenja, ki pa nam daje tudi priložnost, da razmišljamo o zgodovini slovenskega portreta in o deležu, ki so ga imeli pri tem tvesnani*. Izrazita otožnost tako v portretih Henrike kakor Saše pa nam utegne povedati še kaj več.
škoda, da ni kaj več grafike! Saj bi bilo ob tem zanimivo poizvedovati o začetkih in o vlogi, ki so jo imeli Šantlovi pri razvoju slovenske grafike.
Tekst za katalog razstave, ki ga je napisal Peter Krečič, je zelo skrbno pripravljen in izčrpen, tako da si bo obiskovalec z njim prav dobro pomagal pri ogledu razstave. Hvaležno je tudi to, da je v katalogu seznam in podroben opis vseh razstavljenih del. umetnih pesmi.	Glede opreme razstavnih pro-
.......-mr—-t..............................................................
domu, ki je bil v soboto zvečer nabit občinstva.
Program trebenskih otrok je bil zelo pester in dobro pripravljen, kar je tudi razumljivo, ko pa je na razpolago veliko otrok, tako da se posamezne vloge in naloge porazdelijo na več ljudi.
V začetku proslave je na kratko spregovoril o pomenu 25-letnice obnovitve šole učitelj Branislav Lupine. Nato pa je Nevia Žerjal začela z napovedovanjem programa, ki je obsegal kar deset točk, med drugim pesmi v narečju domačega avtorja Atilija Kralja in Svetoivan-čanke Marije Mijotove, Alfred Ci-bic in Rajko Pertot sta se izkazala na klavirju in z violino, skupine šolarjev raznih razredov pa so rajale, plesale in uprizarjale igrice, ki so številno občinstvo navdušile. Za zaključek je nastopil še šolski pevski zbor, ki je zapel več narodnih in otroških pesmi.
Iz Trebč stopimo še v Dolino, kjer je tamkajšnja srednja šola »Simona Gregorčiča* proslavila 25-letnico obnovitve šole z zelo primerno zaključno šolsko prireditvijo. Tudi tu je bil na sporedu priložnostni govor. Ravnatelj šole dr. Aldo Štefančič je spregovoril o pomenu in o zgodovini slovenske šole pri nas. Spored sta napovedovali Lavra Lovrečič in Palmira Samec, ki je v začetku svojega kratkega nagovora med drugim rekla:
«Smatramo, da ima slovenska šola v naših razmerah poleg naloge splošnega izobraževanja do-raščajoče mladine, tudi in predvsem vzgojno poslanstvo, h kateremu že po splošnih naravnih načelih spada tudi narodna vzgoja. Čeprav živimo v italijanski državi, v kulturnem pogledu spadamo k slovenskemu narodu. Zato moramo ostati njegovi zavedni člani. S tem namenom so naši očetje zahtevali in nam s težkimi žrtvami spet priborili šole v našem duhu in jeziku. In letos proslavljamo 25. obletnico obnovitve teh šol.*
Sledil je bogat spored, kar smo že omenili, sredi sporeda pa je bilo tudi nagrajevanje tistih dija kov, ki so se udeležili bralnega tekmovanja. Petnajst dijakov je dobilo za nagrado lepe slovenske knjige.
Na koncu prireditve je nastopil zelo dober in temeljito izvežban šolski pevski zbor. ki je pod vodstvom prof. Marte Kocijančičeve zapel več slovenskih narodnih in
štorov pa imamo nekaj pomislekov. Zamisel arh. Suhadolca je bila verjetno ta, da ko stopiš čez prag in si v galeriji, te nič več ne veže z ostalimi grajskimi prostori, odtod povsem sodobna oprema in «tlakovanje». Pa ne verjamem, da je to zadostna utemeljitev: kajti samovoljno trazbi-vanje* grajskih prostorov pomeni vsacakor rušenje celotne vsebine gradu, ki je dragocen prav po svoji «starosti». Kdorkoli se torej loteva kake predelave, bi moral imeti pred očmi predvsem to, da tudi pri iskanju novih funkcij ne okme prejšnje homogenosti;... da ne govorim o akapneastih» vratih in o vloženem kraškem uportonu».
Z razstavo slikarjev Šantlov pričenja torej Goriški muzej novo dejavnost in to je brez dvoma nadvse pomemben dogodek v kulturnem življenju našega področja. Tega dogodka se resnično veselimo in upamo, da bo pomenil začetek še bolj razgibanega muzejskega življenja, kar nam bo v veliko kulturno korist. Razstava sama pa bo prav gotovo zanimala tudi stare (v dvojnem pomenu besede) Goričane, ker jim bo dala možnost, da se zazrejo v zkošček» goriške kulturne preteklosti.
Prirediteljem razstave pa vse priznanje!
Razstava je odprta do konca septembra.
MILKO RENER
Grafika nemškega ekspresionizma v palači Costanzi
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Deležni boste precejšnje pozornosti. Manjša napetost v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Preden sprejmete novo nalogo, preučite še enkrat položaj. Rešili boste vprašanje, ki vas že dalj časa muči.
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Sledite svojim načrtom z zaupanjem. Pazite se pred lažnivci.
RAK (od 21.6. do 22.7.) Izkoristite poznanstva za uresničitev svojega načrta. Poiščite si družbo dobrih prijateljev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Spoprijeti se boste morali z nepredvideno finančno situacijo. Ne poslušajte kvantačev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zadostili boste samoljubnosti ter i-meli srečo v igri. Dan je primeren za sprejetje nekega sklepa.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Uveljavili boste svoje ideje. Ne popuščajte pred ljubosumnostjo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Poslovno vzdušje ni najugodnejše. Pomoč nekega prijatelja bo dragocena.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odlična priložnost, ki jo nemudoma izkoristite. Navdušenje v zvezi z nekim uspehom ni koristno.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vstajajte zgodaj in bodite v ukrepanju bolj samozavestni. Doživeli boste zadoščenje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) O-mejite svojo dejavnost na najnuj nejše. Nagnjenje k nepredvidenemu bo vplivalo na vašo bodočnost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dokajšnje poklicno zadoščenje. E svojo dobroto si boste pridobili simpatije vseh.
Če smo pred leti upravičeno tožili, da Trsta nima dovolj u-metnostnih razstavišč in da so zato tržaški likovniki glede tega na tesnem in ne morejo pokazati tega, kar ustvarijo, še manj pa da more Trst doživljati gostovanja tujih umetnikov, moremo danes ugotoviti, da postaja umetnostno življenje našega mesta dokaj živahno in trenutno imamo — poleg vrste drugih razstav — dve razstavi, ki gresta tudi preko mej, na katere smo pri nas navajeni. V mislih imamo razstavo Picassovih del na sedežu turistične ustanove v Sesljanu, o kateri smo že poročali, strokovna ocena pa v kratkem sledi in razstavo grafike nemškega ekspresionizma, ki je trenutno v razstavni dvorani palače Costanzi. Ustavimo se pri tej razstavi, ki zasluži nekoliko več pozornosti. Razstavo prirejata tržaški nemški kulturni zavod in mestni muzej Revoltella. Gre za razstavo, na kateri je razstavljenih okoli 120 del najvidnejših predstavnikov nemškega ekspresionizma, med katerimi sta tudi Kandinskg in Klee.
Vasilij Kandinskg pravzaprav ni Nemec, saj se je rodil v Moskvi in v Moskvi tucU živel in u-stvarjal kot profesor na tamkajšnji akademiji likovnih umetnosti, toda kmalu po oktobrski revoluciji je odšel v tujino in se obilno desetletje uveljavljav v Nemčiji in sicer kot pobudnik grupe tBla-uer Reiter* in kot profesor na sloviti šoli tBauhaus* v Weimorju, kjer je deloval do leta 1933, ko se je zaradi nastopa nacizma preselil v Francijo, kjer je leta 1944 tudi umrl. Toda pravijo, da so najplodnejša leta tega umetnika, leta, ki jih je preživel v Nemčiji in zato si ga Nemci lastijo kot svojega, hkrati pa je res, da njegova dela dajejo pečat umetnosti, ki se je porajala v tej dobi v Nemčiji.
Ko smo se podrobneje ustavili pri Kandinskem, ne moremo mimo Paula Kleeja, ki prav tako po rodu m iz Nemčije, pač pa iz Švice, ki pa je tudi dolgo let delal v \Veimarju in drugod v Nem' čiji, dokler se ni, zaradi nacizma ponovno preselil v Švico. Toda tudi Klee je dal pečat razvoju nemške likovne umetnosti.
Pravzaprav zasluži vsak izmed štirinajstih umetnikov, ki so s svojimi deli navzoči v palači Costanzi, vsaj kratko označbo, ker pa ne moremo navajati vseh podatkov, bomo navedli vsaj imena u-metnikov, ki tako častno predstavljajo v tržaški galeriji grafiko nemškega ekspresionizma.
