CENA 400 din - Leto XLI - št. 31 Kranj, torek 19. aprila 1988 TESGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KOMPAS JUGOSLAVIJA jI POSLOVALNICA n ! V A U NAMI VŠKOFJILOKI 0 H; 61 -957 J stran 2 KORAK Z OBLASTI MED LJUDI stran 8 DA BLED NE BO VEČ BLED stran 11 INŠTRUKTOR NE BOM VEČ SE STEKLINA ŠE NE BO POLEGLA fubljan^ca banka Temeljna banka Gorenja*« Kako zelena je ,. Pred dnevi se je na strmem mestnem 'ancu pod škofjeloško občinsko hišo odpela lsterna. Na srečo je bila v njej »samo« gnojev-'n ne nevarna kislina na poti do rudnika Urana... . V gozdu okrog Cjrngroba je, prav tako pred neyi, domačin padel v prikrito jamo in se |V:sel med crknjenimi domačimi prašiči... , Zdravnica Štefka Križnarjeva je v svoji pet /^trajajoči študiji objavila zastrašujoč poda-r*'- v škofjeloškem zdravstvenem domu se Oravi 410 otrok do 18. leta s težjimi dušečimi bolenji dihal, od teh jih je četrtina z indu-slr«]sko-stanovanjske Trate... P°ljanci, tako ponosni na svojo lepo doli-z nezaupanjem pogledujejo tovornjake, ki rudnik urana vozijo beton, potreben za novo k etodo izkopavanja rude. Kaj, če je to laž, nt *^e. v PWD°čJe Zirovskega vrha skladiščijo D.a ,.°Pičene nizko in srednje radioaktivne odpadke jedrske elektrarne Krško... . Od sosedov osovražena Termika, tovarna ^ola na Trati, je po skorajda zaokroženi tehnološko-ekološki sanaciji ponudila ljudem informacijo v obliki ličnega prospekta, jim povedala, kaj je napravila za čistejše okolje. Posameznikom, ki jih lahko pomiri zgolj zaprtje tovarne, se dobronameren poskus zdi kot posmeh... Kako zelena je moja dolina, vgnezdena v oklep smetišča napredne Evrope? Lepota Fudžijame lačnemu nič ne pomeni, pravi japonski pregovor. Znameniti Albert Schweizer pa je prisegal, da so pomembne tri vrste napredka: napredek v znanosti in tehnologiji, napredek v socializaciji človeka in duhovni napredek. Slednji da je najpomembnejši. Kako strniti v sožitje iskanja in sadove znanosti, nove tehnologije, ki prinašajo lažje, boljše življenje, ne da bi boleče prizadeli prvobitno naravo in življenje v njej — tudi življenje lastne vrste? Iskra, ki vžiga baklo tehnološkega napredka, išče odjek v človekovem še usnulem duhu, razumu, ki obilno črti nevednost in malomarnost drugih, svoje naravo-skrunstvo pa blagoslavlja... Na Bledu in v Lescah Razpravi o ustavnih spremembah Radovljica, 18. aprila — Krajevna konferenca SZDL Bled organizira v četrtek, 21. aprila, ob 17. uri v hotelu Svoboda na Bledu razpravo o ustavnih dopolnilih, na kateri bo za začetek spregovoril Janez Krnc, namestnik družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije. Isti dan, le uro kasneje, bo ustavne spremembe v prostorih Verige v Lescah pojasnjeval Ciril Zlobec, podpredsednik republiške konference SZDL. Škoda je, da se leska in blejska konferenca socialistične zveze in Veriga niso mogli dogovoriti za različna datuma. C. Z. Posadka helikopterja RSNZ in pet miličniških patrulj so v nedeljo med 17. in 19. uro nadzorovali promet na gorenjski magistralni cesti od Žirovnice do Kranja. Enajst kršiteljev cestno - prometn i h predpisov so prijavili sodniku za prekrške, petdesetim so izrekli mandatne kazni, enemu so odvzeli prometno dovoljenje, enemu prepovedali nadaljnjo vožjo in enemu izdali plačilni nalog. Skupno so v tem času ugotovili 62 kršitev predpisov. Akcija, ki naj bi jo še večkrat ponovili, je del prizadevanj za izboljšanje prometne varnosti na gorenjskih cestah. —C. Z., foto: G. Šinik Žirovska cesta spet nagaja V sredo dopoldne je zemeljski plaz spet zasul obnovljeno in razširjeno cesto med Trebijo in Žirmi. Tokrat je zdrsnil nad Fužinami. Popoldne so po navodilih geologov tovornjaki že začeli odvažati zemljo. Kako dolgo bo cesta zaprta, do zaključka redakcije nismo zvedeli, saj sta do včeraj (ponedeljek) popoldne obstajali dve možnosti: ali pustiti enosmerni promet ali pa — če je nevarnost le prehuda — zaporo podaljšati, dokler cestišča ne bodo povsem očistili in ga zavarovali pred morebitnim nadaljnjim drsenjem zemlje. (H. J.) — Foto: G. Šinik V Tržiču Danes Bergantov memorial Tržič, 19. aprila — Danes ob 15.45 bo v Tržiču pod pokroviteljstvom uredništva Gorenjskega ^lasa III. tekaški memorial Boruta Berganta. Tekmovanje se bo z.ače-lo ob 16. uri. Tekaška proga bo krožna. Osrednja točka bo članski tek na K) kilometrov, sicer pa bodo tekmovali tekači vseh starosti. Bergantov memorial je uvrščen med letošnje najpomembnejše tekaške prireditve v Sloveniji. J. K. ®d konferenco slovenskih komunistov Za praznik — višja pokojnina Aprilske pokojnine, ki jih bodo upokojenci prejeli tik pred prvomajskimi prazniki, 25. aprila, bodo višje za 15 odstotkov, Hkrati bodo prejeli tudi razlike, obračunano od januarja. Tako bo najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znašala 254.335 dinarjev, najvišja pa 1,205.588 dinarjev. Za 15 odstotkov, bo višji tudi dodatek za pomoč in postežbo, in sicer bo poslej najnižji 84.771 dinarjev, najvišji pa 169.534 dinarjev. Razlika za nazaj bo obračunana z izplačilom tega nadomestila za april. Enako se bo godilo s preživninami kmetov. Denarna nadomestila za telesno okvaro pa bodo od 1. aprila dalje 15 odstotkov višja. Zaskrbljenost je odveč, pravi direktor RUŽV Dušan Pensa Zakaj v rudniku urana rabijo beton? Todraž, 18. aprila — Zakaj v rudniku urana rabijo beton, se zaskrbljeni sprašujejo bližnji in tudi bolj oddaljeni sosedje, ko gledajo tovornjake, namenjene v Todraž. Kaj, če bodo v praznih jamah skladiščili nizko in srednje radioaktivne odpadke iz jedrske elektrarne Krško, za katere že desetletje in več zaman iščejo primerno mesto. Skladišča nikjer ne marajo; mar ne bi bilo več kot pripravno zabetonirati odpadke v prazne rudniške jame Zirovskega vrha? Zaskrbljenost je povsem nepotrebna, pravi direktor rudnika Dušan Pensa. Gre za uvajanje nove odkopne metode z zasipavanjem jamskih prostorov. Doslej so namreč uporabljali samo metodo odprtih kopov kar pomeni, da so na posameznih mestih jame morali pustiti naravne varnostne stebre, ki preprečujejo, da bi se strop rova podrl. Seveda v teh naravnih stebrih ostaja tudi uranova ruda. Da bi izkoristili čim več rude, hkrati pa še izboljšali varnost delavcev v rovih, bodo poslej metodo odprtih kopov in naravnih stebrov kombiniralis sprotnim zasipavanjem izpraznjenih jamskih prostorov. Nova metoda torej Veter piha v prava jadra ko^' 14- aprila — Teze za konferenco Zveze ljuhj?'st°v Slovenije, ki bo konec tedna v khk Pres?gajo stroge partijske okvire in Postanejo last vse družbe. Veter piha to-Prava jadra in ta veter je treba izkoristiti. T D°,!?0.med drugim povedali na seji komisije VežeL Ćn' s»stem pri medobčinskem svetu »to Se.koniunistov za Gorenjsko, ki se s tokraten10 ne more pohvaliti z udeležbo, po tehtne« razPrav pa je presegla običajno raven 'IV pou*ičnega razmišljanja. P°Uu/e- S° že v sedanji obliki osnova idejno-litti n Us«neritvi Zveze komunistov, čeprav *n°stb n?katerih področjih še manjka odlo-Sosj0v' P" pdgovornosti za svoj in skupni, ju-*er>*ai»anSk' razvoj, pri opredeljevanju in zav- h **JU »« c L 1 H "F1 lih l|l Uliijll III MIV 0Piran ° 'avne besede, pri pozivanju s«da • • na ,astne sile, saj so možnosti za v^a dV|Z^emn° zožene» P™ opredeljevanju iet,n0 čut'f-VfC ~ samoupravljalec, saj je še h Ce« čan ločevunJe na fizične in umske de-Seči inV-bi n^ora,i to delitev že zdavnaj pn dograjevanju odgovornosti ko- muuiMov, luui usuli, ki delajo v iederaciji in bi morala biti ena od njihovih osnovnih dolžnosti tudi spoštovanje načel, sprejetih v Sloveniji oziroma v slovenski Zvezi komunistov. Partija mora sestopiti s pozicije oblasti. Nesprejemljivo je, da je večina funkcij, predvsem v vodstvih socialistične zveze in tudi drugih organizacijah ter skupnostih, v rokah komunistov, da se v partijskih vodstvih pojavljajo najodgovornejši predstavniki oblasti in tudi združenega dela in da so predsedniki Zveze komunistov avtomatično člani predsedstev SFRJ, republik in pokrajin. To ni umik zveze komunistov s političnega odra, ampak korak k Zvezi komunistov, ki bo s svojim programom, s svojim javnim in argumentiranim delovanjem uveljavljala svoja stališča. Partija s takšnim načinom delovanja bo vabljiva za ljudi, brez posebnega naprezanja za pomlajevanje. Klecanje pred nalogami, zapisanimi v tezah, ponovni koraki stran od teh usmeritev bodo imeli dolgoročne negativne posledice za partijo in za socializem. J. Košnjek Bled, 17. aprila - Minuli konec tedna je lepo vreme privabilo v naravo tudi zadnje zimske zaspance. Na Bledu je bilo v nedeljo polno turistov in obiskovalcev od blizu in daleč. Posedali so na terasah restavracij in se sprehajali ob jezeru. Žal pogled na pordečelo jezero ni kaj prijeten in tudi gosta smeta-nasta plast z odpadki ni najlepša za oči. Vendar, kot pravijo strokovnjaki, cvetenje povrzročajo modro zelene alge, ki jim je bila letošnja mila zima še posebno naklonjena, ob sončnem vremenu pa se bodo menda umaknile v globino. Foto: V. Stanovnik prinaša še eno, tretjo prednost: del jalovine, ki so jo doslej v celoti vozili na jalovišče, bo ostalo v jami. Računajo, da bo količina dosegla približno polovico vse jalovine, ko bo nova izkopna metoda polno zaživela. Izpraznjene jamske prostore bodo zasipali izmenično z jalovino in tako imenovnaim utrjenim zasipom, ki je mešanica zdrobljene jalovine, cementa in vode, torej malta slabše vrste, ki ji gradbinci ne bi rekli beton. Malto vozijo iz betonarne, najprej Gradbinčeve, zdaj Tehnikove, bolj redno od lanskega decembra. Na mesec je bodo rabili približno 1500 kubikov. Zato v rudniku načrtujejo lastno betonar-no, ki bo začela obratovati v začetku poletja. Na ta način bodo črtali stroške prevozov. Z uveljavitvijo metode zasipavanja jam se stari metodi odprtih kopov s puščanjem varnostnih stebrov ne bodo odpovedali. Uporabljali bodo oba načina. H. Jelovčan VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 19. aprila 19B8 TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Mirovni sporazum in nadaljevanje vojne Za velesili je afganistanska vojna končana, podpis ženevskega sporazuma pa za same Afganistance še zdaleč ne prinaša miru. V Kabulu namreč ostaja prosovjetski režim, zunaj mest pa odločna opozicija Mudžahedinov s približno 30000 borci. Ti se poleg priprav na nove vojaške operacije ukvarjajo še s pospešenim ustanavljanjem svoje vlade, saj tiste v Kabulu ne priznavajo. Ko je leta 1979 Sovjetska Zveza v Afganistan poslala svoje enote, da bi iz države naredila satelitsko zaveznico, še ni bilo videti, da bo to vojna, kije SZ ne more dobiti. To kasnejše spoznanje je povzročilo, da so se v sovjetski vojski razpasli hudo upadanje morale, nezadovoljstvo in narkomanija. Prav tako je sovjetski poseg omogočil Reaganovo protisovjetsko besedno gonjo in obenem omajal ugled SZ v tretjem svetu in predvsem v islamskih državah. Poleg tega ne moremo mimo podatka, da je v Afganistanu padlo 20000 sovjetskih vojakov. Kljub vsej tej vojaški sili in žrtvam pa sovjetksim enotam in marionetnemu kabulskemu režimu ni uspelo kaj več kot zagotoviti nadzor v nekaterih večjih mestih, medtem ko večino Afganistana nadzirajo uporniki. Vojna, ki je terjala po nekaterih podatkih milijon afganistanskih življenj, sedem milijonov pa se jih je moralo spopasti z usodo beguncev bodisi v Pakistanu, Iranu ali v lastni deželi, je Gorbačo-vu postala manj prijetna se zaradi tega, ker je velik del pozornosti sovjetske javnosti odvračala od perestrojke, ki je gotovo prva prioriteta Gorbačova, s katero hoče sovjetsko ekonomijo napraviti konkurenčnejšo zahodu ali vsaj učinkovitejšo. Toliko o sovjetskih pogledih na umik iz Afganistana, ki naj bi se začel 15. maja in končal ob koncu leta, ker so se dogovorili, da velesili ne bosta več oboroževali vsaka svoje strani v Afganistanu, pa bo SZ verjetno nekaj več pošiljk orožja poslala Nadžibulahove-mu režimu pred datumom začetka umika, kar je bil tudi tihi ka-bulski pogoj za podpis mirovnega sporazuma. Milijoni afganistanskih beguncev si gotovo še dolgo časa ne bodo upali vrniti domov, saj se državljanska vojna nadaljuje, tako med vlado in gverilci kot med Mudžahedini samimi. Prav tako begunci vedo, da je vojna porušila njihove vasi, uničila polja in namakal:1 sisteme, pomorila velikanske črede živine. Skratka, za male ljudi v Afganistanu se bistvo ni spremenilo, kljub temu pa je verjetno bolje, da se novi Afganistan oblikuje po medsebojnih spopadih in dogovorih Afganistancev samih, kot pa da jim način življenja določajo tujci. Smole namesto pevk... Oslobodjenje, 8. aprila v članku z naslovom Demokracija monologa piše, da slovenskim gostilničarjem v bodoče ne bo več treba angažirati mladih in lepih pevk, da bi v svoje lokale privabili goste. Cenejše in bolj donosno je v kavarno pripeljati Jožeta Smoleta, komentira Hamza Bakšič razgovor predsednika RK SZDL v kopru. Povzema Smoletovo izjavo, da predstavlja ustava iz leta 1974 zmago naprednih sil na čelu s Kardeljem in sprašuje: Na čelu katerih sil so bili potem Tito in drugi iz vodstva ZKJ in komu je potrebna konfrontacija po 15 letih. NIN, 10. aprila piše, da akademik Josip Vidmar ni mogel izbrati bolj nesrečnega trenutka za to, da bi v javnosti uveljavil trditev o ekonomskem izkoriščanju Slovenije, tem prej, ker mnoge analize kažejo, da je imela Slovenija najuspešnejši razvoj v Jugoslaviji, in če gre tu za prišepetovalce, ki bodisi da so ekonomisti ali ne, potem bi bilo prav, da se pojavijo na prizorišču in sami obranijo tezo o ekonomskem izkoriščanju. Ob obisku zairskega oblastnika in našega »iznenadnega« prijatelja Mobutuja, je bil zaradi pisanja o njem, zaplenjen Studentski list. V obširnem članku z naslovnom Zakaj je prepovedan Studentski list in Kako smo pozabili Lumumbo list pod velikim naslovom »Tito o Mobutuju: eksponent, agent, zločinec. . .« prinaša citate Titovih govorov v skupščini, na mitingu v Konakriju, v parlamentu Gane, in izjavo Radiu Lome, v katerih govori o Mobutuju kot človeku, ki je uzurpator, marioneta, zločinec. Avtor članka se sprašuje, ali smo narod s slabim spominom ali pa zaradi karakterističnih interesov pozablja, kaj in kako je bilo. Prvi trdi: Ker bi vsako navajanje lastnega mnenja o prijatelju Mobutuju, citiranje tujih virov, pa morda celo našega tiska, lahko privedlo do prepovedi lista, smo se odločili pogledati, kaj je na račun prijatelja Mobutuja dejal človek, zaradi čigar mnenja, čeprav je še ostrejše od našega, morda vendarle ne bomo prepovedani. Pa vendar.. . Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica« Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Vine Bešter (mladina, kultura), Igor Pokorn (oblikovanje), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din.______ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Pred konferenco Zveze komunistov Slovenije »Za socializem po meri ljudi< Korak z oblasti med ljudi Kranj 16. aprila — Teze za konferenco Zveze komunistov Slovenije s sodobnim geslom »Za socializem po meri ljudi« doživljajo v predkonferenčnih pogovorih podporo. Na eni od razprav je bilo slišati razmišljanje, da so lahko takšne teze zametek novega programa Zveze komunistov Slovenije. Resno je treba vzeti tudi pogosto opozorilo: Zveza komunistov je na prelomnici, saj bi bilo nadaljevanje neučinkovitosti tudi po konferenci zanjo usodno. Konferenca zveze komunistov, metoda dela centralnega komiteja nima nič skupnega s kongresom. Zato je vsaka primerjava konference s kongresom nevzdržna. Na njej bo v petek in soboto, 22. in 23. aprila, sodelovalo 421 delegatov. Pričakovati je nad 100 razprav. Zato bo organizacija konference, vsaj kar se za zdaj ve, nekaj novega. Konferenca se bo začela s plenarnim zasedanjem, na katerem bo govoril predsednik predsedstva centralnega komiteja Milan Kučan. Nato bodo delegati razdeljeni v tri skupine, vendar ne v tematske, ampak zaradi tega, da bi lahko čim več delegatov prišlo do besede. Razprave bodo omejene na 10 minut, tako imenovane replike, teh naj bi bilo v prid izoblikovanja čim boljših stališč kar se da veliko, pa bodo omejene na 6 minut. Drugič se bodo delegati sešli na plenarno zasedanje na koncu konference, ko bo treba uskladiti in sprejeti stališča. J. Košnjek Jeseniški komunisti o tezah za konferenco ZKS in ZKJ: Na dnevni red le življenjska vprašanja Jesenice, 18. aprila — Na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS Jesenice so opozorili na lastne slabosti, na položaj gospodarstva in družbenih dejavnosti. Medla razvojna perspektiva občine. Ugled Zveze komunistov upada, zato je treba zaostriti odgovornost. Na razširjeni seji občinskega komiteja ZK Jesenice so v dolgi in konkretni razpravi člani komiteja in delegati za konferenco ZKS razpravljali o akcijskih usmeritvah občinske organizacije ZK in tezah za konferenco ZKS in ZKJ. Mili Ilenič je prizadeto obrazložila in opozorila na neznosen položaj družbenih dejavnosti v občini, posebno vzgoje in izobraževanja. Petnajst minulih let se je v šolstvu eksperimentiralo in uvajalo nove in nove oblike, tudi celodnevno osnovno šolo, ki je danes združeno delo ne more več financirati, tako kot ni denarja tudi za druge oblike vzgoje in izobraževanja. Posledice ukinjanja nekaterih šolskih pro- gramov bodo porazne, nazadovanje v tej dejavnosti pa bo v prihodnje boleče občutilo vse jeseniško združeno delo. Slavko Osredkar se je zavzel za to, da bi morali rešiti sporna sistemska vprašanja družbenih dejavnosti in premisliti, če obseg pravic uporabnikov vendarle ni prevelik, medtem ko je Tomaž Keršmanc opozoril na gospodarske probleme v občini. Ne le Železarna, tudi ostala podjetja so v tako brezizhodnem položaju, da bo nujna družbena intervencija, je menil predsednik izvršnega sveta. Zato je treba preveriti, kaj so storili komunisti v tistih delovnih organizacijah, ki poslujejo z izgubo. Takoj so se oglasili iz Iskre na Blejski Dobravi in zanikali, da ne bi komunisti v tej temeljni organizaciji aktivno delali, še več: stalno so iskali strokovne rešitve, dajali pobude, a položaj je danes tak, da na seji osnovne organizacije ZK berejo pismo o ukrepu družbenega varstva in upravičeno pričakujejo, da bodo junija delavci na cesti. Dr. Mulejeva, delegatka za konferenco ZKS; se je vprašala, koliko komunisti sploh lahko vplivajo na konkretne rešitve in se zavzela za racionalizacijo v zdravstvu. Dante Jasnič je dejal, da komuniste resno lahko skrbi medla razvojna perspektiva v občini, saj ni ne kadra in ne novih programov in še turizem se izčrpava v jalovi konkurenčnosti. Tudi karavanški predor ne bo nudil toliko zaposlitvenih mest, kot se je govorilo, medtem ko ima železarna veliko problemov in Je pred precejšnjo izgubo. - i0 O tezah za konferenco ib ZKJ so že razpravljali po osnov i organizacijah ZK in iz teh raZPšk; je tudi razbrati, da je v jesen jj občini premalo prizadevanj^ usmeritev v tržno gospoda inovativno družbo, da ukrepi benega varstva ne dosegajo - - ^ hov. Zato terjajo odgovornost, ^ terjajo več odgovornosti n3 vseh tistih komunistov, ki s0 vodilnih mestih v republiki in tudi o' fe- deraciji. Konferenca ZKS m ferenca ZKJ pa morata po mne ^ jeseniških komunistov PoStav-1anja-dnevni red življenjska vpras Če nočemo, da ugled Zveze k°' nistov še naprej upada, je z ijjća skrajni čas, da se sprejeta s .-uje-dosledno in odgovorno uresm jo na vseh področjih življenj ,= dela. P.J_| Kranjski komunisti v pripravah na konferenco zveze komunistov Slovenije Razdržavljenje centralnega komiteja Kranj, 14. aprila — Občinski komite ZKS Kranj je obravnaval teze za konferenco zveze komunistov Slovenije, dali so jim polno podporo in sprejeli pobudo o razdržavljenju centralnega komiteja, drugače povedano, potegnili naj bi ločnico z državnimi organi in republiško upravo, saj sedaj sedijo v centralnem komiteju tudi njeni najbolj vplivni predstavniki. Zastavili pa so tudi vprašanje, zakaj so člani centralnega komiteja tudi predsedniki poslovodnih odborov največjih slovenskih sozdov. Po uvodni predstavitvi tez za konferenco zveze komunistov Slovenije so se po pričakovanju najprej oglasili razpravljali, ki so spregovorili o gospodarskih problemih. Slikovito je razmere opisal komunist iz kranjske tovarne Sava, ki je dejal, da se sprašujejo, kaj se bo po konferenci spremenilo. Ne dvomijo, da bo dobra, saj imamo dosti dobrih sestankov, stvari pa se ne spremene. Zaupanje še imajo, toda konferenca je zadnja priložnost za popravni izpit zveze komunistov. V Savi so na začetku osemdesetih let preživljali krizo, zadnja leta pa bolje gospodarijo, vendar pa so pod nenehnim udarom ukrepov ekonomske politike in delavci vse pogosteje, tudi s štrajki, sprašujejo, zakaj ne morejo v celoti uživati sadov boljšega dela, vse pogosteje zahtevajo: vrnite nam samoupravljanje! V Savi komunisti rešitev seveda vidijo v tržnem gospodarstvu in pričakujejo, da bo konferenca v tem pogledu prelomna. Praktične poglede na sedanje razmere je teoretično pojasnil LoJ-ze Potočnik, predsednik komisije za družbeno ekonomski razvoj pri občinskem komiteju, ki je dejal, da je dokumentu za konferenco težko kaj dodati, zaželimo mu le kar največ sreče pri uresničevanju. V tolmačenju sedanjih razmer in vzrokov zanje, ki so privedli do pojemajoče usmerjevane vloge države in tiranije status quoja, je prav tako rešitev nakazal v afirmaciji trga in ekonomskih zakonitosti, vanje pa bi morali vplesti elemente usmerjanja družbenega in gospodarskega razvoja. Ob koncu svoje razprave pa je potegnil primerjavo, ki je najbolj ostala v ušesih. V partijskih dokumentih iz leta 1966, torej po gospodarski reformi, je namreč moč najti podobna stališča in teze, kakršne so zdaj pripravljene za konference. V dvaindvajsetih letih se torej nismo nič naučili, je nadaljeval Edo Resman, v tej primerjavi teze r,el<3J za konferenco seveda izguoe'» svojega sijaja, obstaja pa tud' e$ varnost, da bomo dobili le se dober dokument. £v Jože Kristan je opozoril na ra ke med tezami za konferenco zve' J ze komunistov Slovenije in zV^. j komunistov Jugoslavije, saj s^ nje ne prinašajo bistvenih nov ■ in razčistiti bodo morali teme'J < idejna vprašanja, ki jih v Jug0 -0 viji vsi komunisti ne razum* i r enako. Govorimo recimo o tr* s gospodarstvu, je dejal J°^e .voi^ stan, hkrati pa ugotavljamo, različno si ga predstavljamo. UP^ 1 zoril je, da slovenskim teZ)(r t< manjka vprašanje lastnega. ^ s, venskega etatizma in stavko ^ pravila, ki so jih pripravili v sltl^ katih, označil kot oviro pravice ^ stavke. ,ju«fK M. Vol«? v Radovljiški komunisti o aktualnih problemih in tezah za konferenci ZK Od idej in načel se ne da živeti Radovljica, 14. aprila — Člani občinskega komiteja ZKS Radovljica so na seji v četrtek v osrednjih točkah dnevnega reda obravnavali aktualne družbeno-politične probleme, teze za konferenci ZKS in ZKJ in gospodarske razmere v občini. Janko Stušek, novi sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Radovljica, je dejal, da odtujenega socializma, ki ne daje rezultatov, nihče ne mara — ne naši zavezniki in simpatizerji ne nasprotniki in ne mi sami. "Mi hočemo jasen, odprt, preprost, nebirokratski, napreden in ugleden socializem. Predvsem pa so nam potrebni rezultati. Nič nam ne pomagajo lepe deklaracije, napredne usmeritve in dobri programi, če ni rezultatov. Rezultati, gospodarski in socialni, so kriteriji naše politike, našim besedam, naš ponos. Takšna politika se ne dela v pisarnah in z direktivami. Politika se dela demokratično in javno, z resnico v besedi in srcu, brez fige v žepu..." je dejal Stušek in pojasnil, da so nasprotniki novih pogledov v nadaljnjem postopku demokratizacije z leve in desne. Glavni očitek politi? ki ZKS je v tem, da kljub dobri oceni, ne daje rezultatov. Relativno mali uspehi ji niso utrdili tal pod nogami. Izgubili smo gospodarstvo, samozavest in del članstva. Omenimo še nekatere poudarke iz razprave! Polemika o JLA nas ne sme odvrniti od mnogo pomembnejših problemov o ureditvi gospodarstva, odnosov med narodi, nadaljnjem razvoju... Mladi se ne ozirajo na preteklost, ker od idej in načel ne morejo živeti, temveč zahtevajo jasne usmeritve za naprej. Zaskrbljeni smo, ker se nam žuga s prisilo in se nazadnjaške sile povezujejo z državno in policijsko represijo. Odločno se moramo posloviti od ideoloških postavk in večnih resnic, saj vemo, da so nas prav te pripeljale v krizo. Glavni spopad v Jugoslaviji je v tem, ali bomo razvijali demokratično obliko socializma po meri ljudi ali bomo šli v smeri realnega socializma, za katerega vemo, da se mu odrekajo celo v njegovi domovini. Konferenca bo morala preseči dvome, ali krepiti državno gospodarstvo ali razvijati tržno in spodbujati stik z razvitim svetom. Tisti, ki so Teze se morajo obnesti tudi v življenju iij krivi za sedanje stanje, razglaS^ vsako kritiko njihovega dela \^ napad na NOB, socializem in ^-blj slavijo. Tudi sami za svojim ^oltlj gom ne naredimo dovolj: ko ljudi, ki so delali narobe, sm j poklicali na odgovornost! *z moramo izbrati tisto, kar l80^-^^1 redimo takoj ali v kratkern ^j,, ^ sicer bomo spet ostali le pri z Lir <> Programskih izhodišč za konfe ^ el co naj ne bi obravnavali le k° y\M nisti, temveč tudi drugi, nujrl]a(Ji je, da se do njih opredelijo m .