Politični ogled. Avstrijske dežele. Dnes biva ruski carevič na Dunaji in je gost pri Nj. veličaDstvu svitlem cesarji. Pravi se, da je to dobro znamenje ter da bota poslej Avstrija in Rusija v prijazniših razmerah med seboj. Naj bode pa to že tako ali tako, toliko je gotovo, da carevič ni zastonj v našem glavnem mestu in pri svitlem cesarji v gostji. — Vedno manj je upanja, da se srečno dožene česko-nemško sprava v dež. zboru v Pragi, kajti staročeska stranka se že vsled nje ruši in če ne bode za-njo posebne sreče, pride pač ona, staročeska stranka do konca, ne pa do sprave med Cehi in Nemci. — V štajarskem dež. zboru pride še more biti te dni v razpravo načrt postave o dež. zdravništvu. Dobro bi že bilo, ko bi imeli tudi na deželi več in dobrih zdravnikov, toda bojimo se, da vsled postave ne dobimo zdravuikov, pač pa novih plačil. — Namške hranilnice napravijo si zadrugo, v kateri bode prostora za vse, kar jih je na Štajarskem. Prav ali nas naj pustijo na miru. Od njih si ne pomore noben slov. posestnik na noge. — Na Koroškem že imajo slov. kmetje več posojilnic in kakor se sliši, pojemlje odslej čedalje bolj število prisilDih dražb in reši se torej marsikatera slov. rodbina, da se ji ne zgubi posestvo, na katerem živi, v tuje, trde roke. — Vkranjskem dež. zboru so zavrgli predlog, naj se nastavi 600 11. iz dež. kase za nagrado učiteljem, ki poducujejo slov. otroke v nemškem jeziku. Doslej še je bilo to v navadi ali kakor sodimo, brez vse potrebe. — Kočevje je nemško in daje vsled tega veliko dela vladi pa tudi dež. zboru, najboij zato, ker ruje ,,šulverein" tudi po onili vasih, v katerih prebiva med slov. kmeti kje kaka kočevška rodbiua, češ, da mora biti v njih nemška šola. — Primorski dež. zbor je že v uncm tednu skončal svoje delo ter so gg. poslanci že razšli vsak na svoj dom. Dela po takem ni imel veliko. —• Za slov. delalce se csnuje v Trstu ,,podporno in bralno društvo" in pri^akuje se, de pristopijo vsi slov. delalci, ker ima novo društvo enake pravice, kakor okr. blagajnice. — V Poreču, kjer so seje dež. zboru za Istro, je prav nevarno za hrv. poslance, kajti laška drbal jih ne pusti na miru ni v dež. hiši, ni na ulicali. Taka je omika iredentovcev, nic drugačnja, kakor naših nemčurjev. — V Zagrebu se govori, da ima dr. Starčevic sedaj pisma v rokah, ki kažejo, da je sedel dve leti po krivem v ječi. Kakor kaže, bode torej treba nove preiskave. — V Pešti so dijaki na kr. vseučilišči uni dan grdo razsajali, ne da bi jih bili za to zaprli. Ni jim po volji, da je dobil nek mladič 3 mesece ječe, ker je očitno na rojstni dan svitlega cesarja klical: čljen Kossuth! No tako je m ad j arsko domoljubje in čudno je torej, da naučni minister, grof Czdky ne vidi, kaj ga čaka še v tem dela. Vunanje države. Pismo sv. očeta Leona XIII. do škofov in duhovščine italijanske ni nič vladi kralja Umberta po volji ter se boji minister Crispi sedaj še le bolj, da propade pri volitvah, ki se vrš6 po celi Italiji dne 23. novembra, njegova stranka. Se ve, da je ni nič škoda, ali ona ima sedaj še vso moč v rokah in zna se, kaj da to pomeni pri volitvah, posebno še v Italiji. •— V soboto pride nemški drž. kancelar, general Caprivi v Milan in ostane ondi tri dni, italijanski kralj da njemu na čast veliko kosilo, kaj pa da se pogovorita z ministrom Crispijem, to bode vsekako važno^ vsaj za to, ali še ostane na dalje zveza treh držav srednje Evrope, ali pa se razruši in s tem pomnoži strah grozne vojske. — Fraocoski republiki je treba denarja in misli se, da vpelje na vsak način novih davkov ali na kaj jih naj naloži ? Na premoženje bogatinov bf se to lehko storilo, ko bi le-ti privolili v to, ali pri njih se vlada ne upa potrkati; češ, da so republiki, če se ona naj vzdrži, potrebni. — Na Angleškem raste število blaznih ljudi in pravi se, da je tega krivo pijančevanje, ki se širi že tudi pri ženskah. — Nizozemski kralj Viljem je tako zbolel, da so mu postavili vladarja in sicer, kakor vel«"va postava, vojvodo Nassavskega. — Otok Helgoland se ne pridruži Nemčiji, ampak Prusiji in to se zgodi prav na željo cesarja Viljema. — Iz Rusije, posebno iz poljskih krajev, selijo se ljudje kar trumoma doli v južno Ameriko, uzrok je bojda pomaujkanje dela in vsled tega tudi kruha. — Po Bolgariji ima veliko otrok ošpice in umrje jih tudi veliko, več. kakor je pri tej bolezni sicer navadno. — T u r s k a vlada še ima vedno težave z grškim patrijarhom, vendar se pravi, da jih bode k malu konec tako ali tako/ — Na čelu novega grškega ministerstva bode Delyanis in z njim dobi Rusija večjo moč doli na Balkanu. — Spanjska vlada ne dovoli vee vvažati oražja vAfriko, posebno ne v Maroko, ni pa verjetno, da prepreči zato ustaje, ki so ondi v navadi. — ,,Zjedinjene države" v severni Ameriki štejo sedaj 62 mil. prebivalcev. To je zdatno število, vendar se lehko še vzviša, ker je še veliko sveta. — Pravda glede na ribstvo v Beringovem morji še ni pri kraji.