Tu imamo ducat del Mata Beck-manna, ki je tudi veliko delal v Nemčiji, dokler ni prišel na oblast Hitler in se je zato umetnik izselil v ZDA, kjer je 1950. leta tudi umrl.
Heinrich Campendonk je zastopan na razstavi s samimi petimi deli, Otta Dixa pa zastopata celo samo dve deli. Bogateje je za'
(Nadaljevanje na 6. strani)
VIL
»V mornarico sem vstopil leta 1911. Od srede leta 1913 in do upora sem bil vkrcan na križarki Georg, ki je imela v uporu vodilno vlogo. Na ladji nas je bilo okrog 35 Slovencev, mornarjev, podoficirjev ter še nekaj oficirjev. Leta 1917 je bil komandant na Georgu kapitan fregate Anton Dolenc, Slovenec, doma iz Orehka na Notranjskem. Bil je zelo strog, hkrati pa tudi zelo pravičen oficir in so ga mornarji cenili in spoštovali.
Sredi decembra 1917 sem šel na dopust v Ljubljano. Ladja Sankt Georg je bila tedaj stalno v Boki Kotorski. Ko bi se moral po štirinajstih dneh dopusta vrniti na ladjo, sem v Ljubljani zbolel.
V belgijski vojašnici, kjer je bila zasilna bolnišnica, sem ležal dva tedna. Toda teden dni pred uporom, ki se je začel 1. februarja 1918, sem bil zopet v Boki. Vedel sem, da se nekaj pripravlja, nekakšna mirovna demonstracija, in želel sem, da ne bi bil prisoten, ker sem tedaj duševno silno trpel zaradi smrti mlajšega brata, ki je padel kot poročnik na rusko-romunjskem bojišču. Slutil sem, da bom zaradi dogodkov, ki so se pripravljali, trpel ne samo jaz, marveč da bo tudi mojim staršem zadan drugi hud udarec, kar se je, žal, res kmalu zgodilo*.
Spomin na padJega brata ga je za hip užalostil, nato je nadaljeval:
«V Baošiču je bila gostilna Pri pošti, v katero smo zelo radi zahajali, kadar smo v prostih urah smeli na kopno. Tu smo se shajali s prijatelji z raznih ladij in kopenskih mornariških ustanov. Razpredali smo svoje misli, ki so bi e največkrat usmerjene v rtašo ožjo domovino — Slovenijo. Marsikatero prijetno urico smo tam preživeli, vedno skrbno postreženi od vljudne najemnice lokala Finžgarjeve in njenih sodelavk. Tam sem se največ družil s pod-oficirjem-telegrafistom Gabrijelom Marušičem in še s Franjom Le-som. Prvi je bil vkrcan na rušilcu Balaton, Les pa je vodil pro-viantsko skladišče in pekarno v Tivtu. V to gostilno so radi zahajali tudi Hrvati in Čehi, medtem ko je mornarje drugih narodnosti naša prisotnost odbijala.
«že več mesecev pred uporom je med moštvom vrelo. O kaki disciplini in o kakem spoštovanju starešin, posebno s strani Dalma tincev in Istranov, ni bilo več govora, odkar so Združene države Amerike napovedale vojno centralnim silam (16. aprila 1917), saj je velika večina teh mornarjev imela v Ameriki sorodnike, ki so jih do napovedi vojne podpirali. V splošnem pomanjkanju je sedaj tudi ta pomoč odpadla. Sicer je balo za splošno nezadovoljstvo še mnogo drugih vzrokov. Dolgoletno službovanje, nekateri (letnik, ki je bil vpoklican leta 1910) so že osem let nosili plavi mornarski ovratnik. Služba na velikih ladjah je bila naporna in enolična. Nad 600 ljudi se je gnetlo na ozkem prostoru, saj je bila ladja manj kot 120 m dolga in manj kot 20 m široka. Maki je bilo dopustov in malo prostih ur na kopnem. Hrana je bila nezadostna in vedno slabša. Strogost im vzvišenost oficirjev, ki so se -le redkokdaj ponižali, da bd se razgovarjali z mornarji. Četrto leto vojne in še vedno nobenega znaka, da bo kaj kmalu konec. Vse to je bila zelo dobra psihološka podloga za nezadovoljstvo im s tem za upor.
»Moj pobudnik pri revolucionarnem delovanju je bil vsekakor Marušič. Ko me je prišel nekega dne na Georga obvestit, da se sestavlja nekak komite iz vseh enot mornarice in da ima ta komite visoke zveze — menda je bil tu mišljen tudi politik Trinajstič — ter da je tudi mene predlagal v komite, jaz temu nisem ugovarjal. Ni mi pa razlagal nobenega podrobnega revo.ucionaroega plana ali načina, kako se bo to izvedlo. Obveščeni smo bili že od prej, da bomo na raportu zahtevali od admirala, naj se vojna konča in sklene mir.
»Ko sem šel decembra 1917 na dopust v Ljubljano, sem dobil nalogo, da se oglasim pri ured niku dnevnika Slovenski narod Kramarju, kateremu naj obrazložim, kakšno stanje je v Boki Kotorski, ter da se pripravlja velika demonstracija za mir. Kramar je tista oseba, ki je v moji usodni dopisnici Marušiču omenjena kot »merodajna oseba* (o tej dop-snici bomo govorili v naslednjem poglavju). To nalogo sein izvršil. Kramar pa za naš mirovni podvig ni kazal simpatij. Žal mi je bilo, da sem ga obvestil. V vsem je videl samo komuniste. Po vojni me je Kramar kot politik zelo razočaral, postal je sluga beograjskih mogotcev.
»Kot sem že omenil, sem bil teden dni pred izbruhom upora zopet v Boki, na mojem starem Georgu. In kmalu potem se je začelo*.
Viktor žužek, ki je med zelo
sem — kot on — mirno čakal na poraz ali zmago.
«Ko sedaj gledam nazaj na tiste čase, vem, da smo bili vsi razočarani in to ne samo 2. februarja 1918, ampak tudi po vojni vse do današnjih dni, ko že skoraj nikogar ni več in ko se nas spomnijo samo še ob obletnicah.
«Trenutki ob izbruhu upora na Georgu so bili strahoviti, to lahko še danes trdim in bom razložil z zavestjo, da govorim kakor sem v resnici dolžan.
»Jutro 1. februarja 1918 je bilo v bokeljskem zalivu nekako tajinstveno mimo. Bonača, bi rekli mornarji. Oblačno vreme; sonce ni moglo povsod predreti sivih oblakov. V B.K. je vso zimo deževna doba, malo kateri dan je sončen. Pomaranče in limone se s težavo bore za svojo lepo barvo.
»Po čiščenju medeninastih in bakrenih okovov in predmetov na palubi, je bilo dnevno delo o-pravljeno. Ura je bila nekaj pred enajsto. Trobentača sta zatrobila zbor za vso posadko, ki je nastopila in se zvrstila na palubi v »kvartirje* in «divizione», kakor je bilo to že upeljano. Profoz — disciplinski podoficir — je prinesel knjige vojnokazenskih zakonov in vojna pravila službe. Pred vsako skupino je stopil oficir in počasi, naglasujoč posamezne besede, prebral paragraf, ki govori o posledicah, ki čakajo vojaka, če se v vojni upre. Samo prebrali so. Nobenega govora, nobene agitacije, nobenega pojasnila, nobene grožnje, nobene prošnje. Izredno obnašanje, briskantno, poniževalo, užaljene visokosti. Tradicionalna distanca oficirjev, ki boli. Jasno nam je bilo sedaj, da oficirji nekaj slutijo. Nemo smo se razšli.
«Trobentača sta naznanila razhod. V baterijskem prostoru so podčastniki s piščalkami klicali
mornarje, naj pripravijo viseče jedilne mize in posodo za ponašanje hrane. Slišati je bilo ropotanje kositrnih skodel, besede pa nobene. Mir pred viharjem--Pred oficirsko menzo je igrala kot navadno, četrt ure pred obedom ladijska glasba, večinoma _ so godci bili Čehi, med _ njima, pa so bili tudi trije iz tržaške o-toolice, Slovenci, dva brata Feriuga in Godina od Sv. Ivana. T® godbo je lahko vsakdo, kogar je zanimalo, poslušal od blizu.Častniki so med obedom v menzah glasbo slišali, godbenikov pa niso videli. Distanca, rezervira-nosit.
Na manjših enotah — podmornicah, torpedovkah in rušildh — je bil proces upora milejši, ker je bil kontakt med oficirji in roo-štvom bližji, saj drugače tudi ni moglo biti pri večkratnem vsakodnevnem srečanju oficirja in p®1' narja. Na Georgu pa smo imeli oficirja, ki še po letu dni ni poznal vseh mornarjev svoje sku-pdne.	_ .	.
