Dopisi. Iz Dunaja. (Poslano.) Slavjansko pevsko društvo na Dunaju napravi pondeljek 4. decembra veliko koncertno zabavo v nGartenbaugesell8cbaft" (Blnmensale) I. Parkring;. Vstopni listi dob6 ee po l"gld. 50 kr. v »Slovauski besedi", I. Doblhofgasse 9, i v Mayrederjevej kavarni, I. Rotbenthurmstrasse; pri kasi velja vstopnica 2 gld. Sodelajoči udje sprejemajo se vsak petek zvečer od 7—9 ure v vadnici, I. Salvatorgasse 12, Parterre (Cžicilienverelnslocale). Podpirajoči udje lehko nazDanijo svoj pristop g. piedsedniku društva, dr. Lencb-u, v društveno pisarno, I. Bognergasse 3, III. nadstropje. Sodelajoči udje platijo na leto 3 for., podpirajoči pa 6 for. Ustanovnine plača vsak ud 2 gld. Kdor za ustanovnino vloži najmanj 20 gld., naznani se r zapisniku nstaaornikom. Slovenski vseučeliščniki, ki so dobri pevci, vabijo se k obilnemu udeleževanju pevekib vaj slavj. pev. društva. Na mesec plačujejo le 25 kr.; ako jim tudi tega ni mogoče, oproste se lebko popolnoraa, ako to drustvenemu odboru uaznanijo. Obilno udeleževanje pevskih vaj je poglavitna reč. Od sv. Lenarta v slov. goricah. (Veliko zločinstvo) se je pretečene dni zgodilo pri krčmarju Ahmanu v Jablancih sv. Barbarske fare. Prilomastilo je namreč tje 6 pobalinov razbijat in razsajat. Ker pa niso brž nikogar našli, ki bi se botel ž njimi trgati, so krčmo zapustili. Sedaj srecajo posestnika Lovrencija Simoniča, ki je imel pištolo pri sebi. Kmalu se jeden zareži nad njim: pištolo proč! Sedaj se začnejo trgati in križem streljati; pobalini so namreč tudi imeli vsak svojo pistolo. Veudar pri streljanju se druga nesreča ni zgodila, kakor da je eden pobalinov bil nekoliko obsti eljen. Ker streljanje ni zdalo uič, so začeli razdivjani pobalini planke iz zagraje pipati in po nesrečneni Simoniču lopati dokler se ni mrtev na zemljo zgrudil. Pri tem strašnem budodelstvu «o tudi nekega 601etnega kočljarja Seuekoviča močno na glavi ranili. Sodmja sedaj morivce lovi in zapira, pa tudi vesila bi jih naj, sicer mirni davkeplačilci ne bomo ne imetja ne življenja več slobudni. Iz Slovenjgraškega okraja. (Vo 1 itv e — n esreča.) Obljubo svojo, da bodem nSlov. Gospo- darju" o volitvah v tnkajšnji okrajni zastop dalje poročal, moram vendar enkrat izpolniti. Pri volitvi iz skupine kmečkih občin je glasovalo vseh 32 volilcev za kandidate konservativne narodne stranke. Mestni liberalci niso mogli dobiti ne enega moža na svojo stran. K temu sijajuemu izidu volitve sta najbolj pripomogla 2 veljavna moža iz Šmartna, ki sta s svojim velikim vplivom na to delala, da 80 se pri ptTotnih volitvah pravi možje izbrali, in izvoljeni se tudi stranke držali. Naj ves slovenski svet njuni imeni iz?e, ta moža sta Val. Fišer, obč. predstojnik, iu Fianc Vavkan, posestnik na Haberjevem v Smartnu. Drugič pa se pri tej volitvi vidi vspeh izvrstno vredjene agitacije, ktero je vodila izkušena roka. Tako je večina 20 glasov proti 12 liberalcem na naši strani bila. Kako trdna je ta večina, se je pokazalo pri volitvi načelnika in odbora za okr. zastop. Po dolgem odlaganji je vendar v saboto na den sv. ap. Šimona in Jude sklical okrajni glavar novo izvoljene zastopnike, da sostavijo novi odbor. Kakor je bilo dogovorjeno, tako se je vršila volitev. Za načelnika je bil z 21 glasovi izvoljen g. Fr. Peharo, c. kr. okrajni sodnik, za