< £ Napadi na JLA so napihnjena p \ jasnimi političnimi nameni- ^ Vr? nas v zadnjih štirih letih m nobenega incidenta, sodelov ^ v med prebivalstvom ter voja*• ^ starešinami je bilo celo zelo d° j|( C. ZaP_^ v' Kaj bomo rekli čez dve leti? Škofja Loka, 18. aprila — »Bližnjo slovensko pa tudi jugoslovansko partijsko konferenco si predstavljam kot odmor med pomembno kvalifikacijsko nogometno tekmo; moštvo je prvi polčas izgubilo in zdaj ima pred seboj še 45 minut, da uredi svoje vrste, zbere moči in znanje ter rezultat omili oziroma zmaga ter se uvrsti na evropsko prvenstvo,« je v četrtek popoldne na škofjeloškem partijskem komiteju slikovito dejal predsednik Miro Dutč, ko so govorili o tezah za obe konferenci. Teze so dobre, so menili, pomembno pa je, kaj bodo ugotavljali čez dve leti, ko bodo polagali račun; jih bodo uresničili ali pa živeli od konference do konference, kot so doslej od kongresa do kongresa? Miro Duič je še dejal, da bo kot delegat na petkovi slovenski partijski konferenci govoril o položaju živiske dejavnosti na Gorenjskem, katere proizvodnja in poslovni izkupiček padata; zaradi sistemskih zaprek na eni ter vse slabše kvalifikacijske strukture zaposlenih na drugi strani postaja negotov tudi nadaljnji razvoj dejavnosti. Slavko Gaber, tudi škofjeloški delegat na slovenski konferenci, pa je prepričan, da bo morala Zveza komunistov dobro razmisliti, kako naj dobi bitko za hegemoni -zacijo družbe. Mlado generacijo zanimajo predvsem konkretna vprašanja, manj ideološka, kar zahteva argumentirano polemiko in odstop od zveličane ideje, da ima Zveza komunistov vedno prav. Na konferenci bi se morali dogovoriti za način nadzora nad delom slovenskega in jugoslovanskega vodstva. CK je dolžan položiti račune svojemu članstvu, nosti odgovornost. Za javno besedo, denimo, mora biti odgovoren tudi tisti, ki je na položaju, ne samo tisti, ki napiše (primer JLA -op. p.). Zveza komunistov ne bo mogla ničesar doseči, če stališč ne bo gradila na ar- gumentih, ki pa jih ni mogoče vleči iz starinarnice, je še dejal Slavko Gaber. Srečko Berčič se je lotil pojma neposredni proizvajalec. Je neposredni proizvajalec res nekvalificiran delavec pri stroju ali pa tudi tehnik, inženir, ki vodi proizvodnjo, doktor, ki jo načrtuje? V Rudniku urana Zirovski vrh, na primer, ima samo osemnajst delavcev le osemletko, vsi drugi imajo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Kot proizvodni proces v naši državi preveč častimo proizvodno delo, včasih tudi kot politično orodje za manipuliranje z ljudmi, za vsiljevanje neka nedemokratičnosti. V tezah bi morali izluščiti tisto, na kar čez dve leti že lahko damo odgovor, je rekla Katja Vadnal iz slovenskega CK-ja. To še posebej velja za jugoslovanske teze, v katerih je, tako kot v ustavnih amandmajih, nagrmadeno vse. Slovenska družba vidi rešitev v postindustrij-ski družbi in demokraciji; tako vi- 1* denje bi moralo prevladati Jugoslaviji. Ciril Korošec, delegat v skupščini, se je postavil Pj^e^j razvrednotenju dela in od ^jij samoupravljanja delavcem. kor so ga še imeli; če se ne ^\ vsi komunisti, od zadnjega do najvišjega predsednika z H za uresničitev predlaganih ne bo začrtana meja, prek JJjj/ samoupravljanje ne bo vec »| pulacija, če bodo pisali 7-a a l£ jih bomo vsi spoštovali, ixe^{ie^\ gravali, šele potem bodo oc dveh letih lahko pozitivne. ^.1 Mateja Vraničar je menda- &\ še bolj kot to, da so teze * e ii pomembne, da so jasne. (e{ jugoslovansko partijsko ko ^ff j|| co so v nekaterih poglavjih.^ {ePjm mer, o stavkah in odnosih raciji, zelo gostobesedno na^rej " a ničesar ne povedo. NaJP^ $f moramo naučiti razumeti -k štovati različnost, je še P°_M^\ T°rek, 19. aprila 1988 GOSPODARSTVO 3. STRAN «m&gS$8g8EtiBLAS H!^E_ružbenega varstva v Iskri Telematiki Kranj? Iskra bo propadla, če ne bo odpustila 2.000 delavcev PrizaH0?' l8' aprila ~~ Delavci Iskre na Blejski Dobravi so prejeli ga va vendar silno odkrito pismo predloga o ukrepu družbene-2000 »3^ uZa T?lematiko> poslano iz Iskre Telematike, program SI vodi £ .reidte ukrepe nima nihče poguma in zato vse zaposlene ia, v skrajno nehuman položaj.« Jeseniškemu gospodarstvu se slabo piše: Železarna je s svoji-mi 60 odstotki družbenega proizvoda občine pred izgubo, kovin-s*a predelava nima ne kadra in ne razvojnih programov, turizem zgornjesavske doline pa ^rahoma pričakuje, kaj bo, ko 7° zgrajen karavanški predor. I j di Prestrukturiranja proizvodnje Železarna odpušča delav-Ce- zaposlitvena vrata so trdno ZaPrta, kruha ni. Kruha pa tudi ne bo za zaposlene delavce temeljne organiza-Jie Iskre Telematike na Blejski ^bravi, kjer se že leto dni boji-° letošnjega junija, ko ne bodo meli več dela. Zato so bile po- *em umestne ostre besede ko-^nistov iz dobravske Iskre, ki 1° na seji občinskega komiteja '■ K-Jesenice opozorili na prob me in »pismo« matične organizacije, ki so ga obravnavali na seji osnovne organizacije ZK. »Ves dosedanji razvoj Iskre je slonel na dvomljivem programu, ob slabi kadrovski strukturi, ob neodgovornosti vodilnih, sedanja sanacija delovne organizacije ni uspešna. Že od lanskega maja,« pravijo na Dobravi, »ni nobenega načrta, kam z ljudmi. Stalno se srečujejo z grožnjami o prezaposlovanju, ne vedo pa ne kod ne kam in si — sami iščejo delo. Od tarnanja in čakanja — zdaj se menda v Iskri ustanavlja neka skupina, ki čaka na republiške smernice — nimajo delavci ničesar. 200 zaposlenih iz Iskre na Blejski Dobravi bo junija na cesti.« In kakšno je »pismo«, o katerem so govorili komunisti Iskre Nova daljnovodna Povezava z Avstrijo VohV-ke elektrarne bodo julija začele graditi dvosistemski 400 kilo-Bočn dalinovod od Maribora do Kainachala v Avstriji, kar bo orno-Posn- pomoć v primerih okvar in oddajanje presežkov oziroma iz-lftnje presežkov električne energije. i Vjn jYenski oziroma jugoslo-l je 2 7 elektroenergetski sistem 1 dverrf Evropo povezan z jansua darJnovodoma čez itali- friejo°m11 z emm čez avstrijsko 22o ki Pijansko stran gre PadJ l0v°ltni daljnovod Divača- n°VodClTv ° in 440 kilovoltni dalJ" strj; Divača-Redipuglia; z Av- lovou Pa nas Povezuje le 220 ki-Isieljj k dalJnovod Podlog-Ober-198q Načrtovalci so se že leta torr, Začeli ukvarjati s projek-Striio& močnejšo povezavo z Av-Pred dnevi je slovensko elektrogospodarstvo zadalo Dravskim elektrarnam nalogo o izgradnji dvosistemskega 400 ki-lovoltnega daljnovoda Maribor-Kainachal. Novi daljnovod bodo začeli graditi julija letos, za prenos pa bo usposobljen oktobra prihodnje leto. Do državne meje bodo morali zgraditi nekaj manj kot 24 kilometrov daljnovoda z 69 stebri. Po predračunski vrednosti bo veljal 50,2 milijarde dinarjev. Telematika ^°globljeno sodelovanje ? Makedonci vPri^ldu.ie bilo podpisanih 5 samoupravnih sporazumov, ki bodo P«, ni'h letih utrdili sodelovanje Iskre na območju SR Makedo- r^0tje?°^8oročni sporazum predvideva sodelovanje pri razvoju in Pk* nizaciji telefonske mreže v Makedoniji. Gospodarstvo te repu-TJUčko -bi do leta 1992 nabavilo več kot 100.000 telefonskih prileti 1212 proizvodnJe Iskre Telematike, od tega 50 odstotkov v Sijaja'inen^em sporazum pa ima tudi določilo o višjih oblikah sodelo-I,'^rni ?a Prenosu tehnologije. Tako so bili podpisani posebni spora-VT 0 for •'°^ene dejavnosti, in sicer: rj>e,1traten?lranJu laboratorija za popravilo vtičnih enot za telefonske K^&a o 7|? tekoče proizvodnje Iskre. Predračunska vrednost vložka j '%, 2d'p2.mi"jarde din z deleži: PTT Skopje 23 %, Iskra Telematika s g o fcrrn126113 sredstva FNP 60 %. Nosilec dejavnosti je PTT Skopje; 'v 'ifani lran^u softvvare-centra za izdelavo korekcij, aplikacij in in-'ti^ioifo istemskih trakov za centrale Metaconta v predračunski ■* SredJ! '39 milijarde din z deleži: PTT 26 %, Iskra 23 % in združc-^ 0 Crn[a„FNP 5- %- Nosi,ec ->e FTT Skop.ie: Viri„ 0su Iskrine tehnologije za proizvodnjo kasete dvojčkov v lit sPor° mženirinR. Ohrid. )6(lonskp Dodo zagotovili dolgoročno prisotnost Iskre na ma- li ^terih trgU in tesno povezanost s tamkajšnjimi strokovnjaki, I v°sti h UsposablJanje je zadolžena. Vlaganje v kadrovske zmotijo, lsJf prispevalo k hitrejšemu prodiranju elektronike v Make-I n>iJi a Pa b° deln0 nadomestila primanjkljaj strokovnjakov v Kazimir Mohar K (Oi°.Sistema 12 v Jugoslaviji K- Mohar) te dni postavljajo v Domža- z Blejske Dobrave na minuli seji osnovne organizacije ZK in na seji občinskega komiteja? Iz Iskre Telematike Kranj, program SI 2000, je prišel tudi v temeljno organizacijo na Dobravi predlog za ukrep družbenega varstva za vso Telematiko. V njem najprej naštevajo glavne probleme Telematike (programsko krizo, deficit znanja v vseh strukturah kolektiva, pomanjkanje lastnih sredstev, zamudo z investicijami, 2.000 preveč zaposlenih, visoke zaloge, kredite...). »Nastali položaj,« pravijo »bi morda lahko obvladovali edino še s korenitimi ukrepi, za katere pa nihče nima dovolj poguma, brez teh ukrepov pa bo podjetje propadlo. Neodvisno od tega, koliko finančnih sredstev bomo uspeli pridobiti za sanacijo, je nujno treba prekvalificirati 2.000 zaposlenih v gospodarstvo regije, preostalih 2.000 pa usposobiti za sodobni način dela, ki mu inertna, neangažirana, inovacijsko, poslovno, podjetniško, stroškovno nenaravnana ter v učenje ne u smer jena delovna sila vseh struktur Telematike ni kos. Na koncu bo brez dela 4.000 ljudi — pod krinko navidezne humanosti peljemo v najbolj nehumano rešitev...« V nadaljevanju pravijo, da so vsi odpovedali pred grozo sanacije Telematike. V Sloveniji smo reševali Gorenje, IMV, rudnika v Idriji in Mežici, Železarno Jesenice, Aluminij Kidričevo, ravno pri Telematiki pa po kapljicah podaljšujemo njeno agonijo. Zakaj ne moremo Iskre uporabiti kot učni vzorec prestrukturiranja in prilagajanja tretjemu tehnološkemu valu? Na tržišče vstopata EI Niš in Energoinvest, s tujimi licencami in tujim sov-laganjem, z malo stroški in dobrimi kadri. »Ukrep družbenega varstva bi vse osvestil,« pravijo v predlogu, »kako globoka je vendarle kriza; vodstvo in gospodarsko okolje bi soočil z večjo odgovornostjo ter uspel zadržati osip strokovnjakov. Kdo bo prevzel odgovornost, ko bo položaj ušel iz rok?K D. Sedej Prva zasebna turistična agencija tudi v Kranju Odisej za izlete in zabavo Kranj, 15. aprila — V petek je tudi Kranj dobil prvo zasebno turistično agencijo, ki bo s svojo ponudbo skušala popestriti delo in ponudbo Alpetoura in Kompasa. Trije zagnani turistični delavci obljubljajo, da bo pri njih vedno moč najti kaj zanimivega. Če smo ob prvih zasebnih turističnih agencijah dvomeče gledali in čakali, kakšno novost bodo prinesle v turistično ponudbo, je dobri dve leti po tem že gotovo, da so se povsod znale uveljaviti. Tudi kranjski Odisej bo ponudil marsikaj, kar druge agencije ne ponujajo, organizirali bodo različna potovanja in izlete, letovanja in zimovanja, kar pa je za Kranjčane posebno zanimivo, pa obljubljajo, da bodo skušali poživiti tudi življenje v mestu. »Te dni že ponujamo poletne počitnice, znane so že cene, saj je večino naših aranžmajev v zasebnih sobah. Najcenejša možnost počitnic, organiziranih preko naše agencije, bo letos stala okrog 130 tisočakov za sedem dni, najdražje pa so pri nas desetdnevne počitnice v Makarski, za 210 tisočakov. Posebnost naše ponudbe je tudi predstavljanje Vojvodine, lepot, ki jih tam ni malo, ven- dar so v programih zanemarjene. Načrtujemo tudi, da bi z organizacijo različnih prireditev popestrili življenje v Kranju, vendar o tem še ne morem povedati kaj natančnejšega,« pravi Hojka Kni-fic, ki je zaposlena v Odiseju, pri delu v turizmu pa ima že precej izkušenj, saj je bila do sedaj vodja turistične poslovalnice Alpetour v Kranju. Prav tako prekaljena turistična delavca sta tudi lastnika Igor Stare, ki je bil dose-daj vodja komerciale pri Slo-venijaturistu in Goran Valič, komercialist pri Alpetouru. Poleg lastnih programov potovanj, izletov, prireditev in letovanj, bodo ponujali tudi programe ostalih turističnih agencij, prodajali mednarodne in domače letalske vozovnicee, ribolovne dovolilnice, rent-a-car, pravijo pa tudi, da boste pri njih lahko našli najrazličnejše turistične informacije. V. Stanovnik Na začetku Maistrovega trga je agencija Odisej. Foto: G. Sinik Dokazi se kopičijo Tudi v pripravah na konference komunistov so gospodarske teme v središču pozornosti in upajmo, a bodo dale odgovor na vprašanje, kako bomo pri nas pojmovali trg in njegove zakonitosti, ki se jim toliko let že skušamo izogniti. Ker delamo in živimo v gospodarsko uspešnejšem predelu Jugoslavije, seveda nenehno pišemo članke in angažirane komentarje o tem, kako bi morali pri nas uveljaviti tržne zakonitosti in tržno gospodarstvo v vseh njegovih razsežnostih, nizamo dokaze, ki se kopičijo in jih je torej vse več pri roki. Ker mejimo na gospodarsko uspešne dežele, je razumljivo, da se oziramo tudi čez meje in vlečemo primerjave, kako bi lahko uveljavitev trga izvleklo naše gospodarstvo iz globoke krize, v katero vse bolj tone. Držimo pač ogledalo gospodarstvu, ki si prizadeva, da bi tržno gospodarjenje postalo sredstvo učinkovitega gospodarjenja in ne le daljni cilj, ki naj bi ga nekoč dosegli. Pojmovanje trga kot cilja je seveda bližje nerazvitim sredinam, kjer ima strah pred njim velike oči, deloma tudi utemeljenega, saj bi z uveljavitvijo tržnega gospodarstva usahnilo administrativno usmerjanje gospodarskih tokov, drugače povedano zajemanje akumulacije in njeno razdeljevanje po dogovorjenih potrebah, malo tu, malo tam. Mnogi pač še vedno sodijo, da je boljša kakršnakoli državna blagajna, v katero se steka denar in nato deli glede na to, kdo je bolj glasen in prepričljiv. Gola gospodarska logika se za takšne prepire pač ne bi zmenila, kapital bi si poiskal pot tja, kamor bi se mu splačalo, kjer bi našel plodna tla za svoje oplemenitenje. Brez dvoma bi si iskal pot tudi v nerazvite sredine, kjer je praviloma na voljo dovolj delovnih rok in kjer bi si s tem gradil tudi svoj prodajni trg. V katerem grmu torej tiči zajec, ki že toliko let na varnem opazuje, kako se pri nas izogibamo tržnim zakonitostim oziroma jih imamo nenehno na jeziku, v praksi pa o njih ni sledu. Gre seveda za problem, katerega razrešitev ima globoke in daljnosežne posledice za našo družbo. Kajti tržno gospodarstvo zahteva svobodne, samostojne gospodarske celice, ki odločajo same, brez političnega blagoslova svojega okolja. Svoboda pa je seveda povezana z močjo in odgovornostjo, tudi z ločnico med politiko in gospodarstvom. V bistvu gre torej za prenovo filozofskih temeljev socializma, za novo pot, po kateri smo pri nas v preteklih letih nekajkrat že skušali kreniti, prvič po znameniti gospodarski reformi v šestdesetih letih, vendar je korak vselej zastal. Tudi aktualno, lahko rečemo kar vseslovensko zanimanje za Kavčičev čas, če tako rečemo, ni naključno. Konference zveze komunistov so seveda odlična priložnost za odločitev, kije doslej pri nas nismo hoteli ali zmogli sprejeti, saj je povezana z delitvijo oblasti. Gospodarska in z njo globoka družbena kriza je nakopičila dovolj dokazov, da je takšna odločitev neobhodna, ker ni bila sprejeta že pred leti, je zdaj toliko težja, saj so gospodarske razmere toliko težje. Če bo korak tudi tokrat zastal, bo seveda prihodnjič toliko težji, kajti svet hiti naprej in nas ne čaka. M. Volčjak Skupščina energetske skupnosti Kranj, aprila — V četrtek, 21. aprila, se bo sestala skupščina energetske skupnosti Gorenjske, ki bo obravnavala poročilo o lanskem delu in sprejela program letošnjega. Pregledali bodo uresničevanje investicij na področju vlaganj v energijo, porabo energije v lanskem letu. Največje pozornosti pa bodo verjetno deležne letošnje naložbe in načrt porabe energije v letošnjem letu. V DELOVNI HALJI Tone Goričan, predsednik sindikata v Gradisu LIO LIO kleca pod težko kreditov Škofja Loka, 15. aprila — Pred zaključnim računom je škofjeloški sindikat sprožil alarmni zvonec za Gradisov tozd LIO, ki se je opotekal pod težo kreditov, gospodarjenju je kazal polom, pa tudi osebni dohodki so bili na samem repu v občini. Tedaj so tovarniški sindikat zadolžili, naj poskrbi, da se tozd čimprej izvleče iz agonije. Prvi tedaj sprejeti sklepi se udejanjajo. Toneta Goričana, predsednika osnovne organizacije sindikata v Gradisovem tozdu LIO smo povprašali, ali se je od tedaj že kaj spremenilo. »Kot ostali lesarji smo tudi mi v škripcih, ki jih povečuje še stalna nelikvidnost,« je ocenil Tone Goričan. »Najbolj od vsega nas tepe neplačana realizacija del iz Iraka. Zaradi tega moramo stalno najemati kredite. Na vsak izplačani osebni dohodek, ali pa še več, imamo prav toliko obremenitev. Naj smo še tako iskani (zlasti za proizvodnjo ostrešij, balkonov in podobnega), ne moremo biti konkurenčni, ko nas v tolikšni meri bremene krediti. Težave imamo tudi zaradi meničnega plačevanja. Našim partnerjem, ki nam plačujejo z menicami, iz-plačljivimi v 60 dneh, smo na ta način plačali dokajšnjo doto. Inflacija nam je tako pojedla lep del dohodka.« Da bi se izvlekli iz trenutnih težav, se pri Gradisovi interni banki dogovarjajo, da bi jim kratkoročne kredite spremenili v dolgoročne, da bi jih bili vsaj sposobni vračati. Kar pa zadeva dolgoročno ozdravitev tozda, pravkar pripravljajo sanacijski program, ki temelji na raziskavi o slabostih proizvodnje in vodenja. Kriza gospodarjenja se v Gradisovem tozdu LIO namreč močno prepleta s krizo vodenja. »Za sanacijo stanja v kolektivu je najpomembneje razmisliti o donosnejšem proizvodnem programu. To pa je povezano tudi z organizacijo in vodenjem. Prav o tem se trenutno pogovarjamo v tovarniških družbenopolitičnih organizacijah, vendar še nismo prišli do dokončne odločitve,« je povedal Tone Goričan. »Razpoloženje med delavci je kljub težavam še znosno. Lani so bili osebni dohodki res mizerni, trenutno je nekoliko bolje. Urejamo pa jih na ravni delovne organizacije z vrednostjo točke, ki je trenutno tolikšna, da nekvalificiran delavec s priznano interno kvalifikacijo in s povprečnim preseganjem norme zasluži okoli 380 do 400 tisoč dinarjev mesečno. Razloga za nezadovoljstvo s te plati torej ni, nizka kvalifikacijska struktura naših delavcev pa je kriva, da se za kaj več kot za kuverto z mesečnim izplačilom večina ne zanima.« D. Z. Žlebir /ureja MARIJA VOLČJAK jfr GLAS 4. STRAN Torek, 19. aprila 1988 V nedeljo so zaprli sejem — Več različnih novosti na področju kmetijske in gozdarske mehanizacije oziroma opreme, številna predavanja in nasveti, poslovni dnevi in tudi sejemska ponudba so nekatere od značilnosti letošnje prve sejemske prireditve v Kranju, 27. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva. Še poseben poudarek so letos proizvajalci oziroma razstavljalci namenili tako imenovanim posovnim dnevom. Ob koncu tedna so tako na primer imeli svoj dan lovci, poslovni dan pa tudi Poslovna skupnost živilske industrije Slovenije, ki se je v večnamenski dvorani sejma letos predstavila z bogato in pestro ponudbo oziroma razstavo izdelkov svojih članic (na sliki). Letošnja sejemska je tudi privabila v Kranj številne obiskovalce iz cele Slovenije, zamejstva in tudi iz drugih republik. Samo v nedeljo, ko so sejemsko prireditev zaprli, je sejem obiskalo okrog šest tisoč obiskovalcev. — A. Z. Investicijski programi tržiških krajevnih skupnosti Največ denarja za telefonijo Tržič, aprila — V letošnjem letu bo za delo krajevnih skupnosti v tržiških krajevnih skupnostih namenjenih okroglih sto milijonov dinarjev, poleg tega pa še nekaj nad devetnajst milijonov dinarjev, ki naj bi jih prejele krajevne skupnosti že minulo leto. Polovico teh sredstev bodo krajevne skupnosti prejele za delo pri realizaciji svojih načrtov v posameznih krajevnih skupnostih, ostala polovica pa bo namenjena za telefonijo. Predstavniki krajevnih skupnosti, ki so na skupnem sestanku obravnavali predlagano porazdelitev sredstev za investicije v krajevnih skupnostih, so se strinjali tudi s tem, da se polovica sredstev nameni za izgradnjo telefonskega omrežja. Tržiški izvršni svet je na četrtkovem sestanku podprl takšno razporeditev sredstev za delo krajevnih skupnosti in predlagal, da jo sprejmeta tudi zbora združenega dela in krajevnih skupnosti. ^ g Proslava na Primskovem Primskovo — Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Primskovo pripravljajo v petek, 22. aprila, proslavo ob letošnjem prazniku Osvobodilne fronte in 1. maju. Proslava bo v zadružnem domu na Primskovem ob 19. uri. Na proslavo, po kateri bo igral ansambel Rž (brezplačno, ker zaradi bolezni ni mogel nastopiti na srečanju upokojencev in starejših krajanov prejšnjo soboto), vabijo vse krajane iz krajevne skupnosti. Čebelarska družina Podnart — Kropa Čebelarska družina Podnart—Kropa ima 28 članov oziroma čebelarjev. Kljub raznim boleznim, predvsem varooze, čebelarji povečujejo število čebeljih družin. V zadnjem letu so povečali število naseljenih panjev od 414 na 452, sporoča Ciril Rozman s Češ-niice. DOPISNIKI SPOROČAJO Zbori kmetov Na zadnji seji sveta kmetov delovne enote TOK Radovljica GG Bled so prosilcem odobrili za domačo uporabo skupaj 817 kubičnih metrov iglavcev in 10 kubičnih metrov listavcev. Delegate so tudi seznanili, da bodo ta mesec namestili prek 300 lovnih pasti za lubadarja, da pa so zaradi ugodne zime posadili tudi že 30 tisoč gozdnih sadik, še ta mesec pa bodo posadili vseh 120 tisoč načrtovanih gozdnih sadik. Na zborih kmetov-gozdnih posestnikov ta mesec bodo razpravljali o delu v minulem letu in načrtih za letos, piše Ciril Rozman. Podpora za gradnjo večnamenske dvorane Branko Blenkuš nam je sporočil, da se tako turistično društvo kot krajevna skupnost Kranjska gora zelo zavzemata, da bi čimprej v Kranjski gori zgradili večnamensko dvorano. Dvorana skupno s prostori PTT In trgovskim centrom naj bi stala med cerkvijo in poslopjem nekdanje železniške postaje. Verski obredi v obnovljeni kapeli Koordinacijski odbor za urejanje odnosov med verskimi skupnostmi in samoupravno družbo pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica se strinja, da se opravljajo verski obredi v obnovljeni kapeli sv. Martina v Podjetju v Bohinju. Takšno vlogo je dal župnijski urad Srednje vasi v Bohinju, podprla pa jo je tudi krajevna konferenca SZDL. V kapeli bosta na leto predvidoma dva obreda, prvi pa bo 1. maja. Člani odbora so se strinjali tudi z občasnim opravljanjem verskih obredov v domu dr. Janka Benedika, če to dopušča prostor. Kar pa zadeva dragocene knjige, ki so jih Nemci med okupacijo odnesli iz samostanske knjižnice na Brezjah v Radovljico, so se strinjali, da se knjige popišejo in vrnejo knjižnici na Brezjah. Prijateljsko sodelovanje V petek in soboto sta obiskala pobrateno občino Svilajnac podpredsednik občinske konference ZSMS Radovljica Štefan Paul in sekretar organizacije Rafael Podlogar. Na obisku v Svilajncu sta se dogovorila o skupnem nastopu mladih iz obeh občin na sklepni prireditvi planinske štafete Jugoslavije, o skupnem delu na mladinskih delovnih akcijah in o skupnem pohodu in udeležbi mladih na Triglav, ki ga pripravljajo borci NOB, piše Jošt Rolc. Novosti v Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske Kranj Posojila za najrazličnejše namene Kranj 19 aprila - Izvršilni odbor Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske Kranj je 8. aprila letos sprejel nov pravilnik o dodeljevanju posojil občanom. Pravilnik že velia O novostih in posebnostih pa smo se pogovarjali s Francem Horvatom, vodjem sektorja za posle s prebivalstvom v Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske Kranj in Bojanom Majicem, vodjem oddelka poslov s prebivalstvom v poslovni enoti Kranj. »Pravilnik o kreditih občanom na podlagi namenskega varčevanja, vezave dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih deviz je v Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske Kranj veljal že vrsto let,« ugotavlja Franc Horvat. »Vendar pa ta pravilnik ni omogočal kreditiranja za vse namene. Na začetku je bilo v njem 10 namenov, kasneje 12. Zdaj smo ta pravilnik dopolnili in z njim omogočili pridobitev posojila za najrazličnejše namene. Nastanku tega pravilnika pa je pravzaprav botrovala dokaj ostra zvezna uredba o posojilih. Zato je pravilnik nekakšno nadomestilo veljavne uredbe in velja seveda izključno za varčevalce v Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske Kranj.« » Omenili ste uredbo, vendar pa to najbrž ni bil glavni razlog za sprejem pravilnika?« »Res je. S sprejemom in uveljavitvijo tega pravilnika smo pravzaprav upoštevali številne pripombe in želje občanov. Gre namreč za to, da imajo občani v banki kar precejšen delež denarja — prihrankov. Kar približno tretjina bančnega denarja so sredstva prebivalcev. In ker banka razen stanovanjskih posojil drugačnih pravzaprav ni dajala, smo razmišljali, kako ustreči željam in zahtevam oziroma pripombam občanov . Zato sedanji pravilnik pomeni nekako uresničitev tistega, kar so občani, ki sodelujejo z banko, upravičeno pričakovali in večkrat tudi terjali od banke.« »Pod kakšnimi pogoji in za kaj vse zdaj lahko občani dobijo posojila v Temeljni banki Gorenjske v Kranju?« »Čeprav pravilnik velja za celotno združeno Ljubljansko banko, smo na območju Temeljne banke Gorenjske Kranj vanj ugradili še nekatere posebnosti oziroma ga delno razširili,« razlaga Bojan Majic. »Posojilo občani lahko dobijo na podlagi lastne udeležbe, namenskega dinarskega varčevanja, vezave dinarskih sredstev in na podlagi dinarske protivrednosti prodanih deviz. Medtem ko je bila večina pogojev v veljavi že do zdaj, je novost lastna udeležba oziroma polog. Pomembno pa je, da posojila dobijo v Temeljni banki Gorenjske Kranj tisti občani, ki sodelujejo z banko in sicer tako, da prejemajo osebni dohodek in druge prejemke na hranilno knjižico ali na tekoči račun. Obrtniki ali občani, ki samostojno, kot poklic opravljajo gospodarsko, umetniško ali drugo dejavnost, morajo imeti pri Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske Kranj odprt žiro račun. Pri pridobitvi posojila na podlagi namenskega varčevanja pa mora občan varčevati za pridobitev določenega posojila. Druge oblike poslovnega sodelovanja (razen naštetih) pa banka obravnava in rešuje posebej.« »Občane bo prav gotovo zanimalo, kakšna posojila lahko dobijo, kakšen je polog in kakšne so obresti?« » Pologa ni za posojilo za nakup opreme za novorojenčka, za poravnavo stroškov ob smrti, za zobozdravstvene in zdravstvene usluge in storitve, za posojilo za plačilo stroškov selitve, za vpisnine in stroške izrednega šolanja ter izobraževalne tečaje in za posojila za odpravo posledic oziroma škode, nastale na nepremičninah zaradi požara, elementarne ali druge nesreče. Potem imamo 25 — odstotni polog pri nakupu avtomobila, ki služi kot invalidski pripomoček. 40 —odstotni polog pa je za posojila za nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš z delom funkcionalnega zemljišča, za prenovo s+arih stanovanj ali stanovanjskih hiš, za nakup materialov in naprav za varčevanje z energijo, za urejanje cestne infrastrukture pri stanovanjskih objektih, za nakup in gradnjo manjših hidroelektrarn, za nakup in gradnjo garaže, za poravnavo stro* škov telefonskega priključka s prispevki, i posojilo za poravnavo stroškov za . prispevkov in priključka na električno "» plinsko omrežje, toplotno ogrevanje, na v dovodno omrežje in kanalizacijo za sten vanje ali za stanovanjsko hišo, za P05 ^a-tev televizijske antene, za priključek na k» belsko TV, za nakup hišnega računalni ' nadalje za plačilo invalidskih pripo^L; ter storitev rehabilitacije, za zdravstv rekreacijo v klimatskih in termalnih zora liščih, za posojila za popravilo av*°°?°LS in kmetijskih strojev, za nakup starih a ^ mobilov, za nakup nagrobnih kamnov ^ ureditev grobov in postavitev grobm?'se-plačilo zavarovalnine, odškodnine tretji bi, za plačilo dednih deležev in deležev jj» prekinitvi zakonske zveze in za uvozne jatve na uvoz, ki ga opravi občan. s0 Kar pa zadeva obresti na posojil^' le —te določene v sklepu o višini obrestni mer Temeljne banke Gorenjske Kranj.« ^ »Kako pa je z višino posojila in vra njem le - tega?« ,ra. »Višina posojila je odvisna od P^r^ čunske vrednosti namena oziroma bswj»£ za kar se posojilo daje, od kreditne sP°?i8. nosti občana (ena tretjina na prinaer), od stne udeležbe in od privarčevanega oziro ^ vezanega zneska. Vračanje posojil pa j ^ posamezna posojila različno in traja d ^ mesecev, do pet let ali pa do deset let. V let je na primer doba vračanja za "a z3 starih stanovanj in stanovanjskih hiš ter nakup in gradnjo manjših hidroelektrar • Morda še to, glede kreditne sposobno j da se le - ta lahko porazdeli na ožje sV0^iDo določenih primerih. Kar pa zadeva vi posojila na podlagi vezanih sredstev Pf|■ lja pravilo: 250 odstotkov od vezanih din skih sredstev, 300 odstotkov od vezane narske protivrednosti prodanih deviz in odstotkov od vezanih dinarskih sreds kadar gre za nakup avtomobila za invali ^ Skušali smo na kratko (zaradi oniej*' ga prostora) predstaviti in opozoriti P*ffi katere novosti, značilnosti in pose"n^e-novega pravilnika Ljubljanske banke . meljne banke Gorenjske za odobravaj posojil občanom. Podrobnejše inforfl»a^jj, pa dajejo naslednje poslovne enote Ten\ifr ne banke Gorenjske: v Kranju na Cesti J 4 (tel.: 22 - 593), na Jesenicah na Cesti Jffi šala Tita 8 (tel.: 82 - 681), v RadoviW S Gorenjski cesti 16 (tel.: 75-646), v SW1 Loki na Titovem trgu 3/a (tel.: 61 - 580) i° Tržiču na Trgu svobode 1 (tel.: 50 - 661 A Gostilna Blegoš v Javorjah Nikjer se je ne bi sramovali Javorje, aprila — Med obiskom v krajevni skupnosti Javorje v začetku meseca sta predsednik sveta Frenk Dolenc in predsednik krajevne konference SZDL Jernej Vodnik še posebej poudarila, da so zadnje čase zares zadovoljni z gostilno Blegoš v Javorjah. 'To je ena najboljših, če ne kar najboljša gostilna v naši občini..." "Odkar sta se gostinstva v Javorjah lotila Ljubica in Franc Urh, smo vsi zadovoljni. V vseh ozirih sta se prilagodila željam in potrebam kraja oziroma krajanov in obiskovalcem. Lotila pa sta se tudi adaptacije in želimo jima, da bi bila tudi pri tem uspešna," sta povedala Frenk in Jernej. Ljubica in Franc Urh pa sa bila nad našim obiskom konec minulega tedna kar malo presenečena. "Ne vem, kaj naj bi bilo tako posebnega," pravi France. "Res je, da sva delovni oziroma obratovalni čas prilagodila tako, da najbolj ustreza krajanom. Sicer pa gledava predvsem na to, da je v gostilni vedno dobra in raznovrstna postrežba." "Menda rade prihajajo v gostilno v Javorje tudizaključene družbe?" Pozimi, no letošnja ni bila ravno najbolj naklonjena smučariji, radi prihajajo smučarji; če je cesta splu-žena oziroma urejena. Zdaj na pomlad pa ob koncu tedna pridejo tudi zaključene skupine iz doline, iz Škofje Loke in iz Zirov. Pa tudi vikendaši, ki jih je v krajevni skupnosti že kar nekaj, so ob koncih tedna pogosti gostje." 'Marsikdo je že vprašal o postrežbi na vrtu. Pravih pogojev zanjo ni, razen tega pa tudi pri nas vedno piha," pravi Franc, doma iz Podvrha. "Čimprej pa bi rada z ženo (Ljubica je iz Škofje Loke) končala adaptacijo zgornjega dela. Pa tudi spodnji del bo treba čez čas malo urediti. Če bodo kakšna ugodnejša posojila, bo šlo..." Polne roke dela sta imela v soboto popoldne. Pogrnjeno omizje je namreč pričakovalo večjo skupno. Takšnih bo zdaj proti koncu tedna vedno več. Ljubica in Franc pravita, da mora vsaka skupina, I i i*., unna v Jana arvujjllia ki pride v Javorje, oditr zadovoljna. Če se pravočasno napovedo, pa to za nju ni ravno težko. A. Zalar Proslava na Prebacevem - Pri praznično okrašenem spom*'*^ na Prebacevem je bila v nedeljo dopoldne proslava ob 300 - »e obglavljenja Jakoba Stareta, takratnega vodje upornih kmet«? . tem območju. Proslavo sta pripravila krajevna skupnost in kralrT^ konferenca SZDL Voklo. O takratnem zgodovinskem in danasnr ^ trenutku sta spregovorila podpredsednik sveta KS Jože Copf^ predsednica krajevne konference SZDL Ida Vehovec. Nastop* „ tudi učenci osnovne šole Voklo in oktet mladih iz Vogelj in Sen ja. - A. Z. Spomladansko čiščenje v Bohinju Bohinjska Bistrica — Svet krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica je pred dnevi pozval prebivalce in organizacije zdrd; ženega dela na območju krajevne skupnosti, naj se čimpre} lotijo spomladanskega čiščenja okolja. Vabilo, da bi Bohinj poletno sezono pričakal čim lepši in urejen, so naslovili na ni' šne svete, delovne organizacije, društva, občane ozironif* kmetovalce. V tej vsakoletni spomladanski akciji naj bi ured? li zelenice, klopce, odstranili nepotrebno navlako, pospravi^ drva in nenazadnje uredili tudi dvorišča in okolico. Opozarj* jo tudi na občinski odlok o javnem redu, še posebej na tis del, ki prepoveduje prevažanje gnojnice ob suhem vremen po javnih površinah in cestah. Za kosovne odpadke so v kra]e vni skupnosti Bohinjska Bistrica določili tudi nekatera skup" na odlagališča. Ta so pri bivši gimnaziji v Bohinjski Bistri** na prostoru med naseljema Savica — Brod pri mostu in na denici v Nomenju. V krajevni skupnosti se bodo dogovorih DE Komunala Bohinj, da bodo odpadke potem odpeljali- ureja ANDREJ ŽALAR "Prizma" navdušila v Cerkljah Cerklje - V polni dvorani kina v Cerkljah je bila minuli petek zvečer priljubljena radijska oddaja Prizma optimizma, ki so jo pripravili Društvo upokojencev in Turistično društvo Cerklje ter Radio Ljubljana. V radijski oddaji, ki bo na sporedu v soboto, 23. aprila, dopoldne so poleg stalnih udeležencev oddaje Radia Ljubljana nastopili tudi posamezniki in ansambel iz Cerkelj in okolice. Med drugim sta tako v oddaji nastopila tudi harmonikar in čebelar Franc Frantar iz Dvorij in pevski tercet Slovenija iz Dravograda. J. Kuhar Še uporabno ali zgolj Sara? - Posnetek, ki ga objavljamo, n» & hmjske Bistrice. Po sporočilu v uredništvo smo se oglasil« mocju krajevne skupnosti Ribno in si ogledali "odpad", ki P° Jp nju nekaterih prav nič ne krasi kraja in območja. Presodite s*01" I^-19- aprila 1988 KULTURA 5. STRAN GLAS Kulturna dediščina niso le dragoceni predmeti ČEPRAV ZAPRAŠENA, JE VENDAR NASA Kranj — njc ne bi imeu protif ce bi nas kulturna dediščina, čeprav vsa zaprašena in na pol pozabljena, vsaj čakala kje na podstrešju ali v "asiuzenih omarah. Prenekateri mladi, ki obnavljajo svoj dom, brez posebnega razmišljanja mečejo proč pisane vire naše preteklosti, ------- predmete... Izjeme so seveda tudi. jah zaneHb° pomote ~ delavci v organizacije k ? odpadnih surovin niso prav kuD Da^: kaJ Pa morejo, če občan pripelje ^ednn -a S P°dstrešJa in ga zvrne kot ne-deset jSar° oz}roma šaro vredno vsaj nekaj aihče « dl ne bi imeli nič proti in Prav sel v w "1 ne more zameriti, če bi kdo stre-8a im °nte^ner tudi sliko kakega slovenske-bila 0nista brez okvira, pa čeprav bi SStroi^6^113 kake po1 enonadstropne hiše. paj iZa Prešanje papirja bi kajpak vse sku-odptai v V bal°' naložili Di na tovornjak in NeV - industriJsko predelavo papirja, di zer.ffl Podobnega se je pred kratkim tu-^est v na enem od gorenjskih odkupnih kov iaiendar Pa je to do ušes strokovnja-stjSn;a Prišlo prepozno, potem ko je bala kakšj^nega m zrezanega Papirja z kdo ve mi. bil * dokumenti. boj ali manj vredni-doi0Apa ze na Poti v predelavo. Nič se ne ve ga' z nega' kaJ Je bilo na ta način uničene-kijedan° Je le, da so se sorodniki občanke, je ve ■ *eta "ranila najrazličnejše papir-ali zp6*110 zanimive za zgodovinski arhiv skem «^zeb vse§a skupaj ob spomladan- In čiščenju znebili na omenjeni način. ^^ARHIVI NA PODSTREŠJIH hiVs^eprav se nam zdi razumljivo, da ar-tudj v gradivo sodi pač v arhiv in ta potem Prav ' . ad*šče Zgodovinskega arhiva. Če-o naJe s*cer ahriviranje urejeno z zakonom tlo dQaVn^ m kulturni dediščini, pa se še ved-2bira]fe'■|a' da arhiv kakega društva konča v £god n\ akciji odpadnega papirja namesto v K0p^.Vlnskern arhivu. Kot je povedal Janez etl°ta°KZ ^SociovinskLega. arhiva Ljubljana, iskal ai?J' Pa bi zgodovinar skoraj zaman 'tib p.ri nJih dokumente o obstoju predvojno ° na Gorenjskem. Arhivi teh občin, ča) jihZa kranjsko območje (Kranja in Trži-naJVe buo sedemnajst, arhivi pa so bili VecjnrjetneJe kar na podstrehah županov. tak0 Jih je mladi rod že pometel proč, 'ZrpH^a ^e teh dokumentov na Gorenjskem ■Romalo. tor aru-^ za tako imenovani družbeni sek-propaj1VlranJe več ali manj urejeno, pa žal lastnine marsikateri dokument v zasebni stv0 * ~ in to ne glede na to, da je zbiral-ljinjj^j Ooarle tudi dokaj razširjeno med to pa •' ^al pa ne za stare papirje, naj bodo listine FJ1 ° lastninskiri zadevah, testamenti, vini T.0 gospodarjenju na kmetih ali v trgo-iz a*o imenovanega kmečkega arhiva ^Ijs'k'k S^°l- Je naJbrž še precej na go-Drn Podstrehah, in le slučajno včasih Je raz. ve do našega arhiva. Usoda teh listin No !Cna: Mladih ne zanima, pa jih zavr-tUdi'2stareJši pa se le neradi ločijo od njih, lih SDa mikrofilmanje le s težavo, včasih si Posodimo in jih prevedemo. Skratka, ^^v^b listin je na zaprašenih podstre-^$te Ve.bko, žal nas včasih tudi pozno ob-^za'nrec!mo pred podiranjem kake stavbe. lrnive listine pa seveda ponudimo od- kup. Prav veseli smo, če nas kdo obvesti ali vpraša za mnenje, vedno radi odgovorimo tudi po telefonu." Občani lahko pokličejo po telefonu in vprašajo za mnenje ali se domenijo za obisk tele institucije. Zagotavljajo, da bodo vedno imeli čas presoditi, ali je star predmet, listine ali kaj drugega vredno hraniti ali zavreči. Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Kranj, tel. 24 - 480. Gorenjski muzej Kranj, tel 21-974 Osrednja knjižnica Kranj, tel. 27-471 ali katero koli drugo najbližjo ustanovo v kraju MUZEJ ALI BOLJŠI SEJEM? Največkrat se med starimi listinami, ki pričajo o zanimivem razvoju življenja na Gorenjskem, najdejo tudi predmeti zanimivi za muzej. Čeprav se zdi, da so najrazličnejši zasebni zbiralci že ničkolikokrat prečesali vso Gorenjsko, da najzanimivejše predmete značilne za te kraje hranijo v Gorenjskem ali tudi v kakem drugem muzeju, to ne drži. Še vedno se dogaja, da vsega, kar nas je obdajalo nekdaj ali kar nas obdaja zdaj in sodi v kulturno dediščino, enostavno ne prepoznamo. "Sodobno muzealstvo spremlja tako sodobni kot pretekli čas. Toda v muzejih, tako na primer našem Gorenjskem muzeju, kljub bogatim zbirkam vendarle manjka kopica ničvrednih predmetov, če bi jim lahko tako rekli, ki so jih zbiralci prezrli, ljudje pa zavrgli, uničili," pravi dr. Cene Avguštin iz Gorenjskega muzeja Kranj. "Vsem je sicer jasno, da se ohranja za zanamce vedno le dragocenejše predmete. Toda poglejte, zelo malo je v muzejih orodja, poljedeljske-ga, obrtniškega — nam na primer manjka nekdanja kleparska delavnica in še marsikaj drugega. Ohranja pa se veliko takih predmetov, katerih zbiranje postane moda. Razglednice so moda in prav je, da je tako. Toda za muzej so zanimive na primer tudi voščilnice, najrazličnejši spominki, skratka na videz muzejsko nezanimivi predmeti, iz katerih pa lahko nastane imenitna razstava kiča. Skratka, menim, da bi lahko marsikdo kaj ponudil v odkup muzeju. Uničenje takih ali drugačnih predmetov je resnična škoda. Če drugega ne, bo treba razmisliti tudi o bolšjem trgu tudi kje na Gorenjskem. Na ljubljanskem in še na marskikaterem se dobi vedno kaj uporabnega tudi iz naše kulturne dediščine, to vedo prav dobro najrazličnejši zbiralci, pa tudi muzejski delavci." CENJENE STARE KNJIGE Ste vedeli, da antikvariati pri nas radi odkupujejo stare knjige v gotici, - največkrat gre za romane, ki jih je rada brala meščanska družba, - ker jih iščejo vzhod-nonemški antikvariati? Med zadnjo vojno je bila namreč domala vsa biblioteka te in druge vrste uničena. Žal pa je marsikateri lastnik ali dedič iz podedovanih knjižnih omar to navidezno brezvredno bero knjig, ki jih ni znal brati nihče, po najkrajši poti posJal v ogenj. "Sicer pa se pri nas verjetno nobena knjižnica, tako tudi ne naša kranjska Osrednja knjižnica ne bi branila knjig, ki so izhajale v času med obema vojnama," meni Franc Drolc iz Osrednje knjižnice Kranj. "Že vseskozi si namreč prizadevamo izpopolniti ta starejši knjižnični fond in smo pač veseli, če nam ponudijo v odkup kaj iz tega obdobja." Kakor je po eni strani dobro vedeti, da imajo ljudje knjižnice, ki prehajajo iz roda v rod in so znamenje naše, lahko bi rekli, stoletne bralne kulture; pa se po drugi strani vendarle tudi dogaja, da mladi ali novi rod v hiši skupaj s pohištvom zamenja, pa ne le zamenja pač na uniči staro vsebino knjižnih omar. Proč lete redke revije in časopisi, stara spričevala, letaki, stari atlasi in drugo tiskano gradivo, ki bi lahko bilo dragoceno dopolnilo v mozaik naše preteklosti. Morda kulturne institucije nekoliko prešibko širijo med ljudi znanje in zavest o hranjenju in varovanju kulturne dediščine, ali pa dosedanji načini niso dovolj odmevni. Nekaj bo že na tem. L. M. KONCERT SOVJETSKE PIANISTKE "Wlft"JL ~ v četrtek, 21. °lasb;°.b bo v kranjski Hska So,i "»stopila sov-l*ls p,anistka Elena Gi-" «a svo * ^bral'0i "astop v Kranju ProL-.,. ethovena, Sergeja Fridericka Občinska pevska revija otroških in mladinskih zborov Kranj MANJ ZBOROV KOT LANI Kranj — Na občinski pevski reviji se bo v petek, 22. aprila, ob 18. uri na OŠ Bratstvo in enotnost Planina predstavilo dvanajst kranjskih otroških in mladinskih zborov. Tako kot vsako leto doslej smo na ZKO, letos v sodelovanju s šolo Bratstvo in enotnost Planina, pripravili revijski koncert, na katerem bo nastopilo skupno 12 zborov, to je 5 otroških in 7 mladinskih s skupno 550 mladimi pevci, po strokovni, svetovalni plati pa bo prireditev spremljal Matevž Fabijan. Razveseljiva je ugotovitev, da bodo po nekaj letih spet sodelovale vse šole kranjske občine, en zbor pa deluje celo v okviru KUD. Prijavili so pester in zanimiv program, ki mu bo vredno prisluhniti. Med zbori je nekaj že zelo kvalitetnih, saj so njihovi prizadevni zborovodje že preizkušali ali pa nameravajo svoj kvalitetni nivo tudi na republiški reviji v Zagorju. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je po prijavah, ki smo jih s predstavniki šol ugotavljali že jeseni, bilo smiselno organizirati sano en revijski koncert, saj se je prijavljeno število od lanskih 21, zmanjšalo skoraj na polovico. Tako se je dogodilo, da imamo po več kot deset letih prvič en sam koncert revije. Temu pa nikakor ni vzrok pomanjkanje finančnih sredstev na ZKO, ki so pravzaprav že vsa leta dokaj pičla, pa smo kljub temu z različnimi organizacijskimi prijemi uspevali otrokom zagotoviti smisel njihovega dela. Ta podatek oziroma dejstvo samo za- se zelo zgovorno govori o tovrstnem kriznem stanju po naših šolah, kjer se očitno predmeti, ki naj bi kulturno osveščali našo bodočo generacijo, počasi potiskajo na eksistenčni rob. Problematika je širša, kot se zdi, in zato ne gre kriviti posameznikov. Vsekakor pa bo koristno, da bi se s skupnimi močmi dogovorili za boljše pogoje tej dejavnosti, za kar bo prva priložnost že kar po letošnji reviji, ki bo v petek, 22. aprila, ob 18. uri v avli Osnovne šole Bratstvo in enotnost Planina, kamor ste vabljeni vsi ljubitelji zborovske pesmi, posebej pa še starši nastopajočih otrok. Miha Plajbes Je NAJBOLJŠI AMATERSKI FILM ^mce, 18. aprila_Strokovna žirija je pregledala 75 filmov, ki so prispeli na 15. festival amaterskega filma na Jesenice: Nagrade in plakete najboljšim. ?^aliŠčaT°b0t0«. so v dvorani ff» Pred J0ne ču*ar na Jeseni-^SiSa1?^11 ^boljše filme st *la n* ' mednarodnega fe- < Sh OrE„'lpravila Zveza kultur-I Ta filmlZacij Jesenice in do- 1sStrokov 8 skuPina Odeon. H ilrnov • Zlrija Je Pogledala ' vfi ^4 i,Z cazmh držav- PrisPe- St : iz ^ oveni je in Jugosla-*°PJa o barajeva, Titograda, W ' °°mbora, Maribora. Za- gorja, Nove Gorice, Oupelj, Ljubljane, Prevalj, Kranja in Jesenic. Najboljšim filmom v različnih kategorijah so podelili več nagrad. Med dokumentarnimi filmi je zlato plaketo Želazar prejel film avstrijskega avtorja Hermana Zederbauerja pod naslovom Fi-ve piaster to gizeh, med igranimi je bil najboljši francoski film L'automate Gerarda Denamop-sa, tretjo nagrado pa je prejel mariborski režiser Uroš Smasck za film Kolektivni angel. Med eksperimentalnimi filmi prve in druge nagrade niso podelili, medtem ko je žirija odločila, da je bil najboljši animirani film festivala film Corrida nizozemskega avtorja Roba Stevenhage-na. Drugo nagrado je prejel Franc Kopic iz Maribora za animirani film Od ja do ne, tretjo pa sarajevski film pod naslovom Acerban avtorja Darka Predani- ca. Prvih dveh nagrad med planinskimi filmi niso podelili, posebno nagrado festivala med našimi filmi pa je prejel film Od ja do ne Franca Kopica za najboljšo idejo. Zveza telesnokulturnih organizacij Jesenice je podelila pokal za najboljši športni film Branku Altu iz filmske skupine Odeon za film o evropskem pokalu v sankanju. D. Sedej KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, je odprta razstava ilustracij akad. slikarke Marjance Jemec — Božič. V Prešernovem gledališču Kranj je danes, v torek, predstava M. Acharda A me vzamete zraven — za OŠ A.T. Linhart Radovljica. Jutri, v sredo, ob 10. uri bodo isto predstavo ponovili za OŠ Ivan Grohar Škofja Loka. V četrtek, 21. aprila, gostuje Prešernovo gledališče s Smoletovo Antigono v Kopru. V Iskrini srednji šoli je odprta razstava akvarelov Edija Severja iz Škofje Loke. * p.