»Ladijski zvonec je s starimi dvojnimi udarci naznanil dvanajsto uro. V istem hipu je /atolu* sirena in sprožila sta se obenem dva paralelna topovska strela (lage-salut) iz 47 mm topov p* prednjem kastelu. Znano mi da se govori sedaj o več strelm. tega ne morem niti potrditi, tudi ne zanikati, ker sem v tisti vrveči zaradi ranjenega Zippererja mogoče to preslišal. In začelo se je-
«Momar Ivan Vnuk, ka je ^ stražar na palubi, je s puškinim kopitom treščil po uri, ki je rišeta na steni, na kraju, določenem za oficirja straže. V hipu je bila na jamboru rdeča va. «Jaz sem jo fiiknil*. Točno « besede mi je zašepetal Lojze Strajhar, podoficir krmilar, doma iz Radgone. Nihče ni zvedri tega. Strajhar še aretiran ni bit-
(Nadaljevanje sledi)
Jutri zvečer ob 20. uri po jugoslovanskem času bo v koprskem dališču baletni večer, na katerem bo na sporedu tudi plesua draw v šestih slikah iz časov nemške okupacije »Sonce za obzidjem*-sliki prizor iz drame, ki jo je pripravila Vuka Kumar - Hib
redkimi še preživelimi slovenskimi uporniki, pripoveduje, kakšen je bil začetek upora:
»Preden bom nadaljeval, pa želim poudariti, da nisem bil kak poseben akter ali celo junak pn tem uporu. Moram pa reči, da sem imel zlato duševno in telesno dediščino svojih staršev:	dobre
živce in še posebno sem bil vedno človečansko usmerjen. Ljudje so me radi imeli. V vsakem primeru sem ohranil svoj mir. To je malo, je pa tudi vse, kar morem reči sebi v prid. Nimam nobenih posebnih zaslug za ta u-por kot to, da sem bil do konca zvest poštenemu marksistu in idealistu Raschu. Sram me je bilo, odnehati, kar sem bil začel. Z Raschem duševno povezan,
ČETRTEK, 18. JUNIJA 1970
TRST A	III. PROGRAM
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- 10.00 Koncert za začetek; 12-J’ ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Haydnovi kvarteti za godala; l*r Slov. narodne; 12.00 Pod farnim	"
iAUJUHVI*	»V1.1 "M DW».V..v. ,	,
Pianist Benedetti Michelangeh ■ 14.00 Baritonista De Luca in reni; 15.30 Dunajski oktet; 1 Sodobna ital. glasba; 17.10 Francoščina; 18.45 G. Giacosa: Tris amori; 21.30 Wagnerjev «Pars fal*.
FILODIFUZIJA
8.45 Podoba in glasba; 9-15 dalyjev Koncert za orkestri lu’ Straussova Saloma; 12.00 Glas izven programa; 12.30 Portret , torja: Wolf - Ferrari; 14.30 Vi tijeva Simf. štev. L
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 11.00, 14.00, & in 20.30 Poročila; 7.50 Na dan®’ nji dan; 8.15 Inform. oddaja; Glasbena matineja; 10.05 P°clt ko popotovanje; 10.25 Dva sambla; 10.45 Filmske melodij ; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Ba Brandeoburški koncert štev- ’
13.30	Inž. Rovan: Škode po ras linskih boleznih.
ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kaj je država; 13.00 P0^ lici: zdravnik; 13.30 Dnevnik; 1 Nogometna tekma Nemčija ' .g| lija; 17.00 Spored za najmlaJ
17.30	Dnevnik; 17.45 Program mladino; 18.45 Sindikalna tr' .
. -- na; 19.10 Poljudna znanost: a
ročila; 9.00 Vi in jaz; 11.20 Beet- tektura: 19.45 Šport; 20.30 Dn. . hovnove skladbe; 12.10 Kontra- nik: 21.00 Tajnosti otoka St. L°uJ punkt; 13.20 Radijske kronike; 22.00 Svetovno nogometno PrvTv. 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 stvo; drugi polfinale; 23.30 Dn Program za mladino^ 17.45 Glas- nj^
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 R>sch' tutto; 22.15 Boomerang.
JUG. TELEVIZIJA t
21.00,	23.55 Poročila; 15.30 ga polfinalna tekma na s'ejj<r
zvonom v Sovodnjah; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschet-ti ; 17.20 Program za mladino ; 18.15 Umetnost in prireditve; 19.00 Nekaj ritma; 19.10 Pisani balončki: 19.40 Ritmi, ki vam ugajajo; 20.00 šport; 20.35 Manzari: Trije poletni dnevi; 22.50 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15 40 Literarna oddaja; 15.50 Koncert.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba ; 9.45 Plošče ; 10.00 Pod senčnikom; 11.00 Plošče Saar;
11.30	Orkester Alpert; 11.45 Glasba in pesem; 12., 12.45 in 16.30 Glasba po željah; 14.30 Mali u-motvori velikih mojstrov; 16.00 Popevke; 17.20 Ansambel Mooten;
17.30	Popevke; 18.10 Vaši pevci;
18.30	Radijski oder; 19.30 Plošče; 20.00 Orkester Oliver; 20.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-
ba in pesem; 18.45 Sindikalna tribuna; 19.15 Mauriac in njegov orkester; 21.00 Beethovnove skladbe; 22.00 Plošče in skeči.
II. PROGRAM
polfinalna tekma na sv®*0— nogometnem prvenstvu V
9.40 Orkester; 10.00 Radijska pri- hiki; 17.30 Olimpijada ,nlatyan:
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka G. Višnjevskaja;
V/i IVvOVVl f IvitA/ * VC4V»» JOI1« pl l	lllf»l | IriOV
redba; 10.35 Telefonski pogovori; Novem Sadu; 18.40 Veseli toboB.^.
13.00	Program z Monico Vitti; Stari trg pri Ložu; 19.15 Obzof1 '
14.00	in 16.50 Zakaj in kako?; 19.30 Risanke in še kaj; 20-0? 4 15.03 Poljudna enciklopedija; 16.00 krat v tednu; 20.20 MelodiJf ^ in 16.35 Plošča za poletje; 17.40 Brašova; 20.50 Cikcak; 21.4^ Enotni razred; 18.55 Vaš prijatelj Marodič; Direktor — iz ^jy[i Brazzi; 19.18 Nogometno prven- Mali oglasi; 22.25 Večer * stvo; 20.10 Večerni spored; 21.15 škom Kranjcem; 23.05 Manni* Plošče; 22.43 Radijska priredba, film.
■ ii mili	SP V MEHIKI	Pokal P. Špacapana Danes, v četrtek, 18. junija se		»7.TTI77M
Skupni izkupiček tekem povoljnejši za Italijo
Zahodni Nemci so namreč v dosedanjih trinajstih medsebojnih tekmah zmagali le dvakrat
Italijanska reprezentanca je preživela ure pred četrtfinalno tekmo z Zahodno Nemčijo v zelo sproščenem vzdušju. Zmaga nad Mehiko v četrtfinalu — in z njo na/predova-nje v polfinale — je povrnila moštvu samozaupanje, ki ga je imelo zvrhano mero pred odhodom iz Italije, a ga je kasneje v nastopih osmine finala zgubilo. Nemajhno vlogo za dohro razpoloženje italijanske reprezentance je predstavljalo tudi dejstvo, da je njeno moštvo vstopilo v polfinale z določeno prednostjo. Zahodna Nemci so morali namreč v četrtfinalu odigrati proti Angležem še dva podaljška za dosego zmage in so to-- rej izšli iz tega srečanja precej bolj I Utrujeni ter izčrpani, kot pa Italijani, ki so opravili le 90 minut tekme Dodatni napori v visokih nadmorskih višinah pa vsekakor imajo lahko hujše posledice za stori 1-i nort moštva, kot pa v običajnih Višinah.
Razen tega je tudi obračun italijanskega državnega moštva z nemškim zelo pozitiven in govori torej tudi tradicija v prid Italiji. Zadnji
Švicarjem Pfenningerjem. Na tretjem mestu je zopet Italijan in sicer Primo Mori, ki se je včeraj uvrstil na 25. mesto.
