Gospodarske stvari. M. Earpja reja zlasti z ozirom na kmeta. II. Za drugo domačo živino si mora kmetovavec za zimo trudno in težavno klaje priskrbeti, karp zimo veejidel nekako predremlje, ni mu treba ne posebne postrežbe, ne klaje. Vendar treba je vse drugače ravnati tistemu, ki redi karpe samo za pleme, in pa onemu, ki jih goji in pita za naprodaj. Za poslednje delo je po našib krajib skoraj na vsakem kmetskem posestvu ugodnih in piikladnih prostorov najti. E prvemu pa je potreba več ribnikov. Mora biti: ribnik za drstenje, ribnik za mladi zarod in ribnik za pitanje in za opiranje karpov, in slednjič za prezimovanje, od kterega je vea uapeh karpje reje najbolj odvisen. Globok mora biti 272—4 metre in tudi ob uajbujšem mrazu mora imeti nekaj pritoka in odtoka. Ce je pritok tako močen, da voda v ribniku vedno nekaj iahlo naprej teče, sme ribnik za prezimovanje tudi nekaj manj globok biti, kako pa je bilo gori povedano. Ako pa ribnik za prezimovanje pove- danib laatnosti nima in se mu tudi dati nikakor ne morejo, bode tudi nspeh karpje reje 7edno 7e8 ali manj negoto?. V takih okoliš8inab bode morda bolje pokazalo ne za pleme kaipov rediti, ampak bolj za na prodaj. Saj ae tudi 7 drugih strokah kmetijstva enako godi. Kdor tedaj nima ribnika pripra^nega za prezimo^anje, pa8 pa razne 7e8je ali manjše bajarje, ki ae po leti ne posuše, ta naj dene 7 nje triletnib karpo7 z nekterimi Š8ukami, in dobro se mu bodo obneali. Na 7eliko8ti bajarja ni ni8 ležeče, samo se mora gledati na to, da ne pride na bektaro 7eč nego 2—6 meterskih centO7 karpo7, kterih pa ne sme noben pod '/4 kila težek biti. Od rodo7itnosti dna in 7ode je na dalje uspe^anje in rast rib in tedaj tudi dobiček od^isen. Vsaki ribnik, 7saki bajarček bode jeseni karpe, ki so se spomladi 7 njega djali, 8 čudo^itim dobičkom po^rnil. Samo je treba, da 7oda nima pre7eč železnih delk<)7 7 sebi raztopljenih, kar 8e pozna, ako je voda aem ter tje rujava ali rijasta. Kako se ribniki najbolj primerno in dober kup delajo, kako se dajo 7 nji^e in senokoše spreminjati, to na drobno razlagati bi bilo preobširno in ,,Slo7. Gosp." je o tem že na drugem meatu go7onl. Le nekaj besed hočemo se po^edati o raznib najboljših karpjib sortah. So pa te-le: 1. Zlabtni kaip ali navadni karp luskinar. Razločevati ga pa gre od karpa karaso^ca, ki je le izrodek od pra7ega karpa in karasojca, iu ue 7elja dosti. 2. Ceaki karp zrcaluik. 3. Ceski karp uanjar. Ceakemu karpu zrcalniku se sicer uektere slabe lastnoati očitajo, pa po kmeui. Ou ima iz^rstno dobre lastuosti, kterc se od druge straui zopet močno h7alijo. Karp zicaluik bitio ra8te, je okuanega dobro dušečega mosa, iu tudi ni pre^ec obcutljiv pri prezimo7anju. Letina kaže po razuih krajili i-azli6no. Konceni maja izdalo je ministerstvo poljedelstva to-le izvestje ali poročilo: mrzlo 7icme je sc po sred inaja 7endar cnkrat spre^rglo. Postalo je bolj toplo in prejanji rialivi so ponebali. Pšenica kaže 7 ob8e lepo;vprej žolte sctve so krasjio obzelenele, posebno ua Ceskem, Avstiijskeui, Štajerskeni, Erdelskem in po večib kiajib na Ogerskern. Prikazal pa se je ludi snet ali arja, uajbolj na Mora^skeni, Kranjskem, deloina ua^ Ogerskem. Rž kaže najlepac 7 Salcburakeni, Šicziji 7 Erdelakeiu, po drugod tožijo, da je rcdka iu pomanjkljiva. Repica je dobro ocvcla, 7 Galiakem jo nadleguje nek keber. Za ječnten iu oves pa letos ni ugodno, zarad slabega vremeua se ga je mnogo meujo posejalo, kakor dmga leta. Koruzinega in krompirje^ega seuieua je 7eliko 7 zemiji zgnjilo. Pogoato so niorali zopet *aditi. Detclje in travniki ao j)O7»od lepi, seua ae uiuogo iu lepega nakosi. Sado^no dre^je kaže dobro bolj v seveinih dežolab, posej)no na A78trijskcni, Moravskeiu, Ceskem iu 7 Šleziji, delonia tudi aa Ogcrskeni. Pii nas na Štajeiskein bržčas razuu nekaj 8reaenj drugega sadja ne bo. Vinaka trta je krtpko pognala, obeta mo6en les pa malo grozdja na Štajerskem, A78trijskem, Tirolskem, Gorici in Primorskem. Kabrnko7 se malo leže in še ti za zadnjimi peresci. Na Ogerskem in Hr7atskem pa 86 nalega obilo kabrnko? in se nadejajo boljšega 7inskega leta, kakor je lani bilo. Pri nas 80 zaSeli kupci po 7inu bolj popraae^ati. Sejmo7i na Štajerskem. 22. jun. Se^nica, Šoštanj; 24. jun. 87. Jurij pod Tabrom, Ribnica, Laako, Podsreda, Konjice, Marija trošt 7 Žetalah, 87. Janž na Dra^skem polji, 87. Lenart 7 SI07. gor.; 26. jun. Holenek, Cmurek. Sejmovi na Koroškem. 24. jun. Gutštajn; 28. jun. zgornji Drauberg, Grajfenburg; 30. jun. Pontabla, Terbiž.