- V Carniumu, Mladinskem kulturnem centu, Delavski fS\ dom, vhod 6, bo danes, v torek, ob 19.30 glasbeni večer UM - Sting. Vstop prost. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Karol Grossmann — Fotografije in filmi. V razstavnem salonu Dolik razstavlja likovna dela Nika Hafner. RADOVLJICA — V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je odprta razstava fotografij Ivana Pipana, člana FK Radovljica. ČEŠNJICA - V soboto, 23. aprila, ob 20. uri bo v Gasilskem domu na Češnjici v Bohinju gostoval s koncertom narodnih in umetnih ?esmi Mešani pevski zbor iz Stražišča. KOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akad. slikar Vlado Jazbec iz Kopra. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v večeru z diapozitivi Dušan Dudič predaval o Španiji in Portugalski. V četrtek, 21. aprila, ob 18. uri Fotokino klub predstavlja Živalski svet. V Groharjevi galeriji razstavlja Valentin Oman iz Celovca. DOMŽALE - V Glasbeni šoli v Domžalah bodo v petek, 22. aprila, ob 20.30 ponovili (že dvanajstič) Boletov Pomladni kabaret. Pred-prodaja vstopnic v Knjižnici Domžale. V Galeriji Domžale razstavlja risbe in grafike akad. slikar Črtomir Frelih. DUPLICA — V Stolovem Interieru razstavlja slike Boris Gaber-ščik. RAZSTAVA V GALERIJI 316 Kranj - V petek, 22. aprila, ob 12. uri bodo v knjigarni Mladinske knjige v Galeriji 316, na Maistrovem trgu odprli prodajno razstavo slik akad. slikarja Zmaga Puharja. Na otvoritvi bo o razstavljenih delih - gre za kolorirane mototipije in slike na steklo - spregovoril dr. Cene Avguštin. NOVA RAZSTAVA 0 SLIKARJU MIHI MALESU Kamnik — Lani umrli akad. slikar Miha Maleš je že pred leti zapustil rodnemu Kamniku 2700 svojih grafičnih del, za katero skrbi Kulturni center Kamnik. Tako velika zapuščina je z vsemi ostalimi umetnikovimi deli narekovala Kamniku, da je umentiko-vo zapuščino razglasilo za kulturni spomenik. Proučevanje Male-ševega dela je v zadnjih letih dalo vrsto razstav — točneje v Kulturnem centru Kamnik so jih pripravili pet, zajele pa so tudi nekatera manj znana področja, s katerimi se je umetnik prav tako ukvarjal - na primer s fotografijo: malo je namreč znano, da je v fotografijah Maleš upodobil tudi nekatere svoje znance Slovence — na primer Otona Zupančiča in druge. Zdaj pa si je Kulturni center Kamnik zadal še eno veliko nalogo - predstaviti Miho Maleša kot slikarja. Popisati vso umetniško dediščino tako v galerijskih zbirkah kot tudi pri zasebnikih ob vsem dokumentarnem popisu — slikarjeva korespondenca, knjige in drugo ni ravno majhno opravilo. Ob izsledkih dosedanjih raziskovanj umetnikovega dela bodo nova dognanja te obsežne naloge — končana naj bi bila v enem letu — zaokrožila naša spoznanja o slikarju Mihi Malešu. Razen v Kamniku, kjer galerijski prostori niso ravno največji in primerni za nekatera tudi dokaj velika umetnikova platna, bo razstava na ogled tudi v Moderni galeriji v Ljubljani. L. M. FILMSKO GLEDALIŠČE Kot predzadnji film iz serije izbranih filmov letošnjega filmskega gledališča bo v gorenjskih kinematografih na sporedu nemška satirična komedija Nebo nad Berlinom. Film bo na sporedu v torek, 19. aprila, ob 20. uri v kinu Tržič, v sredo, 20. aprila, ob 20. uri v kinu Železar Jesenice, v četrtek, 21. aprila, ob 18. in 20. uri v kinu Center Kranj in v petek, 22. aprila, ob 20. uri v kinu Svoboda v Medvodah. Film je zelo nenavaden, kajti zgodbo filma odkrivajo nebeška bitja, tokrat angeli. Berlin opazujeta iz svojega nebeškea kraljestva. In ko si ga hočeta ogledati pobliže, stopita na Zemljo, se mešata med ljudi in ker sta nevidna, seveda zahvaljujoč svojim nebeškim silam, lahko poslušata vsakodnevne misli mimoidočih. In tako tudi opazujeta snemanje nekega filma, katerega junak je bivši angel ter sta priči neke nenavadne ljubezni. Režiser Wim VVenders je znan po filmih, v katerih prikazuje osebnosti v krizi, osebnosti in like, ki nečemu sledijo. Tokrat pa plovemo skozi predele baročne duhovitosti, močne vere, včasih prikrite, ki napaja našo civilizacijo: VVenders je udaril pravi akord nebeškega miru. Filmu dvigajo vrednost tri vrline: kamera Henrija Alekana, ki lebdi nad berlinskimi ulicami, monolog, ter izbrana mirna glasba Ganaz, Sanderja in Falka. Film je prava mojstrovina; leta 1987 je prejel v Cannesu "zlato palmo" za režijo. KONCERT V PUŠTALSKI KAPELI Škofja Loka - Danes, v torek, ob 19. uri bosta v kapeli Puštal-skega gradu nastopila dva mlajša slovenska umetnika. Koncert prirejata Volodja Balzalorskv, violina, in pianist Hinko Haas. Na sporedu so dela Leclaera, Szymanowskega in Francka. ZLATA PLAKETA ZA APZ FRANCE PREŠEREN KRANJ Maribor — Na letošnjem tekmovanju Naša pesem 88 v mariborski dvorani Union je kranjski Akademski pevski zbor France Prešeren znova potrdil, da sodi med naše najboljše pevske zbore. Na tekmovanju je sodelovalo 26 pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva. Tekmovalna komisija je odlo : ila, da prejme najvišje priznanje - zlato plaketo 10 zborov, 8 je bilo srebrnih, 5 pa bronastih, 3 so dobili priznanja. Poleg kranjskega pevskega zbora so zlate plakete dobili še: moški pevski zbor Sre: ko Kosovel iz Aj-dovš : ine, APZ Boris Kidri: iz Celja, mešani pevski zbor ŽPD France Prešeren iz Celja, MPZ Svoboda - Šoštanj, MPZ Primorec - Tabor Treb : e - Op : ine MPZ Consortium musicum iz Ljubljane, MPZ Obala iz Kopra, APZ Tone Tomš : i: iz Ljubljane in APZ Boris Kraigher iz Maribora. Mariborska prireditev je bila tudi priložnost za sre : anje slovenskih zborovodij. Posveta se je udeležilo 70 zborovodij, za-klju : ek pa je bil ta, da kakovost petja pri nas ne more hitreje na-raš : ati, dokler imamo tako malo strokovno usposobljenih zborovodij. L. M. ureja LEA MENCINGER Cc^[?aSSM©lJSIGLAS 6. STRAN Torek, 19. aprila PREJELI SPO SKLEPI EKOLOŠKEGA ZBORA Z branjem izjave ekološkega zbora, ki jo je prebral dr. Marek Lenardič, humanekolog, se je zaključilo zasedanje koalicije društev, skupin in posameznikov v zvezi s hudo ekološko krizo. Zasedanja so se udeležili številni doktorji znanosti, akademiki, učenci, pionirji, skupine ekološkega zbora in Svarun, ljubljanska ekološka skupina, kranjska skupina za varstvo okolja, dalje ekologi, ekologisti ter alternativci z Jesenic, Kamnika, Domžal, Škofje Loke, Sežane, Celja, Grosupelj, Maribora in Novega mesta ter alternativci iz drugih društev: zeliščarji, nekadilci in drugi. Zasedanje je sprejelo izjavo, v kateri med drugim piše: V sklepih ekološkega zbora je izraženo opozorilo tistim, ki obremenjujejo okolje in opozorilo oblasti. Vedno večja stopnja obolevnosti zaradi onesnaženja okolja predstavlja veliko nesrečo in ogrožanje človeka. Zbrani na ekološkem zboru se zavedamo, da vedno večja revščina in životar-jenje ne pelje nikamor. Zbrani se zavzemamo za nenasilje, ki pa ni popuščanje. Sodimo, da je potrebno bolj animirati javnost in postavljati nove zahteve za reševanje onesnaževanja, na področju radioaktivnega sevanja, vključno z visoko radioaktivnimi odpadki v Sloveniji, nevarnih kemikalij in na področju onesnaževanja zraka, vode in hrane, še posebej s kancerogeni-mi in drugimi nevarnimi učinki. Prizadevati si moramo intenzivneje reševati propad gozdov, ki je problem nas vseh. Tu podpiramo še posebej prizadevanja evropske mladinske gozdne akcije. Zavzemamo se proti duševnemu onesnaževanju ter za boj z nečlovekom v sebi za mirno življenje in ustvarjanje. Sodimo, da morata imeti prednost humanost in demokracija, namesto nasilja in ekstremizma. Dokazati bo potrebno nepotrebnost podcenjevalnih stališč do ekologov, alternativnega, osveščenega, demokratičnega potenciala. Brez širokega potenciala ekologov oziroma ekologistov, alter-nativcev v Sloveniji, na Hrvaškem, v Vojvodini, se kriza v Jugoslaviji ne bo rešila. Hočemo demokracijo. Smo za nova pota v politiki, ekologiji in zdravju. Zasedanje ekološkega zbora, koalicije društev in posameznikov Po sklepu zbora se bo vršil nov zbor 31. maja 1988 skupaj z jugoslovanskim ekološkim seminarjem, akcijo rešimo gozdove v Ljubljani in v Zagrebu ter manjše akcije v drugih krajih Slovenije in Hrvaške. Iz ostalih sklepov zbora: Organiziran je bil začasni akcijski sekretariat za ekološko akcijo 31. maja, ko bo potekal v Ljubljani jugoslovanski ekološki seminar, ker bo sodelovalo več znanstvenih in strokovnih delavcev s področja ekologije, hkrati bo potekalo informiranje in postavljene bodo stojnice ekološkega zbora. Pozno popoldne bo ekološko zborovanje na temo nasprotujemo naraščajoči revščini in mladinska akcija Rešimo gozdove, zvečer pa bo širok kulturni program. Dan kasneje bo ekološka okrogla miza v -Zagrebu ter stojnica ekologov, ekologistov, mirovnikov, feministk in različnih društev_p centru Zagreba. REKLI SO NA EKOLOŠKEM ZBORU 18.2. 1988 Dr. Marek Lenardič: Potreben bo pritisk na birokracijo, da bi omogočila lastne ekološke organizacije. Nasilje onesnaževalcev okolja, ki so si večkrat nadeli celo krinko zaščitnikov okolja, ne pozna meja. Nevarnosti s kemikalijami ne smemo podcenjevati. Ljudje še vedno niso seznanjeni s potekom onesnaževanja v primeru velikih nesreč, da bi se lahko pravočasno zaščitili na ustrezen način. Nasprotovati je treba pogledu, da so ekologi oziroma alternativci državljani drugega razreda. Ekologi še posebej obsojajo nasilje nad ljudmi, psihoteror in druge zločine. Ekologi zahtevamo zaščito človeka in zdravja ter takojšnje zmanjšanje obremenjevanja okolja in demokracijo, kajti samo, če se bomo borili za demokracijo in resnično svobodo, bomo lahko premagali ekstremi-zem, ki je cilj vseh nasilnikov. Vedno večja revščina in životar-jenje res ne pelje nikamor. Smo za reševanje krize na civiliziran, demokratičen, to je human način. Pred časom smo slišali v Hrvaški sledeč stavek: Kdo bo odgovarjal, ker Nemci, ki so popolnoma izgubili vojno, žive bolje od nas? Še vedno ni rešen največji problem, to je skladiščenje visoko radioaktivnih odpadkov, ki jih bomo morali čuvati preko 50.000 let! Dr. Ana Starman: Pozdravlja idejo ekološkega zbora, da se aktivno vključimo v zavarovanje okolja. Za zdravstvene delavce pomeni to zagristi se v problematiko. Zdravstvo je vedno opozarjalo na neprimernosti. Brez podpore množic ne bo šlo. Gibanje prijateljev narave se razvije iz tistih, ki so tepeni. Važen problem je, da ni deponij za agresivne snovi. Smetišča so polna, nimamo kam odlagati. Ekologija za nas v razvoju pomeni ocenitev novih nevarnosti, ki so pred nami. Z razvojnimi službami bi morali gledati korak naprej, da bi se lahko postavili v bran nevarnosti. Stane Erjavec: Brez zdravega okolja ni zdravnih rastlin. Umiranje gozdov se odraža tudi na človekovem zdravju. V ekološkem zboru smo, ker eden brez drugega ne moremo. Prepričati je treba politične ljudi. Ne poznamo še preventive, znamo samo gasiti. Tako je tudi v zdravstvu. Milena Miždrak: V okviru makrobiotskega napredovanja kvalitete življenja bi bila potrebna cela vrsta ukrepov, npr. podpirati tiste proizvajalce, ki so se odločili, da s svojo proizvodnjo ne bodo rušili ekološkega ravnotežja. Podpirati biološko vzgojo. Podpirati programe drugih društev s podobnimi programi vse do racionalizacije na področju individualne in proizvodne energije. Tomaž Mancini: Žalostno je, da toliko mladih kadi. Namen zveze društev nekadilcev je borba za omejitev kajenja. Upoštevajoč naloge svetovne zdravstvene organizacije, ki govori, da so dolžni vsi narodi doseči najvišjo raven zdravja, gre za spodbujanje prebivalstva oziroma spremeniti odnos kadilcev in nekadilcev do kajenja tako pri učencih, mladini in odraslih. Tone Trebar: Namen ekološkega zbora je združitev in delovanje pa tudi nastopanje z argumenti in dobro informiranostjo. Jernej Stritih: Psihologija, sociologija in zdravje sovpadajo pri ekologiji. Gre za našo odločitev, da bi človeštvo živelo naprej, kot se spodobi. Damjan Skubic: Predlaga generalno razpravo o drogah. Tomaž Švagelj: Naj se odpre razprava o tistih, kiovirajoekološki zbor. Jože Jarh: Za zdravje skrbijo dobro organizirane organizacije, mi pa lahko ugotovimo njihovo neučinkovitost. Predlaga diskoteko brez kajenja in omeni pobudo za ekološki izobraževalni center. Ugotavljamo praznino, ki jo ekološki zbor hoče zapolniti. Poznamo številne uradne akcije, reklame in druge organizacije, ki pa žal ne doprinesejo k izboljšanju stanja. Moralo se bo začeti spreminjati pri mladih. Predlaga širšo akcijo za zdravje in ekologijo. Med ostalimi prireditvami naj omenimo stojnico na sejmu Alpe-Adria Tehnika za okolje, 17-20 maj na GR, organizacijo ekoloških stojnic po Sloveniji pred ekološkimi zborom 31. maj 1988 ter pohod v Kočevski Rog sredi julija. V zvezi s karavanškim predorom je bilo posebej opozorjeno na obvezen prevoz kamionov po železnici v zvezi z ogrožanjem ekosistema v Julijskih Alpah in Karavankah. Ob ekološkem zboru je potekala tudi razstava karikatur M. Kohka. V kulturnem programu pa so sodelovali: Kvartet trobil Gallus, kantavtor Dušan Uršič, pionirji, slušatelja AGRFT Ludvik Bagari in Ksenja Mišic, stojnica ekološkega zbora z informacijskimi materiali, publikacijami in bedži. S. E. Z. V IMENU JAVNOSTI! ROVARJENJE NATANA BERNOTA, NEURADNEGA ŠEFA SRS NUCLEAR LOBIJA... ZAKAJ NOČEMO ATOMA: (RAZEN V ZNANSTVENO-ZDRAVSTVENE NAMENE) Vika Potočnik, SRS delegatka v zveznem zboru skupščine (citat): Vprašanje o graditvi nukle-ark je bilo eno mojih prvih delegatskih vprašanj-absurdno je že dejstvo, da je zakonodajno-pra-vna komisija skupščine več kot eno leto iskala ustrezen člen, po katerem bi lahko proglasila moratorij (Če bi se o moratoriju odločali na referendumu, bi nuklearni energetiki izgubili na celi liniji /op. avtor). Šele ko sem poklicala na pomoč zvezno MLADINO, so mi sporočili, da pripravlja ZIS ustrezen zakon za moratorij na gradnjo nukleark do leta 2000...) povzeto po posnetku intervjuja z Viko, lO. 4./.VAL 202. dr. Marek Lenardič, neodvisni ekološki založnik ter organizator strokovnih ekoloških seminarjev: Samo dosedanji visoko in srednje radioaktivni odpadki iz NC Krško bodo zaposlili čuvaje jedrskih odlagališč za nadaljnjih 25.000 tisoč let. . . (To je 219 000 000 delovnih ur.. .)? In sedaj k bistvu... Resnica o visokih apetitih atomskih doktorjev ali projekt »Kako se zadolžiti do marginalnih razsežnosti — PLAČALO bo nevedno ljudstvo. . . Ko sem prebral nič kaj romantično pritožbo predsednice IO ZVOS-a, sem v trenutku izgubil še tisto malo vere do moje VLADE. Ne samo, da se obnaša neekološko, deželo na sončni strani Alp hoče spremeniti v eno samo veliko jedrsko odlagališče. Kot da ni bil Černobil dovolj resno opozorilo, radioaktivni duh se bo dotaknil samo enega milijona Evropejcev. /Indirekt ali rubrika Saj ni res, pa je... Kogar zanima zgodovina, tov. Krajgherjeva je bivša žena danes pokojnega Borisa Kidriča./ O Kidriču smo v 8. št. Tribune/ Nagodetov proces/ lahko prebrali naslednje vrstice:. . .iztrgan citat,. . .Šef SRS Ozne in kasnejši predsednik IS skupščine SRS tov. Boris Kidrič NI NIKOU DOVRŠIL GRADBENEGA ŠTUDIJA. Podobnost z večino SRS politikov je zgolj naključna in nenamerna.../. Kar pa se tiče ZVOS-a, Upravni odbor zveze /predsednik: medijska zvezda in slovenski premier Janez Stanovnik, IO-tov. Kraigherjeva/ se je v minulem obdobju distanciral od sodelovanja z Zeleno stranko avstrijskih Korošcev /iniciativa proti NC Krško/, prav tako pa ni znano stališče zveze do takojšnjega zaprtja rudnika Žirovski vrh (RUŽV)...? Glej: Mladina, 25. marca ppoo7, rešeto! Bistvo: 1. marca 88. se je pod vodstvom dipl. ing. Natana Ber-nota sestal forum IBE, ki je obravnaval posamezne inozemske ponudbe glede gradnje novih nukleark v YU (protest tov. Kraigerjeve v Delu, 2. aprila). Tov. Bernot in njegovi pristaši so zagrešili dvoje kapitalnih napak: 1. - Niso upoštevali pravno-veljavnega zakona o moratoriju na JC, ki je bil javno objavljen v Uradnem listu skupščine SRS. S tem svojim nehumanim dejanjem so javno predjucirali veljavni zakon (do leta 2000) najvišjega organa SRS, SKRATKA, DOKAZALI SO- da nismo pravna država, temveč država odtujenih centrov moči! 2. - Grobo so prekršili zakon o javnem obveščanju, po katerem mora biti vsak občan nemudoma obveščen o zadevah, ki grobo posegajo v njegovo prihodnost. Gospoda javnega tožilca prosim, da v skladu s pooblastili ukrepa proti tov. Natanu Berno-tu in njegovim podrejenim zaradi nelegalnega dela! Nadalje naprošam GOSPODA Dušana Ši-nigoja, predsednika IS SKUPŠČINE, za pravno-veljavno izvajanje zakona o MORATORIJU. V kolikor, spoštovani gospod Šini-goj ne boste ukrepali vi-bo ukrepala celotna YU alternativa! NAMESTO ZAKLJUČKA ENERGETSKA BODOČNOST Tov. Bernot verjetno premo* samo en kvazi izgovor za grai' njo nukleark: Teorijo električnega mrka /beri teorijo lobijs^ monopolnega izsiljevanja elektrogospodarstva/. Ne ve pafocti-no) naslednjih dejstev: 1. YU porabi 3x več elektrici energije na enoto prebivalca^ primeri z državami evrop* skupnosti. 2. Glavni krivec za »tako«veti-ko porabo električne energij6 sC skriva v naših težnjah uvelfi' vlja težko metalurške indusffle v povojnem obdobju . 3. Če bi orjaki naše težke & dustrije plačali le za manjši 6» gozdov), ki so jih s svojimi m realističnimi dimniki uSP' NJIM f° uničiti), bi že zdavnaj ban rali ŽELEZARNE IN DOBNI OBJEKTI. 4. in zadnjič -Ali se tov. Be not zaveda razlike med kis/» dežjem ter atomskim sevanje*-Razlika je le v dejstvu, da sie° nje ogroža celotno človeško P pulacijo, medtem ko kisli o* ogroža v glavnem le goz&°V. Čas bi že bil, da bi slovens*? vlada in tov. Bernot pojas* svojemu narodu naslednja v mirjanja: 1. Usodo bodočih (in sedanj jedrskih odpadkov in NC K" { ter ostalih nuklearnih virov-* lahko narodom in narodnost YU ponudite vsaj en argu™6? neškodljivosti JEDRSKIH <>& gališč... 1. Kako pojasniti naslednje p£ jave iz okolice RUŽV-ja: De]0 mirane žabe, črn krompir, sf3i nje alfa delcev, PRISOjN0^, ris® sni'1 ABADONA.. . ZA NOVO EKOSOCIALIZUA-^ \1- DOBROBV ZIJO CIALIZMA LJUDSTVA 3. Usodo danes rojenih *n ' ( živečih. Pa brez zamere-p s Tomaž Cvagelj, Štanje j Vsi tisti , ki so prepričani'^, je nuklearna bodočnost J**] SVETLA BODOČNOST, ^S BODOČNOST. . . w„ d POŠLJITE SVOJO PETI'CW S Zlasti sta vabljena dipl. inž- jJ"L T AN BERNOT ter dr. MILAN * ft PIČ {J (GLAS J Moše Pijadeja 1 Po sklepu upravnega odbora iščemo SODELAVCA ZA DELO PRI IZDELAVI ČASOPISA. Če obvladate opremljanje teksta za fotostavek, montažo fotostavka, reprofotografijo, retušo 'n druga znanja, ki so potrebna pri pripravi časopisa za tiskarno in če imate najmanj srednjo šol0, se prijavite na naš razpis. Delo je razgibano, delovni čas pa prilagajamo delovnemu procesu, (dopoldne, popoldne, m nedeljah). Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, pričakujemo pa, da boste začeli delati čimpre'' lahko že 3. maja. Prijave pošljite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, do torka,26. aprila 1988. Borut Kos DEŽELA Z ENIM SAMIM ZAKONOM V nekaj nadaljevanjih bomo objavili zanimiv zapis Boruta Kosa o poti po Iranu. Potoval je sam in se je srečal s številnimi ljudmi, ki razmere v tej islamski deželi ocenjujejo drugače kot uradna poročila. Iran — dežela z enim samim zakonom Kaj se dogaja danes v Iranu, osem let po revoluciji, izpeljani pod Homeinijevim vodstvom? Vemo, da je država v vojnem stanju z Irakom in ne vem še koliko drugimi državami, da je vpeljan islamski zakon, kaj več pa skoraj ne. Poročila, ki nam jih ponujajo sredstva javnega obveščanja so zelo skopa in se nanašajo izključno na dogodke ob fronti, kako pa je z ljudi, življenjskim standardom, spremenjenimi običaji ter njihovim pogledom na vse te stvari, pa je potisnjeno v stran. Torej kaj storiti, da vidiš resnico in na svoji koži občutiš deželo z vsemi svojimi protislovji? Edini odgovor je — sam se odpraviti tja, pogledati resnici v oči, pa naj je to še tako nemogoče ali nevarno. Ravno to je tudi mene mikalo. Jugoslovani, na moje veliko veliko presenečenje in ravno tako tujci, ne potrebujemo vstopne vize, medtem ko večina drugih državljanov to potrebuje. Vize pa je skoraj nemogoče dobiti, kajti na iranskih ambasadah je potrebno čakati tri mesece ali več na odgovor na prošnje, katere pa so kot po pravilu vse odbite. Zato se nisem čudil drugim popotnikom, ki so me gledali z zavistjo, kajti mnogo jih je na vse načine poizkušalo priti do njih, vendar brez uspeha. Tudi meni se je zdelo čudno, da ne potrebujem vize za takšno državo, ki se v krčih vojne in izpeljevanju islamske revolucije otepa tujcev kot nadležnih muh. Ravno tedaj so bila (in so še) aktualna vprašanja o vpletenosti naše države glede oskrbe Irana z orožjem, zato mislim, da obstaja nekje vzrok, pa naj je to politični ali ekonomski o "dobrih odnosih" med Jugoslavijo in Iranom ter kot posledica odprava viz. Ravno tako bi lahko naši mornarji povedali precej zanimivih reči o čudnih tovorih za Irak in Iran. Pa pustimo diplomacijo in politiko, saj vemo, kaj pravi ljudski pregovor o njih. Iz Evrope vodi glavna pot v Iran preko Dugu-bujazita v Turčiji, zanikrne, vendar izredno zanimive kurdske vasice v Mako - prvo mesto v Iranu, oddaljeno kakšnih dvajset kilometrov od meje. Z nekakšnim kombijem sem se iz Dugubujazi-ta odpeljal proti iranski meji. Za sopotnike sem imel izključno Irance, ki so se vračali iz Turčije, ki je ena redkih držav, ki jo lahko obiščejo, pa še za to je težko dobiti potni list. Na srečo je bil med njimi tudi neki možak, ki je za silo obvladal angleško in mi je dal nekaj nasvetov, kaj storiti na meji. Najbolj me je zanimal črni trg z denarjem, kajti vedel sem, da obstaja precejšnja razlika v primerih z uradno menjavo. Zvedel sem, da uradno dobim za 1 US $ - 70 rialov, na črno pa tudi 1.000, torej trinajstkrat več! Zato sem se odločil, da se na meji izognem zamenjavi in to storim šele, ko pridem iz carinske cone. Skrbelo me je, če me sploh bodo spustili v državo, kajti v potnem listu sem imel izraelsko vizo in iraški pečat, kar pa carinike prav gotovo ne navdušuje preveč. Vendar se je izkazalo, da to ni bila nobena težava, kajti preko iraške vize je neki turški carinik pritisnil masten pečat in jo s tem prekril, iranski uradniki pa tega gotovo niso opazili, kajti drugače bi se moral vrniti nazaj. Prav zanimivo mi je bilo, čeprav nekoliko mučno, čakanje na pregled potnega lista, ko sem si ogledoval prostor napolnjen z Iranci, na katere je iznad vrat z