ATUTIKA
Nov svetovni rekord v skoku s palico
BERLIN, 17. - Wolfgang Nord-wig, eden najboljših vzhodnonemških atletov, je danes postavil nov svetovni rekord v skoku s palico z značko 545 cm. Prejšnji rekord je bil last Američana Johna Pan-nela, ki je preskočil 544 cm.
začne v Gorici odbojkarski turnir za pokal Petra Špacapana. Turnir organizira ŠZ Olvmpia iz Gorice in se je zanj prijavilo 9 moštev z Goriškega in Videmskega, ki bodo razdeljena na tri skupine:
1.	PAV Videm, Audax Go in Ju-ventina
2.	Aurora Videm, Torriana Go, 01ympia B Go
3.	01ympia A, Velox Go, Brda Go
Urnik tekem bo naslednji: DANES, 18. 6. v dvorani ITI ob 20.45: PAV — Audax ob 21.30: PAV — Juventina igrišče 01ympie: ob 20.45: Aurora — Ol.vmpia B ob 21.30: Aurora — Torriana JUTRI, 19. 6. dvorana ITI ob 20.45: Torriana—01ympia B ob 21.30: Audax — Juventina igrišče OIympie:
ob 20.45 : 01ympia A — Velox ob 21.30: VeIox — Brda SOBOTA, 20. 6. igrišče 01ympie ob 20.45: OIympia A — Brda Zmagovalci posameznih skupin bodo odigrali zaključne tekme v ponedeljek, 22. 6. in, če bo potrebno, še v torek, 23. 6. '
TROFEJA BOR SENIOR
TEDENSKI PREGLED
Uvrstitev Krasa v moško C ligo je priznanje za ves naš šport
mmmm
Več obetajočih igralcev v srednješolskih vrstah
Zmagala je ekipa Magicians - Najboljši strelec je bil Valter Hrvatič, odlično je zaigral mladi Šare
SP na TV
DANES
ČETRTEK, 18 JUNIJA p 14.00 prvi spored: registrirani THfc-1 nos polfinalne tekme. Italija — Z. Nemčija ..............________jp
8.00 drugi spored: povzetek	.rojen, .zagrizeno je skakal na.odbi
ge polfintilne tekme Brazilija — Urugvaj
Poraz je Italija doživela proti Nemcem v Berlinu leta 1938 (5:2). Obe reprezentanci sta se doslej pomerili Uied seboj (brez sinočnje tekme) 13-krat. Italdja Je osvojila kar 8 žnag, trikrat je bila tekma neodločena, le dve zmagi pa sta pripadli Nemčiji.
Brazilija se tekme z Urugvajem ul posebno bala, vendar pa povsem brez skrbi vendarle ni bila: Urugvajci igrajo namreč zelo grobo in Prav na grobo Igro je brazilska ®kipa zelo občutljiva. Razen tega Uveljavljajo Urugvajci tudi počasen Uogomet. ki često nasprotno moštvo «uspava» Seveda pa moramo Upoštevati še nekaj; med obema etepama so še «stari računi« kar I* vedno dorvinašalo k temu, da UJedseborna srebanja niso bila rav-Uo _ prijat«! |ska.
Včeraj se je na Opčinah zaklju čil košarkarski turnir za Trofejo Bor Senior, ki ga priredi vsako le to ŠZ Bor za slovenske dijake viš jih srednjih šol.
Turnir je na splošno uspel. U-deleženci so prikazali zanimive tekme, čeprav so skoraj vsi igralci izven forme, kajti prvenstvo se je končalo že pred mesecem. Torej kondicijsko nismo mogli pričakovati velikih stvari. Presenetila pa nas je tehnična raven skoraj vseh i-gralcev, kar dokazuje, da je košarka pri nas že stvarnost. Vsi nastopajoči igralci so namreč zadovoljivo obvladali tehnične osnove. Od posameznikov mislim, da sta najbolj presenetila dva igralca, te. sta Mladen Šare In Adam Kapic. Visoki Šare je zaigral kot pre-
kolesarstvo
DIRKA PO ŠVICI
Vianeno v sedmi etapi
Holandci so včeraj slavili tretjo letošnjo delno zmago na dirki Uo Švici Zmagal je namreč Nizo Jemec Vianene, ki je v zadnjih ki-"knetrih pustil za sabo Junkerman-0» in zmagal s 16. sek. prednosti, ualijan Poggiali je ohranil prvo [testo na lestvici. Po sedmi etapi Una minuto in 3 sek. prednosti pred
te žoge in tudi v napadu je bil stalno trn v nasprotni obrambi. Z vestnim treningom bo Šare lahko postal dober košarkar; ne smemo namreč prezreti dejstva, da je še zelo mlad (16 let in je visok 2,00 m). Kapič je nižji igralec in je še lani nastopal kot naraščajnik v Borovih vrstah. Tokrat pa se je uveljavil, zaradi dobre osebne tehnike, iniciative v napadu, zagrizenosti v obrambi.
Izidi:
Einaie za tretje mesto BLUE DEVILS - HARLEM 41:29
(19:19)
BLUE DEVILS: Valter Hrvatič (k) 16, Mladen Škerlj 10, Aleš Žet-ko 2, Igor Košuta 4, Aleksander Podobnik 7, Robert Gantar 2.
HARLEM: Uvio Pertot (k) 8, Miriš Jugovič 2, Marjan Nadlišek, Rudi Košuta, Stojan Hrvatič 19, Mauro Kosmina.
SODNIKA: Rudes in Zavadlal.
Ekipa Blue Devils je po predvidevanju osvojila tretje mesto. Valter Hrvatič in drugi so namreč z 12 točkami razlike premagali nasprotnike, potem ko je bilo srečanje v prvem polčasu povsem izenačeno. Zaman je skušal Stojan Hrvatič zadržati pobudo nasprotnikov v drugem delu igre. Ti so izvedli nekaj učinkovitih protinapadov, s katerimi so si kmalu nabrali zadostno razliko v koših in tako tudi zasluženo zmagali.
Najboljši posamezniki: Livio Pertot in Stojan Hrvatič za Harlem, Valter Hrvatič in Mladen Škerlj za Blue Devils.
Finale za prvo mesto MAGICIANS — ALL STARS 23:21
(9:8)
MAGICIANS: Aleksander Pertot 4, Renato štokelj 3, Edi Kraus Danijel Zavadlal 5, Mladen šare 5, Adam Kapič 4.
ALL STARS:	Milorad Vukotič,
Joži Peterlin 2, Andrej Daneu, I-vo Zadnik, Ferluga Valter 2, Martin Kralj 8, Andrej Križnič 9.
SODNIKA: Rudes in Zavadlal.
Že iz uvodnih potez je kazalo, da bo tekma zelo napeta in tudi zanimiva. Igralci obeh moštev so se namreč zagrizeno vrgli v borbo in vsi so predvsem garali v, o-brambi — le tako si lahko razlagamo sorazmerno , nizek končni izid. Kapič, Šare in Pertot za Magicians na eni strani ter Kralj na nasprotni strani , za Ali Starš so bili najbolj , učinkoviti na igrišču.
Ko je Sandi Pertot zapustil i-grišče zaradi pete osebne napake, je vse kazalo, da bodo Ali Starš, z lahkoto zmagali, šare in drugi pa so skrbno zaigrali in so tako tudi obdržali vodstvo ter zasluženo zmagali, čeprav le z dvema točkama razlike.
« • *
Končna lestvica:
1.	Magicians (Kolajne CONI)
2.	Ali Starš (kolajne FIP)
3.	Blue Devils (diplome Prosvetne zveze)
4.	Harlem (diplome Prosvetne zveze)
Posebna tehnična komisija je poleg tega sestavila še naslednje lestvice:
Najboljši strelci:
1. Valter Hrvatič 28 točk; 2. Stojan Hrvatič 27, 3. Martin Kralj 24.
Najboljši posamezniki (idealna e-kipa): Adam Kapič, Valter Hrvatič, Martin Kralj, Mladen šare, Stojan Hrvatič.
Najbolj obetajoči igralec: Mladen Šare. Najbolj športni: Danijel Zavadlal. Najbolj požrtvovalen: Andrej Križnič. Najbolj tehničen: Valter Hrvatič.
b. L
WINNIPEG, 17. — Kanada se je uvrstila v tretje izločilno kolo ame-rikanske cone za Davisov pokal s tem, da je premagala Novo Zelandijo 3:2 V zadnjem dvoboju posameznikov je Belin premagal No-vozelandčana Paruna 6:2, 3:6, 7:5, 6:3.
Kras v C ligi! To novico smo pričakovali v nedeljo zvečer z velikim zaupanjem. Zgoničani nas niso razočarali in po večletnem1 vztrajnem delu so dosegli cilj, napredovanje v višjo ligo.' V deželni fazi so v prvem delu dobesedno «pometli» s svojimi nasprotniki, v drugem delu je prišlo, in to razumljivo, do dveh spodrsljajev. Ekipa pa je nato zaigrala na višku svojih sposobnosti prav v odločilnih tekmah, ko je svojega neposrednega nasprotnika, videmski CSI, prepričljivo premagala.
Nastop v finalnem delu. ki- je dal končni odgovor vsem Krasovim u-pom, pa je bil še boljši. «Belo-rdečim« je zadostovala že ena zmaga z 2:0 za dosego drugega mesta na lestvici in s tem napredovanja. Zgoničani so tako v prvi tekmi napeli vse sile in so po razburljivi igri prisilili nasprotnika k predaji. Val nezadržnega navdušenja, ki je zajel igralce in spremljevalce ter navijače, ki so v velikem številu sledili svoji ekipi, je dal končni pe-čet Krasovemu uspehu. V naslednji tekmi bi lahko Zgoničani tudi slavili zmago. Toda spočiti nasprotniki so prav v zadnjih akcijah nadvladali obrambo Krasa in tako o-
■svojili z minimalno razliko oba seta * * #
Drugi uspeh slovenske odbojke so zabeležile najmlajše odbojkarice Bora, ki so se uvrstile v meddeželni finale mladinskih iger. Borovke so v tem finalu osvojile končno tretje mesto. Prvo in drugo «stopnico» pa sta zasedla Corridoni, oziroma Pordenone.
