ZBORI VARČEVALCEV LB GOSPODARSKE BANKE UUBUANA
Tesne vezi med banko in občani
Zakon določa, da občani soodločajo v upravljanju banke s sredstvi, kijih banka zbere na podlagi hranil-nih vlog in depozitov občanov. Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana zato tudi letos organi-zira zbore varčevalcev. Letos je način delovanja teh zborov nekoliko spremenjen. V vsaki občini bo po en - občinski zbor varčevalcev; na njem bodo izbrali delegacije za skupni zbor varčevalcev LB GBL. Le v občini Ljubljana Center bosta dva zbora in sicer bo tisti, ki ga pripravlja Mestna hranilnica Ijubljanska 28. marca, tisti, ki ga pripravlja Služba blagajne likvida-ture in trezorja s Trga revolucije, pa 30. marca. Oba bosta vprostorih Gospodarske banke Ljubljana, Josi-pine Turnograjske 6.
Sredstva občanov so se v preteklem letu v Gospodarski banki Ljubljana povečala za 8.098 milijonov dinarjev, tako da znašajo ob koncu leta 29.502 milijona dinarjev. No-minalno to predstavlja prese-žek lanskega letnega načrta za 72%. V celotnem potencialu banke pa predstavljajo sred-stva občanov na področju na-še občine okoli 45% skupne vsote. V letu 1982 je bila dose-žena najvišja rast sredstev ob-čanov v zadnjih treh letih, kar 38%. Vendar pa je 80% tega povečanja doseženo na račun zmanjšanja tqčaja dinarja v odnosu na tečaje tujih valut in pripisa rednih letnih obresti, le 20% pa znaša neto oziroma realno povečanje zbranih sredstev. Tako lahko ugotovi-mo, da gre pravzaprav za zmanjšanje realnega obsega varčevanja.
Tudi devizna sredstva obča-nov so se povečala, vendar le na račun spremenjenega teča-ja dinarja in pripisanih obre-sti, realno pa ta sredstva izka-zujejo zmanjšanje za dva od-stotka. Vzroke za to je treba iskati v manjšem obsegu de-viznega varčevanja in v po-spešenem pdkupu deviznih sredstev od občanov. Ta sred-stva je banka odkupovala za-to, da bi razširila možnosti članic banke za pridobitev večjih ugodnosti pri nakupu nujno potrebnih repromate-rialov, da bi reprodukcijski
procesi v ozdih potekali ne-moteno.
Zbrana sredstva so bila gle-de na planske dokumente na-menjena za kreditiranje obča-nov in ^gospodarstva. Obseg kreditiranja občanov se je lani povečal za 21%, vendar pa je to manj, kot je bilo načrtova-
no. Vzroki za to so predvsem v omejitvenih ukrepih za na-jemanje potrošniških kredi-tov; povečanje lastne udelež-be, ukinitev gotovinskih kre-ditov za posebne namene in ukinitev kreditov za nakup avtomobilov.
Gospodarska banka je v preteklem letu odobrila 30.222 posojil občanom, od te-ga poslovno organizacijske enote v naši občini več kot polovico, 18.527 posojil. Pre-težno so to bila posojila na podlagi naših pravilnikov, pri
čemer je bilo največ posojil iz naslova prodaje deviznih sredstev banki.
V  . Mestni   hranilnici  ljub-ljanski so tudi dobro razvite oblike mladinskega varčeva-nja, saj imajo na treh temelj-nih oblikah (varčevanje mla-dih s hranilniki, varčevanje za novorojenčke in šolsko varče-vanje) okoli 130 tisoč varče-valcev. V šolsko varčevanje je vključeno 44 šol, vendar se ta oblika varčevanja umika novi obliki, pionirskemu varčeva-nju, ki zajema že 65 osnovnih šol. V preteklem letu se je mladinsko varčevanje pove-čalo za 13%.
V planskih dokumentih Go-spodarske banke Ljubljana za prihodnje leto pa načrtujejo predvsem razvijanje in dogra-jevanje različnih oblik sodelo-varija z občani, zlasti z ugo-dnejšo politiko obrestnih mer (te so se letos že močno pove-čale), novimi oblikami varče-vanja pod ugodnejšimi pogoji in   s   povečanjem   kvalitete bančnih storitev. Kljub pred-videni zmanjšani akumulativ-ni   sposobnosti   prebivalstva pa načrtujejo 25% povečanje vseh sredstev občanov v letu 1983.
Tako je v razpravi že tudi predlog sprememb pravilni-kov za kreditiranje občanov, . ki zajema razširitev namenov kreditiranja, najvišje zneske kreditov, dobo vračanja, spre-membe višine obrestnih mer in čas varčevanja za pridobi-tev kreditov. Prednost dajejo proizvodnim dejavnostim, ki so usmerjene v izvoz ali v na-domeščanje uvoza, deficitar-nim dejavnostim, šrijenju tu-rističnih zmogljivosti, gradnji turističnih           zmogljivosti
kmečkega turizma, uresniče-vanju programa vseh vrst var-čevanja z energijo, s preusme-ritvami na domače vire ener-gije in na njihovo boljšo izko-riščanje.
Jurij Popov