železnimi rešetkami, ki so vodila na iransko stran, gledal Homeinijev portret, velik kakšen meter in pol, na drugi strani pa ravno tako velika slika Ataturka. Imel sem občutek, kot da sta ta dva voditelja, vsak v svoji državi, nekakšna bogova, njuna modrost in dobrota, ki izžarevata iz slike pa zagotovilo za blaginjo in varnost svojega ljudstva. Čez nekaj več kot pol ure je prišel do železnih vrat iranski uradnik z mojim potnim Ustom, odklenil vrata in v angleščini dejal: "Dobrodošli v islamski republiki Iran". Takoj mi ni bilo povsem jasno, kaj se dogaja, kajti bil sem prepričan, da bodo odkrili iraški pečat, vendar sem že stal izza vrat in odhitel proti izhodu. "Sem torej notri? Kaj je treba še storiti, to je vseeno prehitro," mi je rojilo po glavi, ko sem iskal izhod. Neka ženska me je napotila proti banki, kjer naj bi prijavil koliko denarja imam s seboj, vendar sem le vstopil v banko, za vrati počakal nekaj minut in odhitel iz stavbe. Bal sem se namreč, da bom moral zamenjati 150 dolarjev, kar sta morala storiti dva Novo-zelandca prejšnje leto, ko sta vstopila v Iran iz Pakistana. Hitro sem se odpravil proti neki opečnati stavbi, oddaljeni kakšna dva kilometra, kjer naj bi mi pregledali prtljago. Še vedno sem čakal, da me kdo pokliče nazaj, vendar na srečo —nič. V stavbi sta že čakala dva carinika, vidno zdolgočasena in kot izgleda sem jima popestril dan. Začela sta pregledovati moj nahrbtnik, vsebino "strokovno" pre-metala po celi mizi ter se zapičila v prospekte o Turčiji, ki sem jih nosil s seboj, kajti po ogledu Irana sem se nameraval vrniti za kakšen mesec v Turčijo. Vsako stran posebej sta minuto ali več gledala in prospekte zlagala na dva ločena kupa. Ko sta vse skrbno pregledala, mi je eden porinil nekaj prospektov nazaj, za druge pa dejal: "Sex no!", "Kakšen sex?" sem vprašal začudeno. Pokazala sta na nekatere fotografije, ki so propagirale turško obalo, kjer so se v kopalnih kostimih sončila mluda dekleta. Še vedno mi ni bilo jasno, kjr sta videla, kaj s seksom povezanega. Nič ni pomagalo moje pol arabsko - turško prepričevanje, da so to le spodobne slike s plaže. Prospekti so že leteli na dvoje. Vse skupaj mi je postalo smešno, ko sem ju opazoval, kako sta čakala, da se bom začel razburjati, jaz pa sem planil v smeh in iirCi% potni list, da udarita žig, kar je zame pO1*1 prosto pot. A Končno sem prišel iz carinske cone in iskati taksi, kajti avtobus za Mako je ravno ljal. Na hitro sem z nekim fantom zamenja' riale, pri čemer me je seveda poizkušal p1*' okoli, vendar sem vedel, kolikšna je črna me^ $ in kako denar izgleda, tako da je fant goto^tf slil, da nisem prvič v Iranu ter sva stvar opravila. ^ Predno so me začeli oblegati takaisti, pri ljudeh naokoli pozanimal, koliko stane a do mesta, kajti drugače bi prav gotovo plaČfl.ji kratno ceno, ki so mi jo ponudili, vendar se jj na hitro odpravil in se zrinil v eno izmed, K Vozniku sem takoj plačal tistih 100 rialov, j: kasneje ne bi terjal za višjo vsoto in s srne^°0\ef je sprejel. Izgleda, da sva bila vsak po fif > enakega testa. On je hotel od mene iztisn' več, jaz pa plačati čim manj. Sploh me n» ■ njihov način zaslužka, kajti po obiskih v *af arabskih državah je bilo zame takšno bara" nekaj povsem vsakdanjega. Prvi stik z domačini V Maku sem takoj našel hotel, kajti "^fl sem imel s seboj neko angleško knjigo za P ke, v kateri je precej informacij, kako n^-e & preživeti in kaj videti v deželah, kakršna i ^ Iran. Ta knjiga je bila zame prava bibliji' ^fl kjer ni mogoče najti informacijskega urada ^t1, ce, kar je tudi razumljivo, kajti po revolucu kaj le-teh bolj malo. ^ tJ1 Bil sem že pošteno lačen, vendar sej>c$ uspeha iskal restavracijo po dveh edinih ul sestavljata mesto, stisnjeno v ozki soteski-sti je tekla motna voda in tudi drugače je ^ naokrog mokro, kar je prav čudno za ta de ki ga obdajajo le puščave. Na ograjah ob posedali ljudje, večinoma moški in zdolg preživljali večer. Čeprav niso znali ang10^ hoteli navezati stik z menoj, vendar niše farsko tako, da dlje od "hello" nismo pr>sl .jj^ se «" I°rek, 19. aprila 1988 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. STRAN «3©IMSB3raEI!GLAS Pom^^ravmK Z ZDRAVO PREHRANO NAD PROTIN Za bolnike, ki jih muči protin, so posebno neprimerne je-1 iz notranjih organov, kot priželjc, možgani, jetra, ledvičke str ■ * sar<^e'e m sardine, nekatere zelenjave, kot beluši, br-eni obrovt, cvetača, rabarbara, špinača in stročji fižol. Ta ie so bogata purini,ki pospešujejo oziroma poslabšajo bo-, 2ensko simptomatiko. Hrana ne sme biti mastna in bogata s ^lorijami, vsebuje najmanj beljakovin, posebno živalskih, in skušamo v glavnem nuditi z mlekom, sirom, skuto, jajci rastlinskimi snovmi. Alkoholne pijače so prepovedane, pri-' Poročamo pa uživanje večjih količin druge tekočine. Zlasti ve-s . takrat, kadar jemljejo bolniki sodobna sredstva za po-peseno izločanje uratov. Z večjimi množinami tekočine po-Pf.sirn° odplavljanje uratov in zmanjšujemo nevarnost nasanja ledvičnih kamnov in ledvičnega peska. TA MESEC NA VRTU ZBIRAMO RECEPTE ZA ORIGINALNE GORENJSKE JEDI KRAPKI Včasih, ko je pri nas kmečka ohcet trajala najmanj en dan in eno noč so bili za zadnjo jed vedno krapki. Dokler teh ni bilo na mizi, se ohcet "uradno" ni zaključila, nam piše naša dopisnica Ivana B. iz Gori j. So pa zelo nasitni in teknejo tudi brez ohcet i., dodaja. Iz 3 jajc zamesimo malo bolj mehko testo kot za rezance. Dobro pregnetemo, testo naj počiva pol ure. Medtem pripravimo nadev: pol kilograma zmletih orehov dodamo toliko goste sladke ali kisle smetane, da zgnetemo primerno gosto maso. Sladkamo po okusu. Ohce-tni krapki niso bi!i preveč sladki. Iz te mase naredimo za oreh debele kroglice. Testo razvaljamo nekoliko debelejše kot za rezance. Narežemo kvadratne krpe, na katere damo kroglice nadeva in oblikujemo okrogle krapke, ki jih skuhamo v slanem kropu. Polpokriti naj vro pol ure. Kuhane poberemo v skledo in zabelimo z maslom. Lahko jih tudi potrosimo s sladkorjem. **AV JE, DA VEMO Pravilna zelišča sušimo na zraku ko§a V°Ja zelišča sortiramo že v leuJ1'* P*še sloviti francoski ''šča M Messegue. »Slaba ze-ti^j u Uvelimi cvetovi in nagni-dr^ °reninami vržem proč, ob-k0j samo zdrava zelišča. Ta-'tft11!^0 ^n P0l0žim na pletena «0, Sita U' "---r"«'"" "«* pici-ciic ' KJer se lepo posušijo. Ved adar le utegnem, jih pretre JJ1-d? pride do njih zrak. To je ] °JPo»aembno opravilo. Vrhova sita postavljam ven v v Pr?sto pod streho skednja ali 1 J*°Jo »rastlinsko hišico«, da bi J^roval zelišča pred slabim ' djfmen°m, toda vedno pazim, . »majo dovolj zraka. Kadar le j J ^rn, odprem vrata v družin- vi^80stišče, kjer miroljubno žili YSe moje rastline na svojih ■52r^ razvrščenih drugo vrh x5lsi po posušenem senu. i "^Or^ nirr»ate skednja, imate čico, da bi se hitreje posušile. To je barbarsko početje, ki uniči v rastlinah njihove učinkovine. Če bi se radi družili z zdravilnimi zelišči, se jih najprej naučite ljubiti. Ne storite ničesar, kar bi jih ranilo ali bolelo. Lističe osmukajte z roko. Nož in vsak dotik s kovino jim je neprijeten. Premešajte jih s širokimi gibi roke, da bi prišla do zraka. Posvetite tudi pozornost njihovi toaleti, zato previdno zdrgnite korenine, da odpade z njih posušena zemlja. Posušena zelišča zmanite z roko in ne na deski za sekanje. Za to lepo ravnanje vam bodo hvaležna.« Moda MORNARSKO MODRE ČRTE Saj ste že ujeli, da bo letos spet v modi mornarsko modra barva. Pa seveda črte tudi. Da boste za poletje spletle modni pulover za vaše najdražje in seveda tudi zase, je treba začeti že zdaj plesti. Nobenih posebnih nasvetov ne potrebujete. Le črte pletemo: lahko enako tanke ali enako debele, lahko tudi različno široke, toda naj bodo belo-modre. In modra mora biti prava temna, mornarsko modra, material pa seveda zdravi, hladni bombaž. Marjetice, mačehe in spominčice posadimo aprila na stalno mesto. Če jih sadimo preveč na gosto ali v senco, postanejo zelo visoke. Zato sadimo naštete rastline 20 cm narazen, če seveda ne gre za posebno slabotne rastline. Mladi zajčki niso občutljivi za mraz, če jih dobro utrdimo, preden jih sadimo na prosto. Razdalja med rastlinami je odvisna od sorte in višine rastlin. Na normalno široko gredo (120 cm) posadimo zajčke v 5 vrst, v vrstah pa nizke sorte 20 cm, visoke pa 25 cm narazen. Fajgeljne ali levkoje lahko sadimo na prosto že od sredine aprila, ker jim rahli spomladanski mraz ne škodi. Najbolje je, da kupimo pikirane (presajene) rastline, ker se raje primejo kot rastline iz setvene grede. Šabo nageljne sadimo na prosto prav tako že v drugi polovici aprila, ker vzdrže brez škode nočni mraz. Mlade šabo nageljne vzgajajo v toplih gredah, zato moramo paziti, da kupimo dobro utrjene rastline. Šabo nageljne sadimo najmanj 25 x 25 cm narazen, če so sadike pikirane. Če tla niso preveč mrzla, lahko v drugi polovici aprila sadimo na prosto tudi že dalije. Od prezimljenih dalij rastejo samo tiste, ki imajo zdrav gomoljni vrat. Dalije odženejo samo na tem mestu. Glede na to preverimo tudi rastline, ki jih kupujemo na novo. Višjim sortam dalij postavimo najprej kole, potem pa sadimo gomolje. Kdor dela to obratno, poškoduje gomolje in korenine. Gomolje dalij posadimo tako globoko, da so najmanj 10 cm pokriti z zemljo. Kako na široko jih sadimo, pa je odvisno od sorte. Če režemo tulpe za v vazo, moramo cvetove odrezati tako, da ostaneta na rastoči rastlini najmanj še dva zelena lista. V nasprotnem primeru se nanovo razvijajoča se čebula tako poškoduje, da prihodnje leto ne požene cveta. O BOGASTVU SO REKLI Edino bogastvo je življenje. Ni in ne more biti pravičnega bogastva. H. D. Thoreau Čehov Bogastvo in siromaštvo imata skupno prekletstvo, da človeka zasužnjujeta. Graf Prosto ^ug suh in zračen '^"Uate' imorda kaščo. Če tudi te ;0tnarj *Aahko sušite rastline na tan. Pregrnete s papir- "" ne dajte rastlin v pe- LATINŠČINA — Zakaj pa zdravniki govorijo latinsko? — Da se pacienti navadijo na mrtev jezik... KUHAJTE Z NAMI POR S KROMPIRJEM Za 4 osebe potrebujemo 6 lepih porovih stebel, 2 krompirja, sol, 4 dkg surovega masla, poper, žličko zelenjavne začimbe (vegeta, za-činke ali podobno). Por očistimo in zrežemo na 2 cm dolge koščke. Krompir operemo in olupimo. Narežemo na lističe. Oboje stresemo v lonec in obli-jemo z vrelo vodo ter solimo. Kuhamo do mehkega. Kuhan por in krompir zmečkamo, dodamo surovo maslo in rahlo popopramo. Dodamo še zelenjavno začimbo, prevremo na šibkem ognju in postrežemo. PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ Z OVSENIMI KOSMIČI NAD GUBE Odlično masko, ki nam dokaj zgladi gube na obrazu in kožo naredi voljno, naredimo iz ovsenih kosmičev. 50 g ovsenih kosmičev prelijemo s pol kozarca prekuhanega mleka, sokom pol limone in kozarcem kamiličnega poparka. Zmes namažemo na obraz in pustimo, da deluje najmanj 15 minut. Potem bo koža kot žametna. _ ureja DANICA DOLENC ACRADA TEDNA ^udi mi bi radi pomagali Lojzku gra».^ekega dne mi je mama v časopisu Glas pokazala foto-h° ^bJ2*13 iz Tržiča. Pogledal sem jo in prebral sem tudi Y ?• ki je bilo poleg slike. Ubogi Lojzek, sem mislil. j0 * ~°jzek bi šel rad na zdravljenje v London, pa doma nimajo , 'ko denarja, da bi mu to lahko plačali. Prek časopisa so Vr» „ ,rnih na naša, človeška srca, da bi zbrali denar za Ix)jzko- zdravljenje. nari Ur>' ^az m mu rao" pomagal, pa kaj, ko nimam veliko de-8Urn"' *em Pa sem premišljeval, da ne bom kupil žvečilnih Loj Nev pa sladkarij in Zabavnika ter ta denar namenil za še sošolcem bom rekel in vsi skupaj bomo le nekaj jhjtt "a' sem se, da moji sošolci ne bodo za to. Kar nisem Pal povedati svoje želje. šiCo • pa sem nekega dne počakal po pouku svojo tovari-Sern v^J' Vse POvedal- Lepo me je pogledala in v njenih očeh ca v da je bila takoj za pomoč. Naslednji dan je tovariši-riar pa?recm res povedala. Vsi so bili pripravljeni prinesti de-2m0g rj'dno smo zbirali prispevek. Vsak je prinesel, kolikor je nje j^ašega denarja je veliko premalo za Lojzkovo zdravljeni sre£g ran smo ga v želji, da bi bil tudi Lojzek nekoč zdrav Luka Zazvonil, Osn. šola Simona Jenka Kranj ^Ha1S?£LIC, GREGOR AHAČIČ CFVr^ *IGA. GREGA HODNIK, 5>ILAR. PETRA BEŠTER Aprilska To sem jaz Piščanček kikirika, sonce mu mežika, krava bleje, kozici se smeje. Izza vogla pritacal medved brundo Čiričav. Mačka je zalajala, kužka je pohrustala. Muha pribrenčala, prašička je ubila, mati se je jokala, ker se ga je znebila. Ovca je zakokodakala, koklji repek snela, ona pa je mukala, ker ga ni imela. Mateja Kuzma, Osn. šola Petra Kavčiča Škofa Loka Zdravo! Ime mi je Gašper. Hodim v tretji razred celodnevne šole Selca. Rad se oblačim v telovadne hlače. Nisem posebno velik, ker merim le stopetintrideset centimetrov. Tudi kilogramov mi tehtnica pokaže bolj malo, če stopim nanjo. Lase imam rjave, ravne in kratko postrižene. Oči niso kaj posebnega, saj so rjave, kot jih ima večina ljudi. Sem odličnjak. Rad imam likovni pouk in telovadbo, pri kateri imam že tri rekorde. V našem razredu se od drugih učencev razlikujem po laseh in velikosti. Gašper Benedik, 3. r. COŠ Selca Otroci bi morali živeti s soncem, luno... Ste že kdaj pomislili, kako bi se počutila ptica, če bi morala večino svojega življenja preživeti med štirimi stenami in betonom? Najbrž prav nič prijetno. Toda v bistvu se prav to dogaja z nami. Življenje nas mladih je hudo enolično. Vsak dan hitimo v šolo in se vračamo domov. V šoli gledamo v tablo, poslušamo tovarišico, da bi se vsaj nekaj naučili. Marsikdo si na tak način skrivi hrbtenico, mnogim opeša vid... Pa je vsega tega treba? Zakaj ne bi imeli poleti na primer pouka v naravi? Matematiko bi se lahko učili na travniku, pa čeprav bi si kdo umazal hlače. Pri likovnem pouku ne bi imeli problemov, kaj risati. Zemljepis bi se lahko učili s potovanji po svetu. Na tak način bi se lahko učili tudi tuj jezik. Pozimi bi moralo učni program dopolnjevati tudi smučanje, sankanje, drsanje, tek na smučeh. V učni program bi lahko uvedli več praktičnega dela. Poleti bi se lahko učili kuhanja v naravi, ribarjenja... Z vsem tem bi si poenostavili tudi učenje biologije. Marsikdo si bo laže zapomnil živalske in rastlinske vrste, če jih bo lahko žive tudi opazoval. Najbrž ne bi bilo prav nič dolgočasno opazovati pajka, kako si spleta mrežo, da bo dobil svoj plen. Skratka, otroci bi morali svojo mladost doživljati v naravi, se učiti stvari s tem, da jih doživljamo, se vsaj v svojih mladih letih do sitega naužiti svežega zraka. Naše geslo naj bo: ŽIVETI Z NARAVO! Valerija Bernik, 8. d r. Osn. šole Lucijana Seljaka Kranj Taborniški sestanek >4RAv2,VlŠEK' BOŠTJAN ŠOLAR, iT°R Vrat?- ALEKSANDRA ZUPANC. SIKMATEJF|N2GAR. -.-^S------ H MEl ITA KRAMAhHv >iAUti2? Sestanek imamo vsako sredo. Vodi nas vodnica sosedova Marje-tu. Meni so sestanki zelo všeč. Sedaj vem, da so najmlajši taborniki murni, ki postanejo medvedki in čebelice. Naša skupina se imenuje vod srne. Poznam že znak našega Kokrškega odreda in znak ZTS. Medvedki nosimo taborniško obleko. Bil sem že na zimovanju v Dražgo-šah. Pripravljam se za tekmovanje v taborniškem mnogoboju. S tekmovanjem bom praznoval dan tabornikov. Gašper Košir, Knedl f/ i/ t^Hega* |K!M.IZnih nuK"»d — izlet z Alpinino karavano konec bii *sDon .^um^ K žirovskim čevljarjem, seveda, letoš-*«deii več1*"1" rubrlke- Vsuk te<,en novo ime» en Naravoslovni dan 29. marca je bil naravoslovni dan. Bilo je sončno jutro. Zbrali smo se pred šolo. Šli smo k potoku Žabnica. Ustavili smo se in si ogledali, kakšne rastline rastejo ob potoku. Napisali smo prvi odgovor. Šli smo naprej. Ogledali smo si mlake. Čisto potiho smo se približali mlaki, a žal so nam račke pobegnile. Potem smo šli naprej in videli žabji mrest. Videli smo tudi pasje stopinje in poslušali ptičje petje. Dolgo smo bili pri potoku. Tovariš Berčič nam je povedal veliko o potokih in izvirih. Videli smo tudi Soro. Pri vrbo-vem nasadu smo popili sokove in pojedli sendviče. Potem smo napisali odgovore. Zadovoljni smo se peš vrnili domov. Polona, Sabina, Mateja, Matjaž, Oliver, 2. a r. OS Cvetka Golarja škofja Loka Skok V tretjem razredu sem pogosto hodil k Poldovi skakalnici. Prevzemala me je želja, da bi tudi jaz tako skakal. Z mosta sem se upal peljati, toda z zaletišča še ne. Večkrat sem poskušal in poskušal, a strah je bil močnejši. Vrstniki so me priganjali, naj skočim, toda nisem mogel zbrati poguma. Nekega dne sem jih opazoval: njihovo držo, kako se odrinejo, držo v zraku in pristanek. Nekoč pa sem sklenil, da zopet poskusim. Povzpel sem se do vrha, se pripravil in se spustil. Veter in sneg mi je bril v obraz, jaz pa sem letel po zraku. Ko sem pristal, sem to povedal bratu in ga vprašal, če si on upa. Rekel je, da si upa in skočil je še on. Gregor Kopavnik, 4. b r. OŠ 16. december Mojstrana Sliko je poslal Janez Pipan iz Škofje Loke, zraven pa pripisal, da so ob dnevu železničarjev učenci Osnovne šole Cvetka Golarja na Trati pripravili v čakalnici železniške postaje priložnostno razstavo slik in spisov na temo o železnici. Razstava bo odprta do 15. maja in si jo lahko ogledate. Pomagali smo na kmetiji V torek, 12. aprila, smo prišli v šolo slabše oblečeni in s polivinilasti-mi vrečkami. Šli smo na kmetijo. Tam smo si najprej ogledali domače živali. Videli smo kobilo z žrebičkom, krave s telički, bika, tri prašiče, kokoši, muco in kuža. V hlevu je bilo še prazno lastovičje gnezdo. Potem nam je gospodinja s kmetije dala košare in nas odpejala na travnik in njivo. Tam smo pobirali kamenje, papir, palice, stara koruzna stebla in vse nosili na kup. Smeti se je nabralo za štiri velike kupe. Po končanem delu nam je gospodinja Strupijeva dala piškote in bonbone. Bila je vesela, da smo pomagali. Tudi mi smo bili zadovoljni in smo obljubili, da bomo še prišli pomagat. Učenci 1. a r. Osn. šole Simona Jenka Kranj, DE Center j vi A { Narisal Sašo Jolič th* ^Air^j^ffiL^MELOVC^^ J @®l£SSSyJ©DSIQLA9 8. STRAN ZANIMIVOSTI. Torek, 19. aprila^ Simone Dumont Duh je ostal mlad Preddvor, aprila— Simone Dumont, po rodu Belgijka, po srcu pa svetovljanka, ima 75 let. Lasje so osiveli, čas je spredel mrežo gub, duh pa, kakor da ne ve za leta. Še bi popotovala, sklepala prijateljstva z mladimi, bistrimi ljudmi, se učila jezikov, brala. In vse, kar more, tudi počne. Prejšnja leta je Belgijka Simone Dumont prihajala v pred-dvorski dom upokojencev le na obisk, potem pa se ji je kraj tako priljubil, da je ostala. Leto in pol že prebiva v Preddvoru in ta čas se je že naučila za silo slovenščine, tako da ji že uspe navezati vsakdanji vljudnostni pogovor z vrstniki. Vendar ji to ni dovolj. Kupola si je slovar in učbenike, da bo z njimi poštena in enakovredna sogovornica tukajšnjim prebivalcem. Ob našem obisku je bila ravnokar v družbi z učenkami osnovne šole iz Predoselj, ki redno obiskujejo dom ostarelih. Te so ji brale iz mladinskih glasil, ob slovesu pa so ji pustile kupček revij, da bi se še sama učila. »Po poklicu sem babica, zdaj že upokojena,« pripoveduje simpatična sogovornica. »Vedno sem delala kot mravlja, pomagala sem na svet številnim otrokom, zato tudi zdaj ne morem mirovati. Svoje družine nimam, tu v Sloveniji pa živi moja sestrična, mati devetih otrok. Tako sem, prišla živet sem, misleč da bo moja pomoč dobrodošla. Vendar kaže, da s svojimi sorodniki nisem bila na pravi valovni dolžini, zato sem se naselila v domu starejših. Tu mi je všeč, takšne lepe okolice ni nikjer drugje. Naravo imam rada, pravi užitek je živeti tam, kjer je civilizacija še ni okrnila. Vendar pa nekako pogrešam vrvež mesta, razstave, gledališče, razne dejavnosti, ki jih tu gori ni. Vem, da obojega ne morem imeti. Rada bi hodila v Kranj na tečaj slovenskega jezika, vendar bi morala imeti avto. Od nikogar ne bi bila rada odvisna. Toda pri vas v Jugoslaviji ni mogoče kupiti avtomobila na kredit in brez čakalne dobe, tako da imam bolj malo upanja.« t inoni minevajo dnevi v preddvorskem domu kot vsem drugim. Ko sedijo skupaj v knjižnici in se ukvarjajo z ročnimi deli, ji zveni na uho blagozvočna slovenska govorica. Včasih se vključi v pogovor, kaj več pa s svojim znanjem ne more. Tako tudi ne more navezati globljih prijateljskih stikov. Z vrstniki v domu se resda dobro razume, toda ljudi po svoji meri, ki bi z njo delili enake duhovne vrednote, ne najde. Z upravnikovo pomočjo je navezala stike z oskrbovanko enega ljubljanskih domov, nekdanjo učiteljico klavirja, ki tekoče govori francosko. Občasno se srečata in poklepetata, pa čas hitreje mine. Ta srečanja in redki obiski otrok iz predoseljske šole Simoni največ pomenijo. Pravi, da ji mladi ljudje dvigajo moralo, da se z njimi v družbi tudi sama pomladi. D. Z. Žlebir Vaja planinske enote JLA Turistični podmladkarji so se zbrali v Kamniku Da Bled ne bo več bled Kamnik, 15. aprila — Mladi Kamničani so bili konec minulega'tedna gostitelji drugega otroškega turističnega festivala, ki so mu dali naslov »Turizmu pomaga lastna glava«. V tekmovalnem delu festivala so nastopili tudi učenci, turistični podmladkarji iz Osnovne šole dr. Josipa Plemlja z Bleda. Njihova predstavitev in nastop na temo: Bled je včasih tudi bled, je prepričala žirijo in mladi Blejci so si na festivalu prislužili prvo mesto. Že zgodaj dopoldne so.se tur'-stični podmladkarji z različnih koncev Slovenije srečali v Kamniku. Nekateri so bili lani že na podobnem srečanju na Polzeli, drugi so prvič pričakovali, kakšen bo otroški turistični festival. V Osnovni šoli Frana Albrehta so pripravili razstavne panoje, nato pa so se na okrogli mizi pogovarjali o mladih in o turizmu. Kljub družabnim srečanjem in ogledom komedije so mladi turistični zagnanci najteže čakali popoldanske prireditve, tekmovanja finalistov turističnega podmladka, ki je potekalo pod naslovom Turizmu pomaga lastna glava. Med sedmimi finalisti so bili tudi mladi Blejci. Prvi so nastopali in kar malce treme so imeli. Toda Kamničana Bojan in Tina sta s svojim prisrčnim voditeljstvom festivala pomagala, da" so mladi tekmovalci pozabili, da so na odru. Prisrčno, kot znajo le mladi, so pokazali kako bi turistično obogatili svoj kraj. Turistični podmladkarji z Bleda so se odločili, da pokažejo, kako bi počistili Bled. Po predstavitvi kraja in njegovih znamenitosti so ugotovili: Z gradu je Bled res lep, bleščeč, kako pa je v resnici pa poglejmo od blizu. Na platnu Kamniške kinodvorane so se menjavali videoposnetki, ki so kazali stvari, ki jih na turističnem Bledu ne bi smeli videti: smeti, polomljene klopi, zanemarjene stavbe, nečistočo. In da Bled ne bi bil več bled, so začeli iskati rešitve. Pričeli so s čiščenjem, pometanje, pa opozarjanjem z napisi, pripravili so razstavo plakatov, predvsem pa so akcijam dodali lasten vzgled. Zavihali so rokave in začeli z delom. Prisrčen nastop Andraža, Urške, Mete, Anžeta in Karline na odru je požel aplavz zbranih turističnih podmladkarjev, njihovih mentorjev in Kamničanov, ki so si ogledali tekmovalni del otroškega festivala. Nato so nastopili še mladi iz Črnomlja, ki so pokazali, kako bi oživeli običaj Jurjevanja, pa mladi Kamničani, turistični podmladkarji iz Laškega, Nove Gorice, Polzele in Sevnice. Žirija Turistične zveze Slovenije ni imela lahkega dela, ko so ugotavljali, kdo je po- kazal naj duhovite j ši in najboljši program. Pa so se le odločili in zmago namenili mladim turističnim zagnancem z Bleda. Za dobro delo in seveda spodbudo, da Bled res ne bi bil nikoli bled. Takole so po nastopu povedale Magda, Lidija in Marina, ki skrbijo za turistične krožke in fakultativni pouk na Osnovni šoli dr. Josipa Plemlja na Ble-du:-Mislimo, da kljub nekaterim očitkom pravi Blejci živimo s svojim krajem in s turizmom. Morda nekatere moti hrup in dejstvo, da je precej stvari dražjih kot v neturističnih krajih, vendar pa je le veliko takih, ki živijo za turizem. Podporo za delo z mladimi dobimo predvsem pri blejskem Turističnem društvu in Marku Potočniku, pa tudi Katki Knafličevi smo mlade mentorice hvaležne za mnoge nasvete pri delu z mladimi turističnimi zagnanci.