Uspeh naše dežele so tako potrdile kar tri ekipe, ki so zasedle prva trii mesta. Posebno pa nas razveseljuje uspeh mladih slovenskih odbojkaric, ki so šele pred kratkim začele z nastopanji.
* # #
V	ženski promocijski ligi je prišlo do zelo zanimivega zapleta v skupini, kjer nastopajo Breg, Gaja. Primorec in Zarja Po nepričakovani zmag; Gaje nad Primorcem potem, ko je ta že vodil z 2 0 (Gaja je zmagala v tej tekmi s 3:2), je ekipa iz Padrič premagala še Breg B s 3:0. Po teh dveh tekmah pa sta se na končni lestvici znašla Primorec in Gaja ne le z enakim-številom točk, ampak tudi z enakim številom setov. Tako bodo zdaj odločale točke setov o tem, katera ekipa bo zasedla prvo mesto na končnr lestvici.
***(
Nadaljuje se turnir za trofejo 25-letnice osvoboditve, ki ga organizira SPZ. V ponedeljek so v Nabrežini odigrali zadnje izločilno kolo. Nastopile so moške šesterke Brega, Poleta in Mladosti.
Zmaga se je nasmehnila ekipi iz dolinske občine, ki se je tako skupno s Krasom in z Borom uvrstila v polfinalno skupimo.
Izidi:
Breg - Polet 2:0 (15:10, 15:8)
Breg - Mladost 2:0 (15:9, 15:12)
Mladost - Polet 2:0 (15:11, 15:11)
Postave:
MLADOST: I. in R. Starec, Mi-kulus, Černič, Spacal, Lavrenčič, Devetak, Terpin.
POLET: Wilhelm, Kapelj, Hrovatin, Suhadolc, Košuta, Mateulič, Zadnik, Križman.
BREG: Svetlič, B., F. in V. Lovri-ha, Prašelj, Žerjal.
Sodili so: Milič, Simoneta in Kobal.
V	torek pa je bil na sporedu na istem igrišču prvi zavrtljaj ženskega polfinala. Najprej sta se pomerila med seboj Zarja in Bor. Zmago so osvojile «plave», ki so znale izkoristiti predvsem svoje servise in slabo prestrezanje Bazovk.
Tudi proti Sokolu je Bor osvojil zmago. Tokrat manj lahko in v zadnjem setu ri imel Sokol celo
ŠD Gaja izreka svojemu članu in igralcu Radivoju Vršetu ob nenadni izgubi sestre Lilijane iskreno sožalje.
dinke Zarje, ki so potrdile svojo moč, s tem da so premagale nasprotni ekipi z gladkim 2:0.
Gaja je nastopila s postavo, ki igra v promocijskem prvenstvu in je na splošno zadovoljila. Polet pa je igral s svojimi mladimi odbojkaricami, ki so sicer še neizkušene, z vestnim treningom in s pridnim delom pa bodo gotovo o-svojile vse potrebne tehnične o-snove in tako postale dobre i-gralke.
Izidi:
Gaja — Polet Zarja	—	Gaja
Zarja	—	Polet
Lestvica:
Zarja	2	2	0
Gaja	2	11
Polet	2	0	2
2:0
2:0
2:0
set žogo, a jo je zapravil z zgrešenim servisom.
Zadnja tekma sporeda je bila najbolj borbena in se je tudi zavlekla. Zavadlalova in škarkova na e-ni strani ter Slavčeva in podaja-čiei na drugi, so predvajale odbojko, ki jo poredkoma vidimo na naših igriščih. Breg pa je bil kot ekipa boljši in je zasluženo zmagal.
Izidi:
Bor — Zarja 2:0 (15:8, 15:9)
Bor — Sokol 2:0 (15:7, 16:14)
Breg — Sokol 2:0 (15:12, 15:12)
Postave:
SOKOL: Švab, Zavadlal, škerk,
Pertot, Zidarič, Gabrovec, Colja,
Petelin, Cupin.
BREG: Klabjan, Hmeljak, Slavec, Kofol, Foraus, Barut, Rapo-tec, Zlobec.
ZARJA: S. in D. Križmančič,
Čok, Kufersin, Fonda, Seražin,
Bandelj Si. Pernarčič.
BOR: So. Pernarčič, Bezeljak,
Rauber, Barej, Pečar, Bolčina, Rogelja, Hrovatin.
f. v.
* # *
Na zaključnem dnevu Poleta, ki je bil v soboto in nedeljo, je med drugim bil na sporedu tudi ženski odbojkarski turnir.
Po predvidevanju so zmagale mla-
millliiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuimiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
V ŽENSKI ODBOJKARSKI PROMOCIJSKI LIGI
Dom plačuje davek svoji neizkušenosti
\PAiiJf -; 1
JiSiSifJšais	' J
Tržačana Brezich in Ferki sta o-svojila tudi tretjo vožnjo na regati za 29. izvedbo prvenstva razreda «sloke» in tako utrdili svoje vodstvo na lestvici. Na drugo mesto sta se uvrstila druga dva Tržačana in sicer Bisso in Tertloslavich in tako zasedla drugo mesto na splošni lestvici z desetimi točkami zaostanka.
V	četrtek zvečer se je ekipa Doma srečala s Torriano. Igra je bila lepa in domovke so pokazale znatno poboljšan je kar zadeva razumevanje na igrišču in podajanje žog. Ugotovit pa moramo, da je bil nasprotnik preveč močan in bolje pripravljen, kot pa naša de-kleta, ki so se njegove igre nekako ustrašile in zato večkrat po nepotrebnem zgrešile.
TORRIANA - DOM 3:0 (15:4, 15:8,
15:9)
DOM: Buzzi V., Devetak M., Dornik N:, Mikluš E., Uršič M., Viž;n-tin L., Prinčič D.
V	prvem nizu so naše Rokazale slabo igro in podajanje jim ni šlo od rok, kar je omogočilo nasprot-nicEun, da so zbirale točko za točko :n kmalu prišle do petnajstice, medtem ko so domovke zbrale le štiri pike. V drugem nizu je bila igra lepša in obe ekipi sta se dolgo borili preden sta prišli do zaključka. V začetku je Dom enakovredno odgovarjal na vsako točko Torriane in to predvsem po zaslugi Vižintinove in Mikluševe, ki sta bili v tem srečanju najbolj aktivni. Proti koncu seta pa je burno navijanje občinstva v korist Torriane nekoliko demoraliziralo naše, ki so tako popustile in zgub:le tudi ta borbeni niz.
Pri stanju 2:0 je Torriana mirno odigrala tretji set in tudi tega z "eliko gotovostjo osvojila.
P. R.
Tudi odbojkarji in košarkarji so lahko sprotni nogometaši
V nedeljo so se Borovi košarkarji pomerili v nogometnem srečanju. Obe ekipi sta prijetno presenetili, saj sta prikazali tehnično zadovoljivo igro.
KOŠARKA - ODBOJKA 4:4 (3:2) Strelci: v p. p.: Peter Starc (k) iz enajstmetrovke, Peter Starc (k), Edi Starc (o), Rudes (k), Plesničar (o) iz enajstmetrovke: v d.p.:
Fučka (o) Peter Starc (k), Fuč-ka (o).
Postavi:
KOŠARKA: Spacal: Štokelj, Pertot (k); A. Sirk, Lakovič, R. Starc; Rudčs, N. Sirk, P. Starc, A. Zavadlal.
ODBOJKA: Orel; Uršič, Ušaj: Kufersin, Furlanič (Franko), E. Starc; Peterlin, Fučka, Plesničar, Veljak (k), Vodopivec.
SODNIK: Danilo Košuta., Košarkarj: so začeli živahno in so kmalu spravili v težave odbojkarje Z učinkovitimi akcijami. Tako je že v uvodnih minutah prišlo do gola; Danijel Zavadlal je prodrl v odbojkarski kazenski prostor, hotel je podati žogo do vrat, a Kufers!n jo je prestregel z rokama — enajstmetrovka. Peter Starc ni zgrešil cilja. Kmalu nato pa je ponovno Peter Starc realiziral, tokrat po lepi skupni akciji. Odbojkarji so v 30' izokristili zmedo v košarkarsk: o-brambi in so zniŽEili rezultat z E-dijem Starcem na 2:1. Tekma je postala živahnejša in zanimivejša. Ko je Rudes z lepim golom ponovno zvišal rezultat (3:1), je vse kazalo, da odbojkarji ne bodo zdržali ritma. Tedaj pa je Štokelj zaustavil žogo z roko v kazenskem prostoru in Plesničar je realiziral iz enajstmetrovke. S stanjem 3:2 se je zaključil prvi polčas.