njegovega namestnika g. dr. J. Suc z 20 glasovi. Kavno toliko glasov so dobili odborniki, in sicer g. Janez Bart, veliki posestnik na Lindenhofu iz skupine velikih poseslnikov, g. Janez Tomšek, notarj. koncipijent iz skupine mestne, g. M. Lohninger, zastopnik velikih obrtnikov, in g. Janez Vivod, posestnik v Doliču iz skupine km. občin. Iz celega zastopa sta bila izvoljena g. dr. Šuc in g. Val. Fišer. Zdaj so osramoteni omolknili krokarski glasovi iz mesta, ki so napovedali, da bo za uačelnika vendar le izvoljen Kaligarič, in hoteli s tem neslogo in razpor med našo stranko zasejati; g. Kaligarič šs od svojih privržencev ni vseh glasov dobil. Novemu odboru kličemo: Bog daj srečo k blagonosnerau delovanju ! Nenavadna nesreča se je 7. nov. zgodila v Mislinju pri tamoSnjetn posestniku Krajucu. Hlapec po imenu Peter Vrbnik je imel slamorezni nož ali koso vrokahter ee je tako po lestvici podal na seujak po seno in slaiuo. Ali nesreča je hotla, da se mu je na lestvici posmeknolo. Ubogi človek pade na tla s koso vred, to pa tako nesrečno, da je z vratom priletel na njeno ostro strau in si veliko žilo prerezal. Kri je začela silno teči, pomoči ni bilo nikder blizu in tako je reva mnrl, predea je zdravnik priti mogel. Clovek pač nikoli ne vč, kde ga nesreča iše in kedaj in kaka smrt zasači. Bodiino tedaj vselej pripravljeni — stopiti pred sodnika božjega ! Iz mariborske okolice. (Razne novosti.) Naš maogozaslužai g. Seidl je veudar le prizanesljiT, kor neče kaznovati tistega mizarja, ki še dozdaj ni cerkvenih vrat pri sv. Križu naredil! Tam gori pri sv. Križu je bila pred uekterimi leti seja zavoljo popravil pri cerkvi. G. Seidl je v račuu postavil tudi uova vrata pri cerkvi, pa še zdaj so tiste stsre dreri. Ko g» je oekdo pr«Sal, kj6 so dveri, je odgovoril: nDas Tbor kOnneu Sie gleicb haben." nDveri zamorete bitro imeti." Hej Seidl koinandirajte mizarju: nkaiaoral Vas bom za 10 ali 20 fl. po navadi, ako dveri y 5 letih ne naprarite." Zagotovim vsakega, da bo mizar nore dveri v 14. dnevih k sv. Križu spraril! Seidl je botel od kamnolomnikov denarje imeti za naloženo maato v kamški grabi, namreč okoli 100 &., pa kamnolomniki piavijo, da radi plačajo, vendar hočejo preje vcdcti ali se je ovih okoli 200 fl. vsako leto porabilo za kamško grabo ali ne, ker je cesta izvrstno slabi. Da bi pa eesta lepša ostala, je dal Seidl na Kranerjevem hlebu tablo obesiti, na kateri se bere v nemškem jeziku, da nihče ne sme više 20 centov kamenja naložiti. Kdo bo le tehtal kamenje? Ako še tehtnico za kamenje dobimo, bodo zopet novi stroški! G. Kocmut ste že dobili svojo šolnino, ktero Vam hoče nekdo zabrauiti ? . Opomnimo Vas, da je tukaj žo vRe na pol dvanajst. Podučitelja zopet nimamo! Bil je izvrsten podučitelj v Karuci za nemške in slovenske otroke, namreč g. Mejovšek, pa prosil se je dalje, ker je g. Seidl botel kamško faro za 20 gld. obogateti in mu jih ni dovolil. Nek srenjski predstojnik je rekel : kjer je potreba, tamkaj prihranuje, pri drugih rečeh pa ne. Po naših mislih smo resnično bolj potrebni podučitelja, kakor pa tehtnice za kamenje. Tudi stanovanje za podučitelja je slabeje, kakor kajfaa in kravji hlev pod šolo. Inženir Adleter je iz Maribora pismeno poslal, da se odpove sreujskemu odboinistvu ; ne zdi se mu več varno v kamškem pašaliku služiti.