« Da je njihovo delo uspešno in da mladim na Bledu ni vseeno, kakšen bo turistični faZ^Ln hovega kraja, pove že da jih okrog sedemdeset_ je turistični krožek, ki je or\% ziran za učence do petega ra ^ da, okrog štirideset pa J1 . vključenih v program t""2!-^ višjih razredih. Urška veY^ pravi:»Delo pri turistih pa krožku mi je všeč zato. ke sedimo le v šolskih klopeh, i i več obiskujemo hotele, ho ^. na izlete, vezemo prtičke, f skujemo turistične podmlaajji je na drugih šolah po Slov gn Učenje je sproščeno in rađ dim h krožku.« Mnoge zan ^ ve stvari so predlagali turlS ; $e podmladkarji v Kamniku, saj^ že najmlajši zavedajo, da e živeli v takšnem času in ra ^ rah, kakršne pripravljamo nes. In tudi mladi Blejci so F. rok za to, da Bled ne bo P° vedno bolj bled, temveč bo o nil sloves pravega turisticn V. Stanovi Usposabljanje slovenskih jamarjev strma skala za j pripravljeni tudi za reševanje planince ni ovira Bohinjska Bela, aprila — Pripadniki planinske enote naše armade so pred koncem svojega pouka na vaji pokazali, kako znajo in zmorejo opraviti svoje naloge v najtežavnejših razmerah. Urjenje so posneli beograjski televizijci, ogledali pa so si ga tudi uredniki jugoslovanskih TV-hiš. Nobena skrivnost ni, da se pripadniki planinskih enot naše armade pripravljajo za bojevanje na najbolj težavnem terenu. Čeprav te naloge niso preproste niti v ravnini, so seveda toliko bolj zapletene v goratem svetu, kjer se naravnim oviram pogosto pridružijo ostrejše klimatske razmere. A vendar ni nobena prepreka tolikšna, da je ne bi bilo moč premagati z vztrajnim učenjem in urejanjem. O tem so nas ponovno prepričali pripadniki enote, ki nadaljuje tradicije 7. SNOUB France Prešeren. Pred nedavnim so namreč na vaji prikazali, kaj so se naučili med dosedanjim poukom. Na strmi skalni steni so plezalne skupine izvedle samo-reševanje, reševanje s pomočjo sedeža in nosil ter izmik orožja v reševalnem sedežu. Druge skupine so predstavile prehod prek vrvnega mostiča in prenos ranjenca prek prehoda, reševa- nje ranjenca s pomočjo žičnice ter spuščanje z vrha stene po vrvi. »Naš pouk se začenja na plezalnih preprekah na poligonu,« je pojasnil vodja vaje Drago Ivanovič in dodal: »Tam dobijo vojaki osnovno znanje o alpinistični tehniki, ki ga potem dopolnjujejo med usposabljanji v zimskih in letnih razmerah v naravi. Današnja vaja sodi v program rednega urjenja ob koncu pouka.« »Gre za najbolj zahtevno zvrst pouka,« je svojega kolega dopolnil starešina Nikola Džalo, »pri katerem bi vsaka napaka postavila življenje vojaka na kocko. Zato je nujno temeljito učenje in stalno urjenje, pri čemer nam največ pomagajo vojaki z alpinističnim znanjem.« Eden takih vojakov je tudi Janez Primožič iz Doline nad Trži-čem, ki se je pred prihodom v armado več let ukvarjal s plezanjem. Kot je povedal, je med tokratno vajo moral premagati kratko, vendar težko smer v steni, med dosedanjim poukom pa je skušal čim več svojih alpinističnih izkušenj porazdeliti manj veščim tovarišem. Sprva je primanjkovalo telesnih moči in je izpolnitev naloge motil strah, kakor je priznal vojak Djuro Edelinski iz ravne Bačke, ob pomoči tovarišev pa se je navadil na gibanje v goratem svetu in opravljanje vojaških postopkov v strminah. S. Saje Polčje, Bohinjska Bela, 16. aprila — Konec tega tedna so se zbrali v republiškem centru za obrambno usposabljanje člani Jamarske zveze Slovenije na tečaju za reševalce. Mlajši so odšli na praktično urjenje v skale nad Bohinjsko Belo, starejši pa v eno od brezen na Jelovici. Slovenija je dežela, ki je bogato posuta s kraškimi pojavi, predvsem številnimi lepimi jamami. Zato ni čudno, da ima pri nas jamarstvo že skoraj stoletno tradicijo in da jamarska zveza Slovenije danes združuje okoli tisoč članov v 35 društvih. »Naši člani,« je povedal predsednik JZS Vido Kregar iz Ljubljane, »se že dolgo zavedajo, da je raziskovanje jam nevarna dejavnost. Čeprav so glede na razvejano aktivnost nesreče dokaj redke, moramo biti pripravljeni tudi za take primere. Posebno zadnja leta namenjamo veliko skrbi izobraževanje in usposabljanju za reševanje v jamah. Tako je doslej opravilo izpite za reševalce-pripravnike 29 jamarjev. Zanje je letošnji tečaj, ki se ga udeležuje prek 40 jamarjev iz vse Slovenije, predvsem priložnost za dopolnitev in preverjanje znanja, mlajši člani pa se učijo vseh potrebnih veščin za reševanje v jamah.« Po teoretičnem delu v prvi medicinski pomoči so se jamarji podali iz učilnic v naravo. Mlajši člani, ki se šele pripravljajo za jamarske reševalce, so se zbrali pred strmimi skalami nad Bohinjsko Belo. Tam so se prvi dan tečaja spoznavali ob pomoči inštruktorjev z načini nuđenja tovariške pomoči in reševanjem ponesrečenca z vrvno tehniko. Drugi dan so jim izkušenejši vrstniki prikazali sisteme dviganja ponesrečencev iz 80-meterskega bazena na Jelovici. Med kandidati za reševalske pripravnike, ki so pridno vadili're-ševanje tovariša z vrvi, pripetih v steno, sta bila tudi Helena in Aleš Stražar iz Domžal. Kot sta priznala, je tako znanje nujno, da jamar pomaga sam sebi, če se znajde v stiski, še večja usposobljenost pa je potrebna za reševanje drugih. Tečaj sta ocenila kot zelo koristen, saj se reševalske veščine med redno jamarsko dejavnostjo poredko obnavljajo. Vodja tehnične komisije pri JZS Tomaž Planina nus je seznanil, da jamarjem preti največ nevarnosti pri spuščanju v globino zaradi padajočega kamenja. Nevarni so tudi padci v globino, zlasti novince Inštruktor daje jamarki navodila, kako do "ranjenca" in kaj z njim. Ponesrečenega jamarja Je pravilno namestiti na nosj ^ Foto laf' pa ogrožata mraz in vlaga v podzemnem svetu, zaradi česa ^ pride do izčrpanosti organizma. V dosedanji jamarski dejavn registrirali nekaj prek 30 nesreč; v težjih nezgodah se je smr nesrečilo 6 jamarjev. Za čim hitrejšo pomoč v nesrečah imajo jamarji or^an po slovenskih pokrajinah reševalne skupine, ki lahko ukrep i0 mostojno. Njihovim članom bodo podelili prve naslove rese-jjti>; konec maja na zboru jamarjev v Čr nomlju. Tam bodo pripra*jj J izpite za reševalske pripravnike, ki so sodelovali na letošnje ju. Tako bodo postopno širili vrste reševalcev, ki med jamarj tudi samozaščitno ravnanje. S. Saje Saj^ V zakloniščnih rovih rastejo šampinjoni Gobe v nedrih Kranja Kranj, 15. aprila — Matjaž ('hvata! iz Kranja in Kdo Kotnik z Visokega sta lani pustila službi in začela v podzemnih rovih, ki se prepletajo pod starim delom Kranja, gojiti gobe šampinjone. Od lanskega maja sta, kot pravita, delala vsak dan od jutra do večera. Zabetonirala sta več kot šeststo kvadratnih metrov tal, vse oboke podzemnih rovov zaščitila s polivinilom, uredila elektirčno napeljavo in za to porabila več kot tri kilometre žice, poskrbela za ventilacijo in ogrevanje, uredila prostor pred vho dom z Jelenovega klanca, izdelala in namestila police, postorila še marsikaj drugega in se hkrati tudi izobraževala. Pri nas sta o gojenju šampinjonov napisani dve knjigi, v katerih pa je bolj malo povedanega o gojenju v rovih. Več sta zvedela na sejmu za gojitelje gob v Italiji, obiskala pa sta tudi goji tel je šampinjonov na Štajerskem in Kamniku in se nazadnje napotila še v Gorenjsko kmetijsko zadrugo —TZO Sloga, kjer so ju kljub nekaterim slabim izkušnjam iz preteklosti dobro sprejeli. Z zadrugo sta podpisala kooperantsko pogodboo odkupu in drugih oblikah sodelovanja, prek zadruge pa sta se tudi pokojnin-sko-invalidsko in zdravstveno zavarovala. »Prve gobe sva nabrala decembra lani,« sta povedala Mat jaž in Kdo in nato pojasnila način gojenja. Kompost, v katerem je že podgobje (uvoženo iz Francije), dobita iz Zagreba v vrečah, ki jih s pomočjo prijateljev ali skupine delavcev znosita na police v rove. Po treh tednih razraščanja podgobja pokrijeta kompost z mešanico šote, peska in mulja in prej kot v enem mesecu že zrastejo prve gobe. Nabiranje traja približno dva meseca, potem pa se vse začne znova — stare vreče s kompostom ven, nove noter, prekrivanje, skrb za temperaturo in vlago. . . »V rovih so dobre možnosti za gojenje šampinjonov, edini problem je ta, da je treba ves material znositi ročno. Količine niso majhne, v eni izmeni je na policah prek trideset ton komposta,« sta povedala Matjaž, in Fdo, ki vlagata v kozarce, prek za1 pa jih oddajata Živilom, SP^i ji gobe tudi sama Rožci in drugim trgov»°^r organizacijam na Gorenji j skušata pa prodreti"tudi n ; ško območje. Že ta teden f eže »j od 12. do lfi. ure (vhod ie y žno na sredini Jelenoveg3 Zanimanje za gojenj«?$J njonov narašča tudi na ^T^F skem. Matjaž in Edo se ne u začela prodajati tudi sve^« kupiti jih bo mogoče vsa* m f■ konkurence, pravita Pa delo zahtevno (ko se J'^gžVfi kvarila ventilacija, sta d -jii*1, več dni in noči) in tudi^/ r ni tolikšen, da bi oboga pa boljši kot v trgovini. ,0 C- j J£reM9. aprila 1988 • Vrednost dela V Zdravstvenem domu v Škofji Loki se je pokvarila vodovodna napeljava, zato je bil nujen takojšen ukrep domače komunale. Ko so prizadevni komunalci poslali račun, so v zdravstvenem domu malo računali in ugotovili: cena ure nekvalificiranega delavca pri komunali je dvakrat višja kot ura zdravnika... • Drugarski pozdrav iz Ljubljanske banke Opomena zboarff!30,?Vili Smo' da niste platili zatezne kamate u iznosu 900 dinara, slali e«, 6 nog P'ačenJa kredita. Obaveštenje o ovoj obavezi i- uplatnicu 311 sm° vam dana 10.3.1988. Tbg Kran^0 V3S' da 9°mj' 'Znos platite u roku 15 dana na žiro račun: LB Poplatit!,UCa^U,da zateznin kamata ne izravnate u ovom roku, mi čemo ih banka l Pr'manJu P^e redovne rate. Drugarski pozdrav: Ljubljanska Kranj, Cesta JLA 1... tomeSi* d°if 'Sa L'ub,Janska banka ni Poslala velikokladuškemu Agro-fianki L- S katerim lma tesne stike, ampak čisto navadni kranjski ob-nK|. ki zaenkrat še slovensko govori.. 9. stran mmmm^oiAs ALPETOUR Na pomladanski sejem v Zagreb V Alpetouru pripravljajo obiske letošnjega mednarodnega spomladanskega sejma v Zagrebu, ki bo med 19. in 24. aprilom. Na sejmišču se bo našlo marsikaj zanimivega, predstavljena bodo različna področja gospodarstva. Organiziran je 28. mednarodni sejem kmetijstva in prehrane, 36. mednarodni sejem blaga za široko porabo, 30 Mednarodni sejem drobnega gospodarstva in obrti z razstavo "Napravi sam", organizirani bodo 9. mednarodni dnevi turizma z mednarodno turistično ponudbo, Gastrofest, Sportex in še veliko drugega. Marsikaj bo moč kupiti po ugodnih cenah, predvsem pa obutev, oblačila in okrasne predmete. Cena avtobusnega prevoza in vstopnina za obisk sejma je za posameznike 12.500 dinarjev, za šolarje pa 8.900 dinarjev. Prijave sprejema Alpetour, Potniški promet Kranj. Nekateri res ne morejo preživeti konca klasičnega rock-blues udarjanja po strunah. Utapljajo se v lastni samozadovoljnosti. Stvari brez učinka - otopelost je absolutna. Tako je bil tudi naslov prireditve klasično, običajno mladinski. Ročk večer. Nastopijo štirje bendi, dvakrat pa se pojavi tudi jam session. Začelo se je začuda točno. Ker pa je očitno, da v Kranju nikoli ne bomo imeli ročk koncerta ob uri, ki jo zasluži, bo tudi publike vedno toliko. Članov bendov in prijatelji. Malo drugače je bilo sicer proti koncu. Kakih 150 ljudi in razprodana pijača... Tako in s tem rockerji potrjujejo; da potrebujejo zgolj zabavo. Očitno jim ni niti toliko važno, kako vse skupaj zveni. Kako? Skaralej nastopijo prvi in igrajo prazni dvorani. Zato so igrali (lepa poteza) na koncu še enkrat. Ocena: dve do tri. Signal. Vsako soboto v Predosljah. Drugače od Chuck Berrvja do Beat- lov. E 94 ali VVhitespiriti najbolj izraziti, a še vedno malo skopi. Pevec z vitalizmom ogreje publiko. Barockoko. Včasih pankerji zdaj... Slabo! Dragi rockerji, hvala vam, da ste se s pristno zavzetostjo trudili, vsaj trudili. Murfi M. Einheit Čvek Dobra in slaba vest Nekega dne je American Sili Gordin dobil dve vesti — eoo slabo in eno dobro. Slaba ie bila ta, da mu je založnik že dvestokrat po vrsti odklonil, da tiska njegov književni prvenec, dobra pa je bila ta, da bo zaradi tega prišel v Guinniso-vo knjigo rekordov. • Dean Martin: Sinatra je umazana podgana Pred nedavnim so prišle NA DAN vznemirljive vesti o uspešni turneji starih tovarišev Deana Martina in Franka Si-natre ter Sammvja Davisa, da bodo pripravili imenitno turnejo. A že na začetku so se strašno sporekli: Dean Martin, ki ga mučijo ledvice, je izjavil, da je Sinatra umazana podgana. Martin je jezen zato, ker je Sinatra vztrajal, da se turneja nadaljuje brez njega, sporekli so se že na začetku, ko se je Martin tako čudno obnašal, da so njihove nastope kritiki povsem raztrgali. KJE SO, KAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI RAJ KO KOZAR Ne sodi sicer med športne veterane, katerim je prvenstveno namenjena ta rubrika, vendar je Raj ko Kožar svoj nogometni zenit že dosegel z uvrstitvijo med najboljše slovenske igralce nogometa proti koncu šestdesetih let. Še vedno igra skladno s potrebami in sposobnostmi za člansko ekipo kranjske Save, razen tega pa trenira mladince kranjske Save. Ne brez uspehov. Mladinsko moštvo se je uvrstilo v enotno slovensko ligo. Za zdaj so sedmi in ni bojazni, da bi izpadli. Sava ima solidne igralce, ki so med tednom zaradi šolskih obveznosti in dvoizmen-skega pouka redko vsi skupaj. Talenti prihajajo iz savske kadetske ekipe, pa tudi iz klubov, v katerih dobro delajo z mladimi. Raj ko posebej omenja Zarico, Primskovo in Kokrico. Raj ko Kožar, star 41 let, je referent za rekreacijo v Iskri Kibernetiki v Kranju in ima izobrazbo višjega trenerja. »S trinajstimi leti sem začel aktivno igrati nogomet. Najprej pri Mladosti, sedanji Savi, potem med letoma 1962 in 1967 pri Triglavu v mladinski in članski ekipi, od leta 1967 do leta 1969 pa pri Ljubljani, ki je takrat igrala v II. zvezni ligi. Vrnil sem se h Triglavu, odslužil vojaščino in presedlal k Savi, kjer sem že 16 let. Kar štiri leta sem bil stalni član slovenske mlade in mladinske reprezentance,« opisuje svojo igralsko pot Rajko Kožar. »Kar precej let se ukvarjam tudi s trenerstvom. Od leta 1972 do leta 1976 sem treniral Savo, potem tri leta kranjsko člansko Selekcijo, ki se je ponovno uvrstila v enotno slovensko nogometno ligo. Veliko dobrih nogometašev smo vzgojili v Kranju, združevali smo kakovost, dobro in načrtno delali, ni bilo problemov in nekateri igralci, ki so se takrat učili nogometa, danes marsikaj pomenijo v slovenskem in tudi jugoslovanskem nogometu. Formirali smo pionirske, kadetske in mladinske ekipe. Trdim, da prvenstvo v mladinskih kategorijah kranjski nogomet ne sme zgubiti stika s slovenskim vrhom. Mogoče je prav tu največja hiba Triglava, ki nima svojega priliva mladih igralcev za prvo moštvo. Bojim se, da bo Triglav izpadel. To bo slabo za kranjski in gorenjski nogomet. Pred dvema sezonama sem bil tudi trener ljubljanskega Teola Slovana, ki je bil v slovenski ligi tretji.« Zanimiva je Raj kova primerjava nogometa takrat, ko je bil sam v igralskem vrhuncu, in današnjim. »Nogomet je takrat v slovenski družbi, telesni kulturi višje meril kot danes. Takrat so nasploh kolektivni športi več veljali. Danes je ugled nogometne igre padel. Popularna je še, vendar ji ljudje obračajo hrbet predvsem zaradi mnogih nepravilnosti, predvsem v višjih, profesionalnih ligah. Takrat je bil naš nogomet v primerjavi s svetom na boljšem, danes pa zaostaja. Današnji nogometaši morajo biti telesno bolje pripravljeni, na višji ravni pa sta organizacija igre in njena tehnična in taktična plat.« J Košnjek BlEB'88 • Ansambel Stopar Ansambel dela dobre tri leta, člani an-mbla pa so stari od šestnajst do devet-najst let. Sodelovali so na festivalu v Števerja-p7i kjer so osvojili prvo mesto, dvakrat na luJu dobili zlatega Orteja. |L Pred letom dni so izdali svojo prvo lJkSeto, z naslovom Vsak ne more biti mu-, ,*ant, ravnokar pa posneli drugo, kaseto, ie l'k pred izidom. Leta 1986 so bili na Lojtrci domačih, nastopali pa so tudi izven domovine in sicer v zahodni Nemčiji in večkrat v Avstriji. Marca so zmagali na Lojtrci domaČih s skladbo Zaihtela bi od sreče. Letos pa člani ansambla Stopar odhajajo na odsluženje vojaškega roka. Na Alpskem večeru bodo igrali skladbe: Ne bodi otožen, Zaihtela bi od sreče, Jaz pa vem. • Zoran Lupine "Na diatonično harmoniko sem zače! igrati pred devetimi leti, bolj za šalo kot zares," pravi Zoran Lupine, virtuoz na dia-tonični harmoniki, "najprej sem igral Slakove in Miheličeve melodije, sedaj si skladbe pišem sam. Pred dvema letoma sem skupaj z nekim tržaškim slovenskim društvom ustanovil šolo za ta inštrument. Kot "freito-ner" igram v glavnem sam in v triu. Nastopam v Furlaniji in Sloveniji, igral sem pa tudi že na Siciliji in v Franciji. Pred kratkim sem v Italiji posnel kaseto, snemal za Radio Koper in tržaški RAI in na italijanskih zasebnih televizijah in ljubljanski RTV. Najpomembnejše zmage sem dosegel na mednarodnem tekmovanju v Saurisi, na mednarodnem tekmovanju v Anconi, na Zlati harmoniki in na svetovnem prvenstvu v Ahtnu. Devinsko - nabrežinska občina, kjer živim, mi je letos podelila posebno priznanje za uspehe na glasbenem področju. Letos bom z mladim tržaškim ansamblom gostoval med našimi rojaki v Kanadi, na tiho pa upam,da bom dobil potrdilo za nastop v Nemčiji." Sodelujte v nagradnem žrebanju! Alpski večer 88 bo letos na Bledu, v športni dvorani, 14. maja, ob 20. uri. Objavljamo tretji nagradni kupon, ki ga pošljite na Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Naše vprašanje se glasi: Koliko članov je v ansamblu Stopar? Pravilne odgovore bomo žrebali, srečnim izžrebancem pa poslali po dve vstopnici za Alpski večer na Bledu. Ime in priimek M V J KUPON ŠT. o Moj naslov - 6 — ALPSKI VEČER BLED'88 Koliko članov je v ansamblu Stopar e gorenjske vasi sMta vasica eJ?ria. v°inama Pa Je mar" na3nu"1 Prav sadje prineslo ftje. PoJKši denar- Sadje in žga-slovei0Sf i10 jtešpUevo žganje je ^ tod. Ce pridete v vas s Gorica Piše: D. Dolenc Pri izredno lepem kužnem znamenju na vrhu podvinskega klanca se zavije na Gorico. spodnje, begunjske strani, vas bodo ob poti pozdravljale častitljivo stare slive, ki pa ob dobrih letinah še vedno rode. Češpljevo žganje je bilo najbolj "kreditno" "Jaz sem se že spraševal, kako da ni nobenega novinarja k nam, saj je Gorica stara gorenjska vasica," mi je dejal najstarejši vaščan Andrej Globočnik, Muhovc, čigar hiša nosi številko 1. V 87. letu je že, a ima na mladost še vedno žive spomine. Skromno se je živelo včasih, pripoveduje, ob žgancih in krompirju, meso je bilo le za praznike, sicer so bili pa še največja poslastica ocvirki na krompirju. Da je kot fant prislužil kakšen dinar, je hodil v tabrh k sosedom in golevat h gozdarjem v Dovje. Pa s sadjem se je zaslužil kakšen dinar. Z bratom Francljem sta samotež napolnila z jabolki in jih peljala na Je- senice. Ko se je v železarni končal šiht, so delavci prišli k njuni koreti. Včasih se je vse prodalo, še "pobirovci". Veliko sort jabolk so imeli, če-bularje, svahklne, hlebčarje, ko-smače. Voščenke tu ni bilo, po njih je slovela Besnica. Slovele pa so njihove slive. Neko poletje so jih pri njih doma nabrali 9 gnojnih košev, ki so jih prodali žganjekuharju Zorcu na Posav-cu. Ja, češpljevo žganje je bilo najbolj "kreditno". Na Gorici je najboljše žganje kuhal prav stari Mihove, Andrejev oče, Cven-kljev iz Peračice. Včasih je bila njihova hiša nekakšen center Gorica je pretežno kmečka vasica, ki ima okrog 90 prebivalcev, spada pa pod krajevno skupnost Radovljica, skupaj z Vrbnjami in Mlako, njena fara pa so Mošnje. vasi. Tu se je vse dogajalo, tu so ob nedeljah plesali, včasih še med tednom. Dagarinov Tina je igral na harmoniko. Tudi Mihov-čev ata Andrej je silno rad plesal. Kje so tisti časi, se sprašuje danes? In kje je lahki korak? Včasih je v šestih urah prišel z Gorice na Jezersko, kjer so pasli njihovo živino. Čez Peračico in Hudo jo je mahnil v Tržič, od tod v Puterhof, od tam pa čez Komatevro na Jezersko. Najbolj so včasih cenili visoke koroške planine. Prenizke planine, kot je na primer Preval, niso dobre. Hude muhe so tu. Brsnina, Ko-matevra, Virnik, to so bile planine! Včasih je Komatevra preživela po 300 glav živine čez poletje. Tudi na Mošenjsko planino so vodili živino, pa je bilo med vojno požgano. Tudi ovce je včasih imela vsaka hiša, vsaj dve, rjave, da so imeli volno za doma. Ajda in čebele Včasih so vse pridelali doma. Vsa žita so sejali, tudi ajdo. Zdaj srnjad vse uniči in ajde že dolga leta tod nihče ni sejal. Pa so včasih ajde toliko pridelali, da so jo za pšenico zamenjavali. Z ajdo so bile povezane tudi Murnikove čebele. Po tri vozove panjev je imel stari Murnik. In kadar ni bilo paše zanje doma, jih je pre- Andrej Globočnik, Muhovčev ata je s svojimi 86 leti najstarejši vaščan Gorice. Zadnja leta so mu moči malce opešale, pri osemdesetih pa je še tako drva cepil, da se je vsak čudil. — Foto: D. Dolenc peljal "na poljansko", h Kranju. Kam, Muhovčev ata točno ne ve, toda verjetno na Sorsko' polje. Ko je bil še otrok, so pravili, da so jih "Poljanci" radi napadli, kar z orožjem, in kakšen panj ukradli. Čebele so bile v tistih časih bolj cenjene. No, pri Mur-niku so se čebele ohranile do danes. ureja DARINKA SEDEJ GM @©JS@SSME2GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 19. a prila 1988 Lokostrelec Marjan Podržaj Zaljubljen v lok Šenčur, 17. aprila - Lok in puščica sta bila že v prazgodovini gibalo življenja. Kmalu se je razvil tudi lokostrelski šport. Le — ta ima evropska, svetovna prvenstva in nepogrešljiv je tudi na letnih olimpijskih igrah. Temu sportu se je zapisal kot mladinec tudi de-vetindvajsetletni član LK Šenčur Marjan Podržaj, ki je tekstilni inženir, toda delovne dolžnosti opravlja v Kemični tovarni Podnart kot galvanski tehnik. Kolektiv ima posluh za športnike. Lokostrelec LK Šenčurja Marjan Podržaj ni samo dober lokostrelec, temveč je tudi avtor prve knjige o lokostrelstvu, ki bo hkrati tudi prva strokovna literatura o tej športni panogi, izšla pa bo v sredini maja. O Podržaju, zaljubljen v lok in puščico je težko povedati kaj novega. Poznajo ga po vsem svetu kot odličnega lokostrel-ca in razširjevalca tega plemenitega športa. Njegova disciplina je hunt in filed, ki zahteva najpopolnejše lokostrelsko znanje. Največ uspeha je dosegel v prostem stilu. Nobena vrsta loka mu ni tuja. Zaradi svojega znanstvenega pristopa do lokostrelstva je postal izreden poznavalec tehnike strela ter lokostrelske opreme. »Z lokostrelskim športom sem se začel ukvarjati leta 1978 pri tedanjem LK Exoterm, sedaj Ikos. Kmalu sem prišel iz anonimnosti in to mi je zagotovilo tudi reprezentančni dres. Že na prvi tekmi sem prišel v reprezentanco, saj sem tokrat postavil nov državni rekord v fita disciplini. Dosegel sem 1187 točk. Leta 1981, 1984 in 1986 sem bil udeleženec svetovnih prvenstev, kjer sem vedno osvojil deveto mesto. V Avstriji sem bil na evropskem prvenstvu šesti v disciplini hunter field. Leta 1981 sem bil na svetovnem prvenstvu dvain-petdeseti. To je bilo doslej najlepše in najkvalitetnejše svetovno prvenstvo. Doslej sem bil šestindvajsetkrat državni prvak v vseh kategorijah in stilih. Leta 1984 sem iz LK Exoterm Kranj pristopil k LK Jugobanka v Ljubljani, leta 1985 pa sem v Šenčurju ustanovil tudi lokostrelski klub Šenčur. V tem klubu je sedaj devetindvajset članov, od katerih jih je tretjina iz Škofje Loke. Obenem sem tri leta reprezentančni trener in predsednik tehnične komisije pri LZ Slovenije.