V drugem delu igre so odbojkarji močno pritisnil' in tako izenačili s Fučko. Peter Starc je ponovno povedel košarkarje v vodstvo, toda malo pred koncem je Fučka dokončno izenačil stanje.
b. L
V okviru tekmovanj na športnem dnevu openskega Poleta je bilo na sporedu več zanimivih nastopov. Namiznoteniške loparje so spretno vihteli tudi najmlajši tekmova'ci (zgoraj); zelo mladi so bili tudi tekmovalci iz Sežane, Postojne in seveda od openskega Poleta, ki so polnili koše (srednji sliki); zaostajale pa niso niti nadobudne košarkarice Poleta, ki so imele v gosteh peterko Mivarja (spodaj).
MLADEN
OLJAČAl..
2.
KOZAR A
v
Prevedel: Severin Šali
Čete morajo brezobzirno in z brutalno ostrino nastopati proti prebivalcem, za katere je ugotovljeno, da so sovražno razpoloženi. S porušenjem zapuščenih naselij in kmečkih domov, kakor tudi s pošiljanjem ljudi na prisilno delo in v taborišča je treba sovražniku odvzeti vsako možnost življenja. General Kunze, poveljnik Jugovzhoda, ukazuje v /irerjevem imenu, da čete, ki operirajo proti upornikom na Kozari, opravijo to nalogo najkasneje v desetih dneh. da bi jih potem lahko takoj uporabili na vzhodu proti Rusom, kot tudi v Grčiji v primeru anglosaksonskega izkrcavanja.
Major Ditter Je prebiral povelje ln se spomnil posvetovala v Opatiji kd je bilo 3. marca. Tedaj so iz izbranih nemških, ^laških, domobranskih in madžarskih enot formirali zahodno-b08ensko vojno skupino (Kampfgruppe Westbosnten), po mo« ®hako end armadi, ki Je dobila nalogo, da pomandra Kozaro. Zapomnil sl Je tudi slavnost v počastitev nemških generalov
in oficirjev: Stahla, Borowskega, Heutnerja, Putlitza, Henschla, Wedla, Fritza in drugih, katerih čete so prišle v sestav za-hodnobosenske skupine. Poveljnik te skupine, sicer komandant 714. divizslje, general Friedrich von Stahl, je najprej nezdravi! Hansu Heutnerju, - komandantu 718. divizije, staremu znancu kozaraških partizanov, ki se je bil z njimi tolkel tudi minulo zimo na dubiški cesti, v Dvorištu, Medjuvodji, Bre-kinji in Jutrogušti, ko je po debelem snegu prodira! v odrezani Prijedor, da bi pomagal obkoljeni garniziji hrvatske vojske, ki je nekaj tednov čemela v kleščah.
Veselo je balo na sprejemu: veliko žganja, vina, jedi in žensk. Ditter bi se bil počutil prijetno, če bi mu ne bilo treba paziti, kakšno žlico so mu dali, kakšen nož je dobil, iz kakšne steklenice pije, v kakšni posodi servirajo jed, ali so čiste vilice, ki jih je dobil, ali je umit krožnik, na katerem so prinesli meso. Mora! je paziti, kajti to je dežela umazanije in smradu. To je grozno! Nikjer ni stranišča, če pa že je, je posvinjano, ogabno, in človek sploh ne ve, kje bi se Iztrebil, če noče tavati okrog po bregu in gozdičkih, v strahu, da ga bo z vrha, s kakšnega hriba podrla krogla...
Na slavnosti je bila tudi glasba: violina, boben, kontrabas, celo klavir, čeprav razglašen. Zavladala Je hrupna živahnost, zlasti po nekaj steklenicah žganja, ki ga je Ditter oboževal, prepričan, da samo žganje ni posvinjano. Pil ga je na dušek in se spominjal številnih kozarcev ruske vodke, s katero se bosenska slivovka lahko meri, če ni celo okusnejša.
Na večerji so bile tudi lepe ženske. Hihitale so se, zadovoljne ln dobre volje, gledale nemške generale In oficirje; niso skrivale, da Jih občudujejo, kar je pri hrvatskih častnikih vzbudilo sum in žalilo njihovo ne«mrnost, ker so nekatere ženske hrupno in brez pomišljanja objemale Nemce, Jim ponujale lice in usta in se ljubimkale vpričo svojih domačih oboževalcev. S tem se lahko pojasni tudi nesmotrnost pod-
polkovnika Rudolfa (iz ustaškega polka), ki Je neko ljubko ženico odrinil od majorja Ditterja. Ta je to opazil, pomislil je na dvoboj, potem pa se je samo vzvišeno nasmehnil in hotel reči Rudolfu, da je surovež, ki ne pozna pravil dobre vzgoje in viteškega vedenja. Rudolf je opazil, da je pretiraval, zato je prizanesljivo skušal poravnati neprijetnost in se je majorju Ditterju opravičil, nato pa nenadoma spregovoril o neki ženski, ustašinji Iz Zagreba, ki se je menda oblekla v kmečko nošo in so jo poslali na Kozaro, da bi od tam pošiljala poročila o številu, razporeditvi in oborožitvi partizanskih čet. Ditter Je Rudolfovo zgodbo sprejel previdno, km ni verjel vanjo, vendar je kot dobro vzgojen človek po vsaki besedi pokimal in se smehljal.
Ko se je pretvarjal, da posluša Rudolfa, je opazoval patra Avguština, duhovnika v vojaški uniformi in z nožem, zataknjenim za škorenj. Ditterju, pobožnemu kristjanu, ki je verjel v čistost in svetost duhovništva, se je zdel fra Avguštin podoben ujedi nad mrhovino. Zraven njega je sedel mestni pohodnik Mujaga, «gar glas je spominjal na mukanje vola in ki nd mogel spregovoriti niti besede, ne da bi se mu v kotičkih ust pokazala pena, kar je Ditterja sililo na bruhanje. Mujagu Je bil podoben tudi Viktor Gutid, nekdanji stožernik v Banjaluki, ld je potoval iz Zagreba; štorast, čvrst, topega izraza Je bil podoben svinji z ovratnikom in je spo^ mdnjal na človeka, ld so ga spustili iz norišnice, kar je major Ditter kot neusojenl slikar zlahka opazil, premišljujoč o možnosti, da bd naslikal daumierovsko obarvano platno.
Polkovnik Brozovič, Rup«č in Perlčič, komandanti zdru-gov * v prvi gorski diviziji, ki jih je poveljeval Artur Gusto-vič, so pohlevno sedeli in opazovali «oveka, ki ga je občudoval tudi major Ditter. To Je bi! ustaški polkovnik FranJ-davič, suh, molčeč možak, apostolsko vzvišen; o njem so govorili, da je razgnal nekaj partizanskih odredov in vrnil nekatere Izgubljene kraje pod zastavo Neodvisne države Hrvat-
ske. Naj ga. občudujem ali pomilujem, se je vprašal Ditter, ko je gledal Franjčevida in premišljal o brezuspešnosti klanja in umiranja na bojiščih...
In prav isti Franjčevič, je mislil, poskuša danes prodreti na Kozaro s severa, kljubuje nevarnosti, kakor to delajo Putlitz, Henschel, Wedei in Fritz z drugih strani, od Kostaj-mce, Bosanskega Novega in Sanskega Mosta. Kozara je obkoljena, in kmalu bo tudi presekana. Vojska majorja Ditterja napada Prijedor, katerega so partizani zavzeli šestnajstega maja in tako razširili področje, ki ga imajo pod svojo kontrolo.
Prijedor, Prijedor, je kljuvalo v Ditterjevi glavi, ko se je vozil v avtomobilu in buljil v kotanjasto in prašno cesto, zastavljeno z vozmi in tovorom. Spomnil se je, kaj mu je o Pnjedoru povedala mati Elza. Od nje je prvič slišal, da neko mesto v Bosni nosi to ime. Pred mnogo leti je mati Elza prejela pismo iz Prijedora, zadnje pismo svojega moža Franca Ditterja, stotnika cesarske vojske, ki je šla proti Srbiji. Franc Ditter se nikoli več ni oglasil, ne vrnil. Bilo je to leta 1916. Mali Jožef Ditter je imel samo štiri leta, ko je njegova mati, gospa Elza, dobila novico, da je njen mož, cesarski stotnik Franc Ditter padel za boga in domovino (Fiir Gott und Vaterland), da pa njegovega trupla niso našli.
To je torej dežela, v kateri je padel moj oče, je vzdihnil Jožef Ditter kot človek, ki to sliši prvič In je zato toliko bolj presenečen. Znova se mu je vrnila prikrita bolečina otroka, ki je zrasel brez očeta. Moj bog, kako je življenje čudno! Katko zapletene so niti človeške usode! Ali je mogoče, da se vozim po cesti, po kateri je, kot vse kaže, moj oče odšel v smrt?
* Zdrug — sestav več bataljonov v ustaški vojski. Op. prev.
(Nadaljevanje sledi)
SPET GROZIJO POPLAVE
Vil občinah ob Tisi spet izredno stanje
Straže so na svojih mestih, delavske skupine so pripravljene - Na najbolj ogrožena mesta nenehno dovažajo vreče peska in zemlje '
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Kljub nekoliko Izboljšanemu položaju, so v Vojvodini zopet proglasili izredno stanje, kajti zdi se, da izvedenci predvidevajo nove poplave.
Zaradi deževja preteklih dni je zgornji del Tise namreč močno na-rastel. Velika količina vode se sedaj vali proti nižini in zelo možno je, da reka spet prestopi bregove. V takem pričakovanju so torej oblasti proglasile zopet izredno stanje v enajstih občinah, ki so ob bregovih Tise. Reševalne in delavske ekipe so se utegnile komaj nekoliko oddahniti, ko morajo spet in tudi zelo resno poprijeti za delo. Ob bregovih so spet postavljene straže in delovne skupine so pripravljene, da vsak trenutek spet primejo za delo. Na najbolj ogrožena področja nadaljujejo s prevažanjem vreč peska in zemlje, ki bodo služile za utrjevanje, v primeru nenadne nevarnosti. Sicer se je zemlja nekoliko posušila, vsaj toliko, da si delavske skupine lahko pomagajo z mehaničnimi sredstvi in tovornjaki, kar ni bilo mogoče pred časom, ko je bil teren prepojen z vodo in je hilo celotno področje ob reki podobno močvirju.
B. B.
Bližnji svojci so obiskali Chiarija in Luttazzija
RIM, 17. — Davi sta prišli v rimski zapor »Regina Coeli* v Ul. della Lungara Chiarijeva žena Alida Chelli in Anna Saia, ki je znana širšemu občinstvu kot Luttazzijeva zaročenka. Chellijevo je spremljala neka starejša ženska, za katero do-
Saint-Tropez — Filmska igralka Gill Bray se je med prvimi pokazala v znanem letoviškem kraju
mnevajo, da je morda njena mati. Anno Saia pa je spremljala hčer Donatella.
Chellijevo je spremljal tudi odvetnik Eugenio De Simone. Ženska je stopila v čakalnico, kjer je že bila Saia s hčerko. Kmalu nato je Chellijeva spet odšla iz zaporniškega poslopja ter se vrnila šele ko so ji sporočili, da se bo po dolgem času lahko pogovorila z možem, ki je zaprt že skoraj mesec dni zaradi znane afere z mamili. Srečanje med zakoncema je trajalo nekaj več kot pol ure. Skoraj ob isti uri sta se Anna Saia in hčerka Donatella (obe v minikrilih) pogovarjali z Luttazzijem.
Jutri se bosta obtoženca končno sestala s svojima zagovornikoma. Zdi se, da je preiskava o tihotapstvu z mamili že skoraj zaključena.
BEOGRAD, 17. — Sojenje Božu Hrkaču, bratu na smrt obsojenega ustaškega zločinca, in njegovim sodelavcem, ki jih, je javni tožilec obtožil zaradi sovražnega sodelovanja proti narodu in državi, bo verjetno v Mariboru, ker so obtoženci vsa kazenska dejanja izvršili na področju Maribora. Okrožno sodišče v Beogradu se je namreč proglasilo za nepristojno za sojenje in odstopilo vse spise okrožnemu sodišču v Mariboru.
PO 17 DNEH BIVANJA V VESOLJU
Dobro zdravstveno stanje sovjetskih kozmonavtov
Zanimive ugotovitve o motnjah pri vidnih organih
MOSKVA, 17. — Sovjetska vesolj-1 sti. Po mnenju strokovnjaka, ki je
ca Nikolajev in Sevastjanov sta da nes ob 13.45 po moskovskem času zaključila 253. krožno potovanje o-koli Zemlje. V tistem trenutku sta vesoljca preživela v vesolju že 375 ur, oziroma 45 ur več kot ameriška vesoljca Borman in Lovell, ki sta v decembru 1965 prekosila vsa dotedanja prvenstva.
Nikolajev in Sevastjanov sta danes počivala do 11. ure po moskovskem času ter sta se takoj potem lotila nalog, ki jih predvideva načrt za 17. dan poleta. Kozmonavta sta sporočila, da se dobro počutita.
Sovjetska časopisna agencija Tass je popoldne objavila zdravniško poročilo o zdravstvenem stanju vesoljcev. Poročilo navaja nekaj bistvenih fizioloških podatkov. Krvni pritisk: 125 na 80 za Nikolajeva, 120 na 80 za Sevastjanova. Drugi podatki, ki jih navajamo v istem zaporedju so naslednji: pulz 73, oziroma 66, frekvenca dihanja 14 oziroma 16 na minuto.
Sovjetski časopisi obširno komentirajo, posebno z zdravniškega sta-bšča, potek odprave. List »Krasna-ja zvezda*, glasilo ministrstva za obrambo ZSSR, obravnava v nekem članku vprašanje reagiranja očesnih organov na daljše bivanje v vesolju. V primeru poletov, ki trajajo več kot 24 ur, so sovjetski zdravniški strokovnjaki ugotovili določeno opešanje vidne zmogljivo-
MniiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiinMulmiumiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiininiiiiiniiii
Težave pri sestavi porote za proces proti «Satanu»
Nekateri trdijo, da so načelno nasprotni smrtni kazni «5atan» z nasmeškom sledi njihovim izjavam
napisal članek, je treba pripisati to pešanje znižanju koordinacijskih zmogljivosti motoričnih mišic očesa, kar povzroča težave za zbranost pri gledanju in za uskiajanje očesnega žarišča z razdaljo predmetov. Po mnenju omenjenega strokovnjaka razdobje privajanja na posebne razmere v vesolju ne presega 72 ur, to je tri dni.
Po mnenju sovjetskih zdravniških strokovnjakov so bili z dosedanjimi poskusi doseženi pomembni uspehi na področju prilagajanja človeškega organizma posebnim razmeram življenja v vesolju. Dobro izurjeni možje bodo lahko ob upoštevanju raznih pravil dolgo časa živeli v vesolju.
Ena od največjih težav pri vesoljskih poletih je pomanjkanje prostora, kar vesoljcem onemogoča skoraj vsakršno gibanje. Ladje tipa «Sojuz* so zgrajene za dva člana posadke. Prostora je sicer za tri, toda v tem primeru je nemogoč skoraj vsakršen gib.
LOS ANGELES, 17. — Ameriški tisk se je s slastjo polastil novih vesti v zvezi s procesom proti Charlesu Mansonu, alias »Satanu* in njegovi »družini*. Ni ga giba ali besede, ki bi ga naredil ali izrekel Man-son, da bi ne vzbudil zanimanja med časnikarji, ki sledijo pripravam za proces. Med drugim zasedanjem je sodnik poslušal izjave oseb, ki so bile izbrane za porotnike. Od petnajstih oseb, je kar devet odklonilo »častno nalogo* zaradi družinskih ali drugih razlogov. Izgovori, ki jih je moral sodnik sprejemati, niso bili vsi neizpodbitni, nasprotno. Eden od porotnikov je razlagal sodnikom, da je nameraval ravno v tem času domov na Škotsko in da bi mu navzočnost na procesu pokvarila počitnice, poleg tega, da bi mu oškodovala običajno delo. Neka ženska je izjavila, da ne more za 6 mesecev — toliko časa predvidevajo, da bo trajal proces — zapustiti svojih šestih otrok. Druga dva sta izjavila, da ne moreta sprejeti porotništva, ker sta načelno nasprotna smrtni kazni.
Charles Manson je nemo priso stvoval izjavam. Na ustih mu je igral rahel, nekoliko zaničevalen nasmeh in nenehoma je premikal roke, ko se je poigraval z dvema
svinčnikoma. Ljudje, ki so bili navzoči v dvorani, so sicer prisluškovali izjavam porotnikov in sodnikovim odgovorom, vendar so imeli pogled skozi uprt v «Satana», ki na čuden način priteguje pozornost ne samo svojih «družinskih članov*, temveč tudi vseh, ki se trenutno znajdejo v njegovi bližini. Zdi se, da je to eno od glavnih stremljenj «Satana». Ko začne radovednost a-li pozornost občinstva popuščati, si vedno izmisli nekaj novega, da ga pritegne, in to mu tudi s posebnim obnašanjem vedno uspe.
Državno pravdništvo iz Los Angelesa je medtem preklicalo »nedotakljivost* 26-letne Mary Brun-ner, ki je pričala na procesu proti Robertu Beausoleilu. Bila je glavna priča na tem procesu. Ko so Beausoleila obsodili na smrt zaradi umora glasbenika Garyja Hinma na je Brunnerjeva preklicala vse svoje izjave in trdila, da so lažne. Ko jo je sodnik opozoril, da bi bila zaradi te trditve lahko tudi sojena, je vse spet potrdila.
Državni pravdnik je sedaj izjavil, da bodo lahko dekletovo pričanje uporabili proti nji sami, ne bodo ga morali pa uporabiti proti drugim osebam, na primer proti Mansonu. Dekle pričakuje sedaj proces.