« D. Humer Po končani republiški članski košarkarski ligi ■ - Darko Omahen zaključil z aktivnim igranjem Kranj, 17. aprila — Končana je nova sezona v republiški članski košarkarski ligi. Od aktivnega igranja se je po letošnji sezoni poslovil Darko Omahen. Darko Omahen je star devetindvajset let, visok 198 cm, elektrotehnik v Iskri Telematiki Kranj. Vsako slovo je težko. Triglavan Darko Omahen, ki je bil vrsto let aktivni igralec pri Triglavu in tudi pri Jezici. Star je devetindvajset let, po poklicu elektrotehnik v Iskri Telematiki Kranj. Darko Omahen se je v letošnji košarkarski sezoni 1987-88 dostojno poslovil od mladega moštva Triglav. V republiški ligi so bili z njegovo pomočjo uspešni, saj so bili šesti v Sloveniji. To je boljše mesto, kot so ga načrtovali pred sezono. Njihov cilj je bil, da bi bili med osmimi so desetimi najboljšimi v tej elitni republiški članski ligi. »Svojo aktivno košarkarsko pot sem začel v sezoni 1974-75 kot mladinec pri košar-^*^|P. karskem klubu Sava. Tu sem pilil košarkar- Ut'^^r sko znanje dve sezoni. V sezoni 1976-77 je ^m^9ww I člansko moštvo Triglav prišlo v drugo zve-4|$§i& t+ zno ligo in takrat sem pristopil v ta kranjski klub. Moja takratna višina je bila 198 cm. To je bila dostojna višina, saj je bilo malo tako visokih igralcev pri nas. V sezoni 1982-83 sem igral pri drugoligašu Jezici iz Ljubljane in se nato po končani sezoni spet vrnil v svoj matični klub Triglav. Bil sem tudi mladinski republiški reprezentant v sezoni 1977-78. Po zaključeni sezoni mi je še najbolj v spominu srečanje v Kranju z ljubljansko Ilirijo. Takrat bi Ilirija v Kranju morala zmagati. S to zmago bi se uvrstili v prvo zvezno košarkarsko ligo. A mi smo v tem srečanju dali vse od sebe in v zadnjih sekundah igre smo dosegli zmagoviti koš. Ta poraz je Iliriji onemogočil uvrstitev v prvo ligo. Še več je bilo takih srečanj, ko smo tekmo dobivali v zadnjih sekundah. A prav zmaga z Ilirijo, ki ji je bil poraz usoden, mi je v vseh tehletih aktivnega igranja najbolj pri srcu. Kot sem povedal, je bila moja zadnja sezona aktivnega igranja pri KK Triglavu. Sam bom še rekreativno igral pri Savi sicer pa bom še vedno ostal zvest Triglavu. Po svojih močeh bom pomagal pri delu v tem klubu.« D. Humer Pokal Slovenije v smučarskih tekih Kokrica prva, Triglav drugi, Bohinj tretji Kranj, 15. aprila — Letošnjo zimo je tekmovanje za pokal Slovenije v smučarskih tekih prvič potekalo samo za mladince. Tak način zagotavlja večjo zanimivost in boljšo udeležbo mladih tekačev. Vse tekme zaradi pomanjkanja snega niso bile izvedene in je za končno razvrstitev štelo le pet tekmovanj. Zaradi odsotnosti nekaterih naših najboljših mladih tekačev vrstni red ne kaže pravega razmerja moči, vendar se bo to tekmovanje zanesljivo uveljavilo in prispevalo k razvoju teka na smučeh tam, kjer je najbolj pomembno: pri mladih. Slovesna proglasitev rezultatov bo v torek, 26. aprila, v Slove ni jalesu v Ljubljani, kjer bodo najboljši prejeli pokale in plakete. Na Gorenjskem smo lahko z razpletom letošnjega tekmovanja zadovoljni, saj so pri vrhu gorenjski klubi: Triglav, Bohinj, in Gorje, torej kraji, kjer ima tek na smučeh tradicijo. Najboljši v posameznih mladinskih kategorijah so Marko Dolenc (Brdo), Tomaž Žemva in Jožko Poklukar foba Gorje) med mlajšimi mladinci, Urška Fečur (Logatec), Tjaša Zunkovič (Kranjska gora) in Jana Repinc (Bohinj) med mlajšimi mladinkami, Peter Klofutar (Kranjska gora), Jure Šorli (Triglav) in Jože Kranjc (Lovrenc) med starejšimi mladinci ter Nataša Lačen (Črna), Andreja Grašič (Kokrica) in Simona Srebot (Črna) med starejšimi mladinkami. Gorje so ekipo najboljše med mlajšimi mladinci, Bohinj ekipno med mlajšimi mladenkami, Triglav pri starejših mladincih in Kokrica pri starejših mladinkah. Generalno pa je med 16 klubi prva Kokrica s 481 točkami. Triglav iz Kranja je 357 točkami, Bohinj tretji z 290 točkami in Gorje četrte z 241 točkami. Kranjska gora je šesta, Rateče devete, Bled deseti, Mojstrana pa šestnajsta. ureja JOŽE KOŠNIEK L J K°žnjek Kranjski smučarski skakalci že sedmič zapored zmagovalci Pokala Kokta Starejši pionirji najšibkejša točka Kranj, 10. aprila — Skoraj neverjetno je, da so skakalci Iskre Delte Triglava iz Kranja spet, že sedmič zapored, zmagovalci pokala Kok-te. Zima je bila še posebej na Gorenjskem skopa s snegom, razen tega pa zaradi popravil skakalnic na Gorenji Savi ni bila mogoča vadba na plastiki, razen na najmanjši napravi. Ekipa mlajših pionirjev o De ta Zato je zadovoljstvo okrog 70 skakalcev Iskre Delte Triglava (ta kolektiv ostaja še naprej pokrovitelj kranjskega skakalnega kluba), vodstva kluba, dveh poklicnih trenerjev Sandija Čim-žarja in Janeza Grilca ter hono- Andrej Cuznar, prizadevni trener rarcev Andreja Cuznar j a, Staneta Martinjaka, Vida in Mira Pe-ternela, Zvoneta Kešpreta in Toneta Jelovčana še večje, saj je bilo obdržati primat v jugoslovanskem skakalnem športu tež- ko. Na srečo ima Triglav kakovostne tekmovalce v vseh kategorijah. Najslabša točka so starejši pionirji, vendar bodo izredno obetavni mlajši pionirji to vrzel kmalu izpolnili. Klub se po letošnji zimi ponaša z vidnimi mednarodnimi uspehi. Olimpijska kolajna Matjaža Zupana, deveto in 16. mesto na olimpijskih tekmah ter 10. mesto na poletih v Obersdorfu, so največ vredni. Tomaž Dolar je z drugim mestom v evropskem pokalu dosegel največji jugoslovanski uspeh v tem tekmovanju, osvojil pa je tudi točke svetovnega pokala. Točke evropskega pokala je osvajal Iztok Melin, Janez Štirn pa je začel kasno vaditi in več od osvojitve točk v evropskem pokalu od njega ni bilo mogoče pričakovati. Uspešen je bil mladinec Marjan Kropar z zmago v alpskem pokalu, kar je prvi jugoslovanski tovrstni dosežek. Točke Alpskega pokala so osvajali še Janez Globočnik, Sašo Komovec in Primož Triplat, Knafelj pa je bil drugi na tekmi tega pokala za mlajše mladince. Zmaga v pokalu Kokte pred Elektrotehno Ilirijo in Alpino iz Starejši mladinci so premočno prvi v državi Žirov je največji domači uspeh. Med člani so bili Kranjčani ekipno drugi, med starejšimi mladinci prvi, med mlajšimi drugi, med starejšimi pionirji šesti, med mlajšimi pionirji A do 13 let prvi, B do 11 let tretji in v skupini C do 9 let šesti. Med čla- stom med starejšimi Plon,?et Med mlajšimi pionirji do l-> ^ so ekipno zmago dosegli Da Mesece, Gregor MartinjaK Rok Polajnar, v skupini B sta Uroš Rakova CPa Tomaž Dolar: za njim je uspešna sezona ni so bili najboljši Dolar, ki je bil drugi, Zupan. Štirn in Melin, med starejšimi mladinci Kropar, ki je bil prvi, in Janez Globočnik, med mlajšimi mladinci Tomaž Knafelj z drugim mestom in Marjan Jagodic ter Boštjan Zupan z desetim me- la najuspešnejša Uroš in Iztok Blažun, v skupini Miha Eržen. Na državnih in r^ publiških prvenstvih pa so najj več dosegli Kropar in KnafeiJ med mladinci, v pionirskih kategorijah pa Boštjan Zupan, Gregor Verbič, Rok Polajnar, Urban Franc, Andrej Zarnik, Grefk Martinjak, Uroš Rakovec, Iz*?* Blažun, Robi Vertnik, Miha žen, Andrej Cuznar in Mi«19 Kešpret. Brez pomoči ZTKO Kranj, Psl' hologa Maksa Tuška, mentorje^ ŠŠD in staršev teh uspehov ne bi bilo. Vsem velja zahvala, obenem pa so v klubu prepričani v še prihodnje sodelovanje. Klup* ski trenerji vsako leto testiral0 učence prvih razredov v Straži' ču, Cerkljah, Šenčurju, Predos-ljah in v Kranju na Jenkovi *» Prešernovi osnovni šoli. V nap"' tu imajo vključitev še drugih sol skladno z možnostmi vaditelje^ in skakalnega centra na Gorenji Savi, ki ga sedaj obnavljajo. Ker letos ni bilo snega in so bile skakalnice gradbišče, bodo lani testirani šolarji letos vključeni v vadbo! J. Košnjek Slike: G. šinik Ligaški izidi NOGOMET - V osemnajstem kolu slovenske članske nogometne lige je Triglav iz Kranja v srečanju s Teolom Slovanom v Ljubljani doživel poraz. Izid - Teol Slovan : Triglav 3:0 (0:0). V prihodnjem kolu bo Triglav doma gostil Muro. ROKOMET »SA30) - V moški republiški rokometni ligi je škofjeloški Termopol v dvorani Poden gostil Sevničane. Po boljši igri so Škofjeločani zmagali. V ženski ligi je bil gorenjski derbi. Dekleta Alplesa so v škofji Loki gostili vodilne na lestvice Kranj Duplje. Kranjčanke so bile boljše in zmagale. Izida — Termopol : Sevnica 36:28 (19:10), Alples : Kranj Duplje 16:27 (4:13). Pari prihodnjega kola -moški — Bakovci : Termopol, Poravnajte članarino! Kranj, 15. aprila — Teniški klub Triglav iz Kranja obvešča člane, da sta vpis in plačevanje članarine za leto 1988 vsak dan med 16. in 18. uro na novih teniških igriščih v športnem parku Stanka Mlakarja v Kranju. Za članstvo v klubu se bo upoštevala članarina, plačana do 30. aprila. J. K. Kranj Duplje : Burja, Iskra — Alples. NAMIZNI TENIS - Nadaljevalo se je tekmovanje v prvi zvezni ženski namiznoteniški ligi. Igralke Merkurja so doma gostile TKI - Kemičar in Mladost Ri-bomaterial. V obeh srečanjih so doživele poraz. Merkurjevke so nastopile brez še vedno poškodovane Polone Frelih. Izida — Merkur TKI - Kemičar 0:5, Merkur : Mladost— Ribomateri-al 0:5 ROKOMET - V moški republiški rokometni ligi je škofjeloški Termopol v dvorani Poden gostil Sevničane. Po boljši igri so Škofjeločani zmagali. V ženski ligi je bil gorenjski derbi. Dekleta Alplesa so v Skofji Loki gostile vodilne na lestvici Kranj Duplje. Kranjčanke so bile boljše in zmagale. Izida — Termopol : Sevnica 36 :28 (19 : 10), Al-pina : Kranj Duplje 16 :27 (4:13) Pari prihodnjega kola -moški — Bakovci: Termopol, Kranj Duplje : Burja, Iskra : Alples. d h. OD TEKME DO TEKME Dvojni uspeh Nakla — Nogometaši Nakla, ki igrajo v zahodn1 skupini II. slovenske nogometne lige, so zadnje dneve dosegli dva pomembna uspeha. V derbiju so premagali Jeseničane s 5 :1 in se tako učvrstili v prvem delu prvenstvene lestvice, Jeseničani pa s? bodo morali potruditi za obstanek v ligi. Odigrani sta bili tudi poni' nalni tekmi za pokal maršala Tita za področje kranjske občinske n0' gometne zveze. Finalista sta Naklo, ki je premagalo Zarico s 4 :0,,n Primskovo, ki je ugnalo Savo z 1 : 0. Članski finale bo na sporedu maja, mladinski finale pa dan kasneje. Igrala bosta Naklo in Sava--D. Jošt Zmaga Sreča Mrvarja — Člani tržiškega Šahovskega društva s° v bifeju Slovenija pripredili redni mesečni hitropotezni turnir. Igf8 lo je 16. tržiških šahistov, med katerimi je s 14 točkami zmagal Srečo Mrvar. Ivan Ravnik je zbral 11 točk, Boris Kogoj 10, Andrej 9,5, Franc Škrjanc in Miro Novak pa sta zbrala 8,5 točke — J. Kike' Tradicionalni Muflonov smuk na Kriški gori — Planinsko dr^ štvo Križe je priredilo kljub slabemu vremenu 10. tradicionalni M*** Ionov smuk na Kriški gori. Letos je smučalo blizu 100 smučark ,n smučarjev, ki so bili razdeljeni v 13. starostnih kategorij. Med cid bani je zmagal Jaka Šivic, med pionirji David Komac, med pi°mr^*j mi Branka Svegelj, med starejšimi pionirji Marjan Zupančič, meo starešimi pionirji Mateja Švegelj, med članicami Alenka Komac ijj med veterankami Majda Ovniček. V moških skupinah so zmaga Franc Meglic, Drago Meglic, Viktor Hafner, Marjan Šivic in Cin Pleško. —J. Kikel Čolnarji v Tacnu Košarkarji Triglava vabijo na ples Ljubljana, 15. aprila — Na Savi v Tacnu bodo tudi letos kakovostne kajakaške prireditve na divjih vodah. Kajak kanu klub Rašica iz Tacna prireja 29. aprila, 30. aprila in 1. maja mednarodno prireditev kajakašev in kanuistov v Tacnu, pred tem pa bo 27. aprila mednarodna tekma na Soči._ SA32)Kranj, 17. aprila — ob zaključku letošnje košarkarske se^ zone bo košarkarski klub Triglav iz Kranja s pokroviteljem DO E* term v četrtek v Delavskem domu v Kranju pripravil košarkars* ples. Na tem plesu bodo košarkarji Triglava predstavili tudi svoj dejavnost ob izteku sezone. Ples se bo začel v četrtek, ob 19. uri. D- m Avtobusni prevoz na tek Treh src Kranj, 11. aprila - Prva letošnja domača rekreativna tekaška prireditev bo 23. aprila v Radencih. Tu bodo organizirali prvi in edini tek Treh src. ZTKO Kranj bo spet organiziral za vse tiste, ki se pripravljajo za ta tek, avtobusni prevoz v Radence. Odhod avtobusa bo torej 23. aprila, ob 8. uri izpred hotela Crei-na v Kranju. Prijave sprejema ZTKO Kranj, do petka, 15. aprila. Telefon 21-176. D H Turni smučarski izleti Renduličpeti Kranj, 15. marca — V Lenartu je bila druga dirka za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 125 ccm. Startalo je 37 tekmovalcev, ki so vozili na zelo težki in razmočeni progi. Zmagal je Bernard Urbanija iz Lukovice, edini gorenjski dirkač pa je bil Robi Rendulič, ki je bil v skupni uvrstitvi peti. Robi je pri vojakih v Karlovcu, vendar imajo starešine razumevanje za Robijev šport in mu dovoljujejo udeležbo na tekmovanjih. V Murski Soboti pa sta bili dirki v motokrosu v razredu do 250 ccm in dve dirki za pionirje. Med pionirji od 6 do 8 let je zmagal Štrumberger iz Lenarta, Aleš Rozman iz Tržiča pa je bil na Pucho-vem motorju drugi. M. Jenkole Kranj, 12. aprila — Planinsko društvo Kranj vabi na turno smu carske izlete. Prvi izlet bo na eno od najslikovitejših planinskih točk, na KotoV°_ sedlo. Odhod smučarjev iz Kranja bo v soboto, 23. aprila, ob pol Pv tih zjutraj izpred kina Center. Vzpon bo trajal od treh do petih ur b°/ je, spust s smučmi pa obilico zadovoljstva. Prijave sprejemajo v P sami Planinskega društva. Izlet bosta vodila Peter Leban in DaS Šter. V sredo, 27. aprila, bosta vodnika Peter Leban in Milan Čelik P0^ peljala smučarje in planince na Kališki greben. Odhod bo ob pol ■fj stih izpred kina Center. Vzpon bo trajal okrog 5 ur hoje, spust P*.J? krajši. Za tiste, ki ne bi zmogli vzpona v celoti, bo cilj na Dolgi njiv' kjer bodo počakali in se naužili svežine in miru. 0 Prvega, drugega in tretjega maja pa bo Planinsko društ Kranj organiziralo izlete s Komne na Krn, k Sedmerim jezerom ' na Podrto goro. Za ture je potrebna primerna zimska oprema, de ze, cepin, smučarski čevlji za turno smuko in kože za smuči (P?,1!^; Interesenti se lahko prijavijo za enega ali več izletov v tajni**^ po- Planinskega društva Kranj, telefon 22-823, kjer bodo dali vsa Kjj drobnejša pojasnila Prijave za turni smuk med prvomajskimi pr niki sprejemajo samo še danes, 26. aprila ^ Torek, 19. aprila 1988 Evropa je okužena s steklino 11. STRAN GLAS Se steklina še ne bo polegla? Odk 1 na urb*e V ^^k^ih letih, zahvaljujoč cepljenju na Slovenskem, ugasnila tako imenova-PaJe pr'if St?V^ma P" Psm m mačkah, smo bili dve desetletji varni pred to boleznijo. Ko sice ie P°'drugiin desetletjem po Evropi začela razsajati gozdna steklina, ki jo širijo li-Pasla n^n°Va 5*osegla naše kraje. Sprva se je zadrževala le v Prekmurju, 1979. pa se je raz-° po vsej Sloveniji. znali tudi okrog Škofje Loke. Leta 1985 in 1986 se je stanje najprej umirilo, nato pa močneje zajelo nekatera območja, med njimi Mozirje, Kamnik, od koder je steklino lani znova dobila Gorenjska. Žarišče se zdaj pomika proti Idriji in na Tolminsko, v prihodnjih mesecih pa je pričakovati močan drugi val stekline. d f-^klina se po Evropi širi s hitrostjo 40 5° 100 kilometrov letno. Danes je je polna vropa, prizaneseno je za zdaj še Španiji, portugalski, Veliki Britaniji, Skandinaviji, Jtahji in Bolgariji. Razlog, da ta bolezen azsaja tako daleč naokrog, je lisica, glavni Prenašalec stekline, ki se je razmnožila čez sako mero. Naravnih sovražnikov tako re-v°l° mma (odkar sta iztrebljena orel in oik), vrh vsega pa je bila dolgo tudi zaščitena. Najnevarnejša in docela neobvladljiva oblica stekline je tista, ki jo prenašajo kri pijoči J?etoPirji. Omejena je na srednje in južnoafriški prostor, kjer poznajo primere °kužbe tudi brez ugriza. V votlinah, kjer ži-e tisoči in tisoči netopirjev, je obilica njihovega urina ustvarila kužen zrak. Ljudje, I11 nimajo povsem zdravih pljuč in vdihava-1° te hlape, se zlahka okužijo. Zadnje čase 5* je ta oblika stekline pojavila tudi na Vanskem, v edini državi, ki je doslej kljucala gozdni steklini, s katero je sicer 2*uzena VSe Evropa.__ V Sloveniji je prvo steklino dobilo Prek-^rJe, kjer je dolgo mirovala, nato pa se je 979. pojavila še na drugem koncu, v Ratečah v jeseniški občini. Leto zatem se je zla-pma razširila na jug. Tudi na Gorenjskem R nekaJ primerov, v dolini Radovne, °ohinjU) okolici Kranja, širila se je proti ?-amniku in Domžalam. Leta 1981 je bila *tov*> iija najbolj preplavljena s steklino, na gorenjskem pa jo je tedaj najbolj čutilo ra-rnetno tekmovanje kranjskih šolarjev Več znanja, varnejša vožnja Krani ic___vr_ ._____________• *.r • _ - __________, _ ... - ' . „. . ... anj, 16. aprila — Na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu so nif1^!1 sv°je znanje in spretnosti osnovnošolci ter srednješolci. Pri diiatf^ so Dm najuspešnejši učenci OŠ. F. Prešeren, pri starejših pa Jalu srednje šole pedagoške, računalniške in prirodoslovno mate-""•»cne usmeritve. Tod se je zbralo 22 tekmovalcev iz osnovnih šol in 18 tekmovalcev iz srednjih šol. Po reševanju testov iz cestno prometnih predpisov so osnovnošolci zamenjali svinčnike s kolesi in se z njimi podali na kratko ocenjevalno vožnjo po ulicah, kjer so morali praktično dokazati poznavanje pravil. Enaka naloga je čakala tudi srednješolce, le da so ti vozili s kolesi z motorji. Vsi tekmovalci so se razen tega pomerili v spretnostni vožnji na poligonu, kjer je bilo treba vijugati med raznimi ovirami in voziti prek njih kar najbolj tekoče in zanesljivo. »Spretnostna vožnja se mi zdi zelo zanimiva,« je povedal učenec 8. razreda OŠ Matije Valje-vec v Preddvoru Dušan Bobnar in dodal: »Vožnja s kolesom mi ne dela težav, ker se redno vozim v šolo z Brega pri Preddvoru. Že lani sem z ekipo naše šole ovirami se izkaže, kako ?preten je voznik - Foto: S. Saje Tekmovanje je kot ponavadi 0rganiziral svet za preventivo in ^zgojo v cestnem prometu, za iz- edbo prireditve pa so poskrbeli roleg mentorjev prometne vzgoji na šolah člani vozniške izpit-Je komisije, AMD in ZŠAM ter Pr°metni miličniki. Tekmoval- ^ so nudili gostoljubje v sred-n3ešolskem centru Iskre. osvojil 3. mesto na občinskem tekmovanju. Upam, da bomo letos približno enako uvrščeni.« Srednješolec Damir Bešič z Jesenic, ki je tekmoval za Iskri-no šolo, pa je naglasih »Prometno znanje mladim gotovo koristi. Meni bo prišlo prav za opravljanje izpita za motor, ki ga nameravam kupiti čez kakšno leto. Za prometno vzgojo sem se zanimal že v jeseniški osnovni šoli Prežihov Voranc, kjer sem dobil prva znanja in tekmovalne izkušnje.« In še rezultati tekmovanja! Med ekipami osnovnih šol je zmagala ekipa OŠ. F. Prešeren iz Kranja, ki so jo sestavljali Zvonko Urankar, Tomaž Ažman in Miha Unk. Za njo so se zvrsti- le ekipe iz OŠ J. in S. Mlakar iz Šenčurja, Davorin Jenko iz Kranja, OS Preddvor in VZ Preddvor. Med posamezniki so bili najuspešnejši Slavko Smolej in Dejan Maric (Šenčur) ter Zvonko Urankar (F. Prešeren). Ekipno zmago srednji šoli so priborili kranjski gimnazijci Boris Čelik, Gregor Ušeničnik in Primož Javornik. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Iskre in na tretja ekipa trgovske šole. Med posamezniki so najboljše rezultate dosegli Boris Celik in Gregor Ušeničnik (oba SŠPRNMU) ter Igor Zupan (Iskra). Najuspešnejše ekipe so nagradili s pokali, posameznike pa s praktičnimi darili. S. Saje ^akaj so v kranjskih avto šolah vrste teko dolge Inštruktor ne bom več Kranj, aprila — Eden od odgovorov, zakaj so vrste v kranjskih avto šolah tako dolge, so tudi slabo plačani inštruktorji, ^ai jih ima kranjska občina na seznamu kar 118, s poučeva- njem pa se jih ukvarja le 27. ko ^ammanJe za poučevanje v avto šolah je v Kranju krep-b jSannii°» da je to odgovorno in nevarno delo, o tem ni tre-l? dvomiti, ker so inštruktorji slabo plačani, jih je dosti to de-opustilo. Občinski sekretariat za notranje zadeve ima na u Zt>amu inštruktorjev kar 118 imen, s tem delom pa se jih j ,VarJa le 27. Najmanj 25 na seznamu pa je takšnih, ki bi jih §e 0 hitro vključili v poučevanje bodočih šoferjev, saj imajo veljavno inštruktorsko dovoljenje. . Ne le v kranjskih, tudi v drugih avto šolah na območju Iz-. nega centra Kranj, inštruktorji delo opravljajo pretežno lo nofarno- Izmed 67 aktivnih inštruktorjev jih trenutno to dete Poklicno opravlja le 13, največ takšnih je v avto šoli AMD anj, kjer imajo štiri poklicne inštruktorje, i^v ri Izpitnem centru v Kranju pravijo, da je med aktivnimi Drih^ J* v Kranju približno dve tretjini dobrih ali zelo do-j>1 y Ostali pa so slabi, nekateri celo neprimerni za to delo. tudi n* ^a so seveda vsi enako, po urah, potrebno bi bilo torej i nagrajevanje njihove uspešnosti, kar bi seveda privedlo 0 razlik. Čat' ^°*an pravijo, da inštruktorjev ne morejo bolje pla-sle *v^r SO nJihove urne postavke redno in honorarno zapo-Q^nih inštruktorjev visoko obdavčene. Čista urna postavka je Vejetnenjena s 70 odstotnimi dajatvami, za primerjavo pa po-stnt ^a so denimo intelektualne storitve obdavčene le 10 od-nii \t°' ^?dijo, da bi avto šole morali izenačiti z obremenitva-, >, kakršne imajo izobraževalne organizacije, saj bi inštruk-Je v tem primeru lahko bistveno bolje plačali. M. V. Prevoz nevarnih snovi po cesti in železnici Gorenjska še nima ustrezne opreme Jesenice, 18. aprila — Če se pri prevozu ali pri pretovarjanju nevarnih snovi kaj zgodi, mora Gorenjska zaprositi za pomoč Ljubljano, kajti naši gasilci in reševalci še nimajo vse ustrezne tehnične opreme. V jeseniški občini kot v občini z velikim mejnim tranzitnim železniškim in cestnim prometom morajo ustrezne službe nenehno paziti na blago in tovor, ki bodisi prihaja z Zahoda in se vozi na Vzhod ali pa na tovor, ki potuje v obratni smeri. Nemalokrat se na Jesenicah pretovarjajo strupene in nevarne snovi, ki lahko ogrožajo prebivalce in mesto, če pride do malomarnosti in neznanja. V zadnjem času je na cesti veliko tovora, ki na iranskih tovornjakih potuje od jeseniškega skladišča do Teherana. Na Jesenicah zagotavljajo, da na kamionih ni nevarnih snovi in plinov in da so govorice, kaj vse naj bi pretovarjali na kamione, neutemeljene. Verjeti torej moramo, da je vse blago, ki se z Zahoda prevaža po vsej Jugoslaviji na Bližnji Vzhod, ustrezno označeno in deklarirano in da ni nikakršne nevarnosti. »Zelo dobro sodelujemo z železničarji, ki nas takoj obvestijo o morebitni nevarnosti,« pravi poveljnik gasilske in reševalne enote jeseniške Železarne Aleksander Kotnik, »tedaj nemudoma poskrbimo za zavarovanje in v skladu z nevarno snovjo ukrepamo. Povežemo se z ljubljanskim inštitutom Jožef Štefan, kjer dobimo še dodatna navodila, v pomoč pa so nam tudi priročne knjižice o prevozu in nevarnostih eksplozivnih in drugih snovi. Žal za ustrezno sanacijo nimamo vse potrebne opreme, saj je za tako intervencijo nujna posebna tehnična oprema. Dogovarjamo se, da bi ustanovili tak center v Kranju in bi tako na Gorenjskem imeli specialno tehnično opremo za tovrstna posredovanja. Sodelovali smo že pri podobnih primerih, ko je na primer puščala cisterna na postaji in ogrožala ljudi v okolici. Medtem ko je tovor, ki prihaja iz zahodne Evrope ustrezno označen z vsemi deklaracijami, z vsebino, so hujši problemi z neoznačenim tovorom iz vzhodnih držav. Ob tem je treba veliko več previdnosti in pazljivosti. Naša reševalna in gasilska enota je povsem pripravljena, če bi se kaj zgodilo v karavanškem predoru. Načrt za morebitne predorske nesreče smo pripravili že pred gradnjo predora, v izdelavi pa je načrt za reševanje tedaj, ko bo predor zgrajen. Skupaj z gasilci in reševalci iz Šentjakoba smo odpravili že nekaj vaj s posebnim vlakom v železniškem predoru na Hrušici. Če bi prišli do nesreče v železniškem predoru, bi na naši strani posredovali naši gasilci in reševalci, na koroški strani pa reševalci iz Šentjakoba.