4 ranjeni in 4 aretirani zaradi neredov v Miamiju
MIAMI (Florida), 17. - V miam-ski črnski četrti Liberty City je prišlo sinoči do precej hudih incidentov med skupino črncev in belcev. Neredi so se začeli že v ponedeljek zvečer, ko je neki beli trgovec žalil črnko. Policija je že med prvimi neredi aretirala štiri osebe. Včeraj sta dva belca s strehe začela streljati na črnsko skupino in ranila dve osebi. Med streljanjem sta bila ranjena še dva belca. Zaključilo se je torej s štirimi aretiranimi in štirimi ranjenimi. Med neredom je bilo poškodovanih mnogo trgovin in avtomobilov, ki so bili v bližini parkirani. Napadanje in nered sta se polegla šele ponoči.
iiiiiiiiiiiiiitnmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiia
Grafika nemškega ekspresionizma
(Nadaljevanje s 4. strani)
stopan Lyonel Feininger, ki je po rodu sicer iz New Yorka, vendar pa nemškga pokolenja in eden izmed ustanoviteljev iveimarske šole ^Bauhaus». Kot eden izmed predstavnikov šole «Briicka» je tu krepko zastopan Etich Heckel. ki ima razstavljenih kar 16 del. Prav tako je bogato zastopan Ernst Ludtvig Kirchner, ki prav tako spada v skupino *mostu». Naslednji. Franc Marc, pa izhaja iz grupe Blauer Reiten, v katero je spadal tudi Kandinskg. Pravzaprav sta Marc in Kandinskg u-stanovitelja te znane umetniške grupe. Naslednji Otto Muelter, nadalje Emil Nolde. Max Pechstein in Karl Schmidt - Rottluff pa spadajo v skupino «Briicke».
Še bi morali govoriti o tej razstavi, vendar menimo, da so že imena, ki smo jih navedli, zadostno jamstvo, da bo razstava doživela uspeh, ki ga zasluži. Ob tej priložnosti je izšel tudi dokaj bogat katalog z dvema uvodoma in s celo vrsto reprodukcij v črnobelem in v barvah. Razstava bo trajala ves junij.
..................................................................................................iMMUiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiii........................................................n..................
Stavka uslužbencev zasebnih in javnih prevoznih podjetij
Uslužbenci zasebnih prevoznih podjetij bodo stavkali se danes ves dan, uslužbenci Acegata pa od 10. do 12. ure - Protestno zborovanje in sprevod upokojencev
V zadnjih dneh se je zopet zaostrilo sindikalno gibanje. Včeraj se e pričela 48-urna stavka uslužben-;ev zasebnih avtobusnih prevoznih jodjetij, ki se bo danes nadaljevala,
>d 10. do 12. ure pa bodo stavkali z solidarnosti z omenjenimi usluž-jenci in z zahtevo po rešitvi neka-,erih svojih vprašanj tudi uslužbenci mestne prevozne službe podjetja \cegat. Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij je zelo dobro uspela, saj ni vozil noben avtobus. Tuli iz naše dežele je šlo v Rim odposlanstvo teh uslužbencev, da bi skupno s predstavniki uslužbencev iz vseh drugih dežel odločno protestirali in dosegli od vlade, da končno poseže vmes. Ti uslužbenci stavkajo namreč že šest mesecev in lelodajalci nočejo nič slišoti o tem, da bi jim obnovili pogodbo, pa čeprav so med najslabše plačanimi. Za redno delo prejemajo npr. šoferji 85.000 lir, sprevodniki pa 75.000 lir, od česar jim odtrgajo še kakih 10.000 lir za zavarovalne prispevke in davke. Dejansko res zaslužijo več, toda z napornim delom številnih nadur.
Zaradi stavke uslužbencev javnih prevoznih podjetij ne bodo vozili od I
10. do 12. ure' avtobusi in filobusi v mestu ter openski tramvaj.
Danes ob 10. uri pa bo enotna demonstracija upokojencev, ki jo prirejajo vsi trije sindikati, tj. CG 1L, CISL in UIL (Delavska zbornica). Začela se bo z zborovanjem na Trgu Goldoni na katerem bo spregovoril generalni tajnik italijanske zveze upokojencev CGIL Pino Bonazzi. Zatem odidejo upokojenci v protestnem sprevodu po mestnih ulicah, da opozorijo javno mnenje na svoja nerešena vprašanja. Ta demonstracija spada v o-kvir splošnega državnega gibanja za izboljšanje pokojnin in za reformo socialnega zavarovanja sploh. Na pobudo sindikatov je po vsej državi tudi več milijonov upokojencev podpisalo peticijo, v kateri so naštete zahteve upokojencev.
Odvzem vozniških dovoljenj v maju
Prefektura je sporočila, da je v mesecu maju odredila odvzem vozniškega dovoljenja sledečim osebam, ld so zakrivile smrtne ali hu-
de nesreče: Gridel Dario (dve leti), Marangani Amaldo (9 mesecev), Mustachi Fuivio (9 mes.), Vidotto Serglo (9 mes.), Coslovich Giam-franco (8 mes.), Mttlo Giuseppe (6 mes.), Martino Franco (6 mes.), Ze-riali Celestino (6 mes.), Žagar An-drea (6 mes.), Dougan Antonio (3 mes.) in Franz Franco (5 meseca).
Važno sporočilo
stanovanjskim
upravičencem
Finančna totendanoa nam Je poslala važno sporočilo najemnikom stanovanj, ki so obnovili najemninsko pogodbo, oziroma bodo to storili ob zapadlosti 30. junija, naj ne čakajo zadnjega dne za registracijo novih ali podaljšanih najemninskih pogodb, kajti v nasprotnem primeru bo pred okenci pristojnega urada po 20. juliju dolga vsta.
Najemnike obvešča, da se nove pogodbe lahko registrirajo tudi pred zapadlostjo, se pravi v drugi polovici Junija. Umik urada (ufficio at-tl guidiziari) je od 8. do 12. ure.
Komemoracija žrtev v Rižarni
V nedeljo ob 10.30, ob obletnici usmrtitve in sežiga 40 borcev, aktivistov in antifašistov bo v Rižarni kratka spominska svečanost, brez govorov. Zastopniki združenja političnih deportirancev ANED, partizanskega združenja ANP1 in združenja političnih preganjancev ANP-PIA bodo položili vence in počastili spomin žrtev Rižarne s enominutnim molkom. Prišla bo tudi delegacija sekcij združenja ANED iz Gorice, Tržiča, Krmina in Vidma.
Udeležite se!
Stavka delavcev lesne stroke
Jutri se prične druga tridnevna stavka delavcev lesne stroke, ker nočejo delodajalci obnoviti vsedržavne delovne pogodbe. Ob 9.30 bo v prostorih CGIL v Ul. Pondares št. 8 enotna skupščina stavkajočih delavcev.
Izžrebanje dobitkov na velesejmu
1. nagrada: električni sesalec za prah je prejela Laura Plet, Ul. Beato Angelico 31; 2. nagrado: likalnik, je prejela Rosetta Russo, Trg Volontari Giuliani 9; 3. nagrado: gramofon Philips je prejela Laura Brus, Strada del Friuli 387;
4.	nagrado; zaboj likerjev je prejel Antonio Suppina, Ul. Romagna 36;
5.	nagrado: 25 zavojčkov Onda vtva je prejela Patrizia Mauri, Bolju-nec 380.
i £.\'
ISTITVTO NAZIONALE DELLE ASSICVRAZIONI
Veliko podjetje

na področju življenjskega zavarovanja
INA# javnopravna ustanova s socialnimi smotri, zavzema na področju življenjskega zavarovanja prestižni položaj med največjimi tovrstnimi podjetji.
Uspehi leta 1969 dokazujejo to s številkami:
372.997
novih polic, sklenjenih v letu dni (neposredne pogodbe) za
509 milijard
novih zavarovanih vsot (kapiteli in kapitalizirane rente)
6.369.810
veljavnih polic ob koncu leta za
2.861 milijard
zavarovanih vsot (kapitalov in kapitaliziranih rent)
641 milijard
dodeljenih v sklad za jamstvo obveznosti, dozorelih v zvezi s policami, ki so v veljavi («matematične rezerve»)
107 milijard
inkasiranih med letom za «premije», ki jih dolgujejo zavarovanci
2,1 milijarde
letnega dobička, ki bo po zakonskih predpisih razdeljenih polovico državi, polovico pa zavarovancem
Indeksi zavarovanih vsot s policami, veljavnimi ob koncu leta, v zadnjih 5 letih (1965 = 100)

1965
1966
1967
1968
1969
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, H., TELEFON 93-808 in 94 638 • Poštni predal 559 • PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l. Telefon 33-82 • UPRAVA: TRST • Ul. Montecchi št. 6 -Telefon 05-823 - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 • NAROČNIC mesečno 950 lir - vnaprej, četrtletna 2.700 lir. polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih din^ jev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 • Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501 3 270/1 • OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 300, legalni
osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 50 lir beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietA PubblicitA Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst______________________^