« D. Sedej Nevarne gozdne pasti V zadnjih sedmih letih, med 1981. in 1987. letom, je v zasebnih gozdovih na Slovenskem za posledicami nesreč pri sečnji in spravilu lesa in pri drugih gozdnih delih umrlo 112 kmetov, njihovih družinskih članov in drugih, ki so jim pomagali pri delu. To je toliko, kot bi dva avtobusa, polna potnikov, zgrmela v prepad, kot bi vasico ob vznožju Storžiča zasul plaz, kot bi bolezen »pomorila« štiri razrede šolarjev... V kranjskem gozdnogospodarskem območju jih je umrlo dvanajst, v blejskem šest, obe pa sta po številu žrtev (in v primerjavi z letnim etatom) v zgornji polovici štirinajstih gozdnogospodarskih območij v Sloveniji. Ko pregledujemo analizo o nesrečah v zasebnih gozdovih, se ne moremo znebiti vtisa, da so ponekod prepričani, da v gozdu zna in zmore delati prav vsak — ne glede na leta, spol, strokovno usposobljenost... Le kako naj si drugače razlagamo, da je med umrlimi kar trinajst odstotkov žensk, med žrtvami pa so tudi otroci, stari do deset let, in ljudje, ki so si že naložili osem križev? Predpisi iz varstva pri delu, ki veljajo za delavce, zaposlene v družbenem sektorju, in prepovedujejo med drugim samostojno delo v gozdu, se pri delu v zasebnih gozdovih ne spoštujejo. Podatek, da jih je med ponesrečenimi tretjina delala v gozdu sama in da so nekateri izkrvaveli ali se zadušili (pod šotorom) tudi zato, ker v bližini ni bilo nikogar, ki bi jim pomagal ali poklical zdravnika, je bržčas dovolj resno opozorilo, da v gozdu ni varno delati sam in tudi ne brez ustreznih zaščitnih pripomočkov. Čeprav je ugotovljeno, da je med umrlimi in težko ranjenimi najpogosteje poškodovana glava, pa v gorenjskih zasebnih gozdovih skorajda ni mogoče srečati posestnika, ki bi, denimo, med posekom lesa in pri drugih delih nosil zaščitno čelado. V nekaterih drugih gozdnogospodarskih območjih so — vsaj tako smo slišali ob dnevu gozdarjev na kmetijsko-gozdarskem sejmu v Kranju — občutek sramu pred nošenjem čelade že poteptali — v osebno in družbeno korist! C. Zaplotnik Vlomil v videoteko in kava bar Radovljica, 15. aprila — V radovljiški enoti Temeljnega sodišča Kranj so obsodili 25-letne-ga Janeza Lunarja z Bleda na eno leto in dva meseca zapora, ker je predlani vlomil na Bledu v videoteko Rikli in v Kava bar in iz njiju odnesel več tehničnih predmetov — iz videoteke video-rekorder, videokaseto in daljin- ski upravljalec za videorekor-der, iz Kava bara pa kasetofon, radijski sprejemnik in dva zvočnika. Sodba je pravnomočna. Sodišče je pri kaznovanju Lunarja upoštevalo, da doslej še ni bil kaznovan, da je dejanji priznal in da so bili oškodovancem vsi odvzeti predmeti vrnjeni. Nezavestna malomarnost Radovljica, 15. aprila — 23-letni Rudi Pogačnik iz Radovljice je septembra predlani prehitro peljal s kolesom z motorjem po sprehajalni poti ob Blejskem jezeru, po kateri je prepovedan promet, in v bližini gostišča Vauda tako nesrečno s krmilom zadel angleško turistko Patricio Griffiths, da je padla in devet dni po nezgodi v Kliničnem centru umrla. Pogačnik je na zatožni klopi radovljiške enote Temeljnega sodišča Kranj zatrjeval, da ni vozil hitreje od deset kilometrov na uro in da je pešakinja nenadoma spremenila smer, vendar pa je neizpodbitno, da je za nesrečo kriv motorist, ki je peljal po poti, kjer pešakinja ni pričakovala vozila. Sodišče je ocenilo, da je Pogačnik povzročil nesrečo iz nezavestne malomarnosti (posledic bi se moral zavedati, pa se jih ni). Za takšno kaznivo dejanje je predvidena kazen od enega do osmih let zapora, vendar pa so se na radovljiškem sodišču odločili za omiljeno kazen pet mesecev zapora in sicer zato, ker doslej Pogačnik še ni bil kaznovan, ni vozil brezobzirno, dejanje je obžaloval, skrbeti pa mora tudi za otroka. Med obteževalne okoliščine je štelo, da ni imel nujnega opravka in s tem tudi ne razloga za vožnjo po sprehajalni poti. Sodba je pravnomočna. Na prehodu zbil pešakinjo Jesenice, 15. aprila — 57 — letni Anton Ambrožič iz Zasipa je v petek vozil z osebnim avtomobilom po Cesti Železarjev od Koroške Bele proti središču Jesenic in na dobro zaznamovanem prehodu za pešce v bližini glavnega vhoda v Železarno zbil pešakinjo 42 —letno Čimo Šiniko-vič z Jesenic. V nesreči se je hudo ranila in so jo odpeljali v jeseniško bolnico. Minuli konec tedna Pet gozdnih in travniških požarov Kranj, 18. aprila — Minuli konec tedna, natančneje v soboto in nedeljo je bilo na Gorenjskem pet manjših gozdnih in travniških požarov, ki sicer niso povzročili omembe vredne škode, so pa resno opozorilo, da je treba biti pri piknikih v naravi in pri kurjenju odpadkov zelo predviden. V soboto je zgorela suha trava na 200 kvadratnih metrih površine ob avtomobilski cesti v bližini odcepa za Brnik. Vzrok požara še ugotavljajo. V soboto okrog enajstih je zagorelo na pobočju Straže nad Jesenicami. Ogenj je nehote zanetil petletni otrok, ki se je v bližini doma igral z vžigalicami. Drač-je, podrast in suha trava so zgo- reli na približno dveh kvadratnih kilometrih površine. Ogenj je gasilo 33 gasilcev z Jesenic in okolice. V nedeljo sta občana v bližini kampa Šobec pripravila drva in zakurila ogenj, da bi spekla meso. Veter je odnesel iskre narj bližnje pobočje, kjer je zgorela suha trava in listje na približno enem hektaru. Požar sta sprva poskušala pogasiti sama, potem pa sta poklicala na pomoč gasilce. Ogenj ni povzročil večje materialne škode. Nekaj pred šesto uro popoldne je nastal požar v gozdu na pobočju Mirca nad Jesenicami. Ogenj so verjetno zanetili otroci, ki so se tam igrali, ukrotili pa so fa štirje gasilci in trije občani, e prej, nekaj minut pred drugo uro, je zagorelo na travniškem pobočju hriba Ruteč v Bezju pri Kranjski gori. Otrokoma, ki sta kurila ogenj, da bi spekla krompir, je padla žerjavica iz ognjišča in zanetila požar, ki je zajel približno 2500 kvadratnih metrov pašnika. C. Z. Nesreča na obrambni dan Cerklje, 15. aprila — V cer-kljanski osnovni šoli so v petek organizirali obrambni dan, na katerem so med drugim v bližini ceste Cerklje — Poženik "metali žogico v krog. Otroci so stali na obeh straneh ceste in kp je mimo z osebnim avtomobilom počasi pripeljala Klavdija Pečirer iz Kranja, je na cesto pritekel 11 —letni M. G. s Pšenične Police. Učenec se je v nesreči huje ranil. Učitelja bodo ovadili javnemu tožilcu. ureja CVETO ZAPLOTNIK (OTS@S&U©I£TIGLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI,, Torek, 19. aprila 1988 Begunje bodo varnejše — Vsa ta dolga leta, ko begunjska graščina sprejema številne obiskovalce, je vas silno pogrešala pločnike, saj so bili pešci tu spričo ozke ceste in gostega prometa stalno v nevarnosti. Delavci Cestnega podjetja Kranj so se jih te dni lotili in do praznikov bodo Begunje imele že nov izgled, predvsem pa bodo bolj varne. — D. Dolenc TRIGLAV KONFEKCIJA Savska c. 34 «4000 KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge FINANČNO KNJIGOVODSTVO - VODENJE GLAVNE KNJIGE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo končano višjo šole ekonomske usmeritve (VI/1 zahtevnostna stopnja) — 3 leta delovnih izkušenj na računovodsko — finančnem področju Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi; natančnejše informacije daje kadrovska služba (tel.: 25-371, int.: 14). Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v 30 dneh po izbiri. Odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami pri SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI OBČINE KRANJ objavlja po sklepu z dne 14.4.1988 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV Oddaja se naslednje poslovne prostore: 1. VODOPIVCEVA 19, v izmeri 55,14 m2 - staro mestno jedro 2. REGINČEVA 1, v izmeri 25,40 m2 - staro mestno jedro 3. POT NA KOLODVOR 2, v izmeri 31,58 m2 -staro mestno jedro 4. JANKA PUCLJA 9, v izmeri 34,30 m2 - soseska Planina III. 5. JANKA PUCLJA 9, v izmeri 28,40 m2 - soseska Planina III. 6. JANKA PUCLJA 7, v izmeri 28,10 m2 - soseska Planina III. Javni razpis izvedejo komisije, ki jih imenuje odbor za prenovo in gospodarjenje, za posamezni poslovni prostor. INTERESENTI MORAJO IZPOLNJEVATI NASLEDNJE POGOJE: — da so pripravljeni sofinancirati sorazmerni delež izgradnje ali prenove poslovnega prostora ter sorazmerni delež skupnih delov in naprav, ki znaša pri posameznem prostoru: pod tč. 1. in 3. je 20%, pod 2. je 10% in pod 4., 5. in 6. je 10% vrednosti; — da predložijo program oz. katalog svojih izdelkov dejavnosti; — osnovne dejavnosti v posameznem poslovnem prostoru so naslednje: pod 1. prodajalna na drobno, servis gospodinjskih aparatov, opreme ipd.; pod 2. advokatska pisarna, društva, svetovalne storitve, predstavništva ipd.; pod 3. turistična dejavnost, loto, optika, urar-ske storitve, prodajalna na drobno, svetovalne storitve, kozmetična dejavnost ipd.; pod 4., 5. in 6. popravljalnica čevljev ali usnjenih izdelkov, urarske storitve, optika, popravilo TV, radio in gospodinjskih aparatov in opreme ali gospodinjskih strojev, šiviljstvo oz. kroja-štvo, prodajalna na drobno, servisne storitve ipd. — Interesenti morajo ponudbi priložiti dokazilo o investicijski sposobnosti. — Pri poslovnem prostoru pod 3. mora najemnik prevzeti skrb za spominsko sobo Simona Jenka. — Roki sofinanciranja so takoj po izbiri najemnika. — Roki prevzema poslovnih prostorov: pod 1. je 1. september 1988 pod 3. je 1. avgust 1988 pod 2., 4., 5. in 6. je takoj. Javni razpis traja 20 dni po objavi. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ, Poštna ul. 3, poštni predal 190, Kranj z oznako "RAZPIS POSLOVNIH PROSTOROV". Vse informacije dobite pri istem naslovu tel.: 22-995. INTEGRAL SAP LJUBLJANA Središka ul. 4 LJUBLJANA Odbor za delovna razmerja TOZD TURBUS avtobusni promet LJUBLJANA, s sedežem v Ljubljani, Središka ul. 4 objavlja dela in naloge VEČ VOZNIKOV za nedoločen čas Pogoj: III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, vozniški izpit D kategorije, dokazilo o znanju slovenskega jezika, stalno prebivališče v PLANICI, LITIJI. ŠMARTNEM ob Savi, ROVTAH, LOGATCU, VELIKIH LAŠČAH, HINJAH, RIBNICI, LJUBLJANI ali bližnji okolici. Kandidati naj vlože vloge v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Integral SAP Ljubljana, Spi. kadr. oddelek, Središka ul. 4, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni po opravljeni izbiri. Poskusno delo traja 2 meseca. Cesta železarjev 8 64270 JESENICE Na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije Železarne Jesenice, ter v skladu z 92. in 93. členom Statuta delovne organizacije Železarne Jesenice in 14. in 15. člena Pravilnika o delovnih razmerjih objavljamo javni razpis del in n®" log delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTOR SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidat oz. kandidati za direktorja splošnega sektorja morajo poleg splošnih z zakonom opredeljenih pogojev za navedena dela in nalogejzpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo pravne usmeritve — pet let delovnih izkušenj — zunanjetrgovinska registracija Mandatna doba traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako "za razpisno komisijo za imeno; vanje direktorja splošnega sektorja", v roku 8 dni po objavi tega razpisa na naslov: Kadrovski sektor Železarne Jesenice, C. Železarjev 8, 64270 Jesenice. DRUŠTVO OBRTNIKOV KRANJ DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB razpisuje prosta dela in naloge KNJIGOVODJE ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKE za določen čas 6 mesecev, lahko tudi pripravnik Pogoji: dokončana srednja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Društvo obrtnikov Kranj, Likozarjeva 1 z oznako "za razpis". Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni od preteka objave. rGorcnjkci i HTDO GORENJKA JESENICE TOZD Hoteli Kranjska gora Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRODAJALKE NATAKARICE V KIOSKU Pogoji: V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske, trgov' ske ali ekonomske smeri, eno leto delovnih izkušenj poskusno delo 2 meseca . delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s p° nim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidat v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov HTDO GORENJK^' Jesenice, Prešernova 16, kadrovska služba. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ SVET WO Ponovno razpisuje dela oz. naloge PEDAGOŠKO VODENJE za enoto VI. (MOJCA, MOJC* BLOK) Pogoji: višja strokovna izobrazba po programu za VI. stopnJ0 smer vzgojitelj — pet let delovnih izkušenj opravljen strokovni izpit organizacijske in vodstvene sposobnosti Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave sprejemamo 10 dni po objavi razpisa na naslov: W^ Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19 s pripisom: "za razpisno ■ misijo". "Torek, 19. aprila 1988 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN m merno za birmo. Gole, stan.7, P'3",,^ 73, Kranj_5B- Prodam semenski KROMPIR jerla. Britof 34___, Prodam 100 kosov bankin in dva ku | ka LIPE. Miha Repinc, Zg. VeternC 7 Tržič__J*> Prodam PRIKOLICO za osebni tfjffl Zg. Besnica 89___JZ^ JADRNICO za krstarjenje, dolžina II m, v kit izvedbi prodam. Zvone ^0cg23 Valjavčeva 11, Kranj_ Prodam semensko GRAHORO. Sr^o 51, Šenčur____"53 Prodam otroško POSTELJICĆTz A jem in zibelko. Tel.: 62-149 __^J^**j Prodam dekliško obhajilno OBL<* ^ bele barve. Tel.: 61-581, Božna___JL< Prodam semenski KROMPIR !fl0Jg| rezi. Reteče 19 ____E___ Barvno TV coerting in kolo PON^^g3 XI, prodam. Tel.: 74 353 _^-~-gg| Prodam 600 kg SENA. Velesovo GRADBENI MATERIAL Ugodno prodam 400 kosov betonskih ZIDAKOV, 20 x 20 x 400. Marija Ferlan, Virlog 12, Škofja Loka_5829 Prodam 14 kosov ŠPIROVCEV, dolžina 9 m. Tel: 68-169 5837 Prodam 60 kvad. m SIPOREXA, debeli" ne 5 cm, 20 odstotkov ceneje Prevc, Dražgoše n h., tel.: 66-931 5854 Prodam belo obhajilno OBLEKO ■Si 39 068_—— Prodam GAJBICE. Valentin Razi%g Blejska Dobrava 58/A TiTde dirkalno KOLO, skoraj novo, P jn dam. C. Staneta Žagarja 9, sre o ^ četrtek_ ______—g Prodam šlosarski ponk in napu^c'g9^ Ugodno prodam sadike ŠLIVT^ iasi_ JABLAN v popoldanskem °gg?6 Škrk Angelca, C. JLA 25, Kranj^gft Prodam dve čebelji družini in 0 soleton Tel : 27 204 !£^__19. aprila 1988 15. STRAN CGJCM GLAS g_[__N-OPREMA ril?dam kuhinjski omari s koritom in p!gy^jnizo. Tel.: 28-944 5803 ^VCinTrodelno OMARO iz masivne-»a 'esa prodam za 15 SM. Tel.: 25-209 r-----_5808 fodarn kombiniran ŠTEDILNIK gore-APw lVaPakiran in MOPED tomos kriri Stular' C- na Brdo Kranj Ko-S-^_____5819 dSh °troško S0B0 rumene barve, oma?« S P'salno mizo, garderobno nik n= °mar'co, prodam tudi štedil-olL ®lelctr'to 'n TV color v manjši P^!a^[_______2_ (ra»I)\prodam sedežno GARNITURO 61 fiho9ljlv kavč in dva fotelja). Tel.: p-^l____5850 tnSU ,prodam hladilno omaro z za-Peč fi ^* ' termoakumulacijsko komh- ■■ trajnožarečo peč emo, ter .'n!rani cedilnik, 50 litrski bojler Tel ?đU,C0 In kuhinjo, stari dve leti. __5857 stajjc^11. k?mP|et otr°ško posteljico, otrok °° in nah'btnik za nošenje staiač Danica Šipra, Železniška po- p^-!!0J_________5863 in l.^u.' Pr°dam omaro za dnevno sobo "un,n|sko mizo. Zadružna 8, Kranj p-—_________5865 štedi?mltrajno žareco Peč in električni Loka Subic- Poljanska 7, Škofja ^_____'_5893 ni!n!!noJ3rodam starejšo, dobro ohra-l^aSP__-NICO. Tel.: 26-056 5907 sivnn"0 pr°dam luženo, struženo, mara A Pohištvo LIP Bled, postelj-oma-^£[_j0j69 5930 KORrrn rostfrei dvojno pomivalno 1qo.. ~ z desnim odcejalnikom za •~^!!_____24-643, popoldan 5931 gj^OVANIA S^sonTero ali enosobno STANO i- iščem v Škofji Loki. Sem veli- ko ie!w.vanie s telefonom vzamem v na- m- s,tra: CENA PO DOGOVORU ^ 5295 Eru "osobno komfortno JANO4'"' 38-597 SjANoVANJE v zvečer opremljeno Tel.: 5473 M°Mau Z 101 GTL< letnik 1985> za 6-8 ^^°a^ Vidmarjeva 2/a, Kranj žiran3"1 -G-0LF JGL' letnik 81/12' gara" pj». ■ zaščiten, izredno ohranjen za 7,8 p^J______-0_5______ ^odarr, z 101, letnik 1975, registriran g-^j^Tibra Tel.: 36-054 5502 Ku°rla^'AT 126, letnik 1980. Česen, čp!i°___1_ Kokrica 5642 " S, letnik 1986. 5761 Tel ^ LADO 1300 ^_23-867 ali 51-733 p --■_ _ I9fidarn G0LF JGL diesel, letnik julij p Klobovsova 2, tel.: 61-561, ^£2!__^___5815 l97qam WARBURG KARAVAN, letnik S-i_laražiran. Tel: 77-839 5818 ? 4. n 4 i l3o'J?}nik 1977, ohranjen, prodam S<^M Tel.: 23-614 5i __*»ar ^-957 P 5831 °da,m motorno KOLO TORI Tel.: 5833 C p9") 2 101, letnik 1976. Lojze Šle-p--L_____ 5840 fe9?stn° prodam pZ 125, letnik 1971, Rih*„riran do konca maja. Resman, p^l___35, Bohinj__5841 st°darT1 pIAT 126 P, letnik 1976, regi-Te|. 7p 75.000 km, cena po dogovoru. .^£____popoldan_5843 70/aarri R 4 TLS, letnik 1982. Brezje 5845 S^L_I93_ popoldan 1 R 4 TLS, let i I989le^nik, 1977_ registrirana do apri 5852 p__r_rodam Tel : 61-830 ^lin^Č®^ JGL- star 7 let Janez '028° Pr°dam kolo BMX 5853 TeT 5855 198l T°, P'odam LADO 1600, letnik IJ^1^8_7_9_2__5856 !NemK pr°dam Z 101 comfort, letnik 5ibn0 er 1979 Ažman, Savska c. 39, 5872 ^n/ fj^^ošerijo celo ali po delih za Pr^H2_l!_______3_5874 Ljubno*1 2 101 ■ 'etnik 1978 Jei 70-144, ?SdSs— 5879 i Jthr2l °D° 100 S, letnik 1974, re-^'tič u ,do oktobra, cena 60 SM. P^^_____71/d, Jesenice 5882 il-TržiAAPN 4 Zoran Glavič, Pristava FV^1_ 5885 f-ro__-----_____bfc 8m MOPED APN 6. Tel: 44-311 %^^---_______5888 ^ty' prodam or»g'nal "ratkape" za A>j^!P^__r_odel. Tel: 26-944 5889 35!» TBdVo'-,letnik 1986- ugodno pro ^tjf.-j-4 GTL- 'etnik 1984, regi ^^l^od 15 "re dalje L„ H I9L1?? p. letnik 1980 in Z 128, le p^-Lr00 Te An iha co™ 5890 stri-5894 Hr^MOPED APN 6, star eno leto 5*17/a 2gn,__ Rajko Gaberc, Mev Prodam OPEL REKORD 20 S, letnik 1978, odlično ohranjen. Tel.: 83-969, popoldan 5900 MERCEDES vlačilec 1932, prodam. To-maž Štefančič, Tacenska 17, Ljubljana Šentvid_5901 R 4 GTL, maj 1985, prodam. Tel.: 60-069, zvečer__5905 Prodam osebni avto Z 750, letnik 1977. Ogled možen vsak dan. Srečo Trpin, Hrušica 56, Jesenice 5906 Prodam sprednje VILICE za BT 50. Tel.: 83-116_5909 Prodam Z 750, dobro ohranjeno, letnik 1978. Tel.: 62-328, Škofja Loka 5910 Prodam Z 101, letnik 1978, prevoženih 70.000 km. Gorice, tel.: 46-057 5911 Prodam Z 750, dobro ohranjeno, letnik 1978. Tel.: 62-328, Škofja Loka 5912 Prodam ELECTRONIC 90, letnik 1979, odlično ohranjen in drva. Jelovčan, Dražgoše 27, Železniki, tel.: 66-317 _5914 Prodam aluminijasta platišča z gumami za GOLFA. Begunje 45 5916 Prodam Z 1300, letnik 1976, registriran do marca 1989, garažiran. Tel.: 57-178 _5923 Prodam TOMOS AVTOMATIK A 3 KLS s smerokazi, nov. Tel.: 39-152, po- ppldan_5929 Prodam APN 6, kolo ponv in pokrov motorja za R 4, vse dobro ohranjeno. Tel: 81-351, Boris, dopoldan 5934 Prodam 126 P, letnik 1985. Tel.: 47-216 __5935 Prodam motor avtomatik, star tri tedne. Tel: 68-252, do 14. ure 5940 ZAPOSLITVE Za prodajo igrače s priznanjem »DOBRA IGRAČA« iščem več akviziterjev. Tel.: 61-339 Nikar ne premišljuj! Za prodajo odlične zdravilne in lepotne kozmetike iščemo prodajalce. Šifra: Z LAHKOTO DO DENARJA_5602 Za znanega proizvajalca kozmetike iščemo akviziterja za območje cele Slovenije. Šifra: VELIKO POVPRAŠEVANJE 5604 Sprejmem frizersko pomočnico. Tel.: 80-626, okolica Jesenic 5822 Honorarno ati redno zaposlimo dekle za strežbo v gostišču BIZJAK. Tel.: 45-017____5847 Prevzamem zidarsko fasaderska dela. Tel: 61-515_5870 Iščem redno zaposlitev-delo na svo jem domu. Naslov v oglasnem oddelku 5887 Premišljujete kako v kratkem času do denarja?! Honorarna prodaja ob vikendih. Zaslužek 150 SM. Pogoj prevoz. Tel.: (064) 51-509, v torek, od 18. do 20. ure 5908 Za prodajo otroškega programa za osnovne šole potrebujemo izkušene akviziterje. Provizija znaša 30 odstotkov ter se izpalčuje dvakrat mesečno. Tel.: 39-189_ 5924 Takoj zaposlimo KV kuharja ali pripravnega fanta za peko pizz. Bistro "L", Cankajreva 74, Radovljica 5928 ŽIVALI V maju in juniju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam pismena naročila. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 5293 20. aprila bom začela prodajati dva meseca stare JARKICE. Cegelnica 1, Naklo, tel.: 47-226_5698 Prodam KRAVO simentalko, drugič 6 mesecev brejo. Gomilar, Podhom 33, Zg. Gorje 5846 AKVARIJ V30 litrski, kompletno opremljen, prodam. Tel.: 82-183 5849 Prodam KOZO z dvema mladičema. Tel: 62-147 _5860 Prodam rjave jarkice, 8 mesecev brejo telico in eno leto starega bika. Fujan, Hraše 5, Smlednik 5868 Ljubiteljem živali podarim 5 let staro PSIČKO ovčarko._5873 Prodam BIKCA, starega 14 dni. Tavčar, Stara Loka 22, Škofja Loka 5897 PSIČKO, staro en mesec, rjavo, čistokrvno dobermanko, prodam. Tel.: (061) 265-603 _5903 Prodam enoletno KOZO in plemenske ovce. Pod Šijo 28, Bistrica Tržič 5904 Prodam 10 tednov stare JARKICE-rja ve. Porovne, Poženik 27, tel.: 42 355 _5925 Prodam čistokrvne črne PUDLJE, stare šest tednov Marija Huber, Heroja Verdnika 28, Jesenice 5927 Prodam OVCE. Dežman, Podhom 48/a __5936 Prodam KRAVO v A kontroli Tel.: 65-024 5938 Prodam 14 dni staro TELIČKO frizijko. Franc Justin, Hotavle 39, Gorenja vas 5939 KUPIM Kupim suhe smrekove prizme. Tel : 45 488, Tupaliče 11_5867 Krožne brane kupim Janez Bačnik, Zakrajškova 10, Ljubljana Dravlje 5881 Kupim teden dni starega TELIČKA Tel: 70-379 _5886 Kupim mizarski brusilni STROJ. Šifra: NAVEDITE CENO 5913 OBVESTILA 5898 ZA VODOINSTALACIJE (raznovrstne) kličite tel.:28-427_5431 SVEŽA JAJCA, zaradi nanovo začete proizvodnje, po ceni od 100 do 140 din, lahko dobite vsak dan v Naklem pri Pavlin, Temniška 19 (prej Pivka) 5485 KINOLOŠKO DRUŠTVO ŠKOFJA LO-KA organizira telesno ocenjevanje PSOV vseh športnih pasem za področje Gorenjske. Ocenjevanje bo v soboto, 23. aprila 1988, ob 8. uri na igrišču v Puštalu v Škofji Loki. Psi morajo biti OBVEZNO cepljeni proti steklini! 5820 Prevzamem vsa zidarsko fasaderska dela. Tel.: 78-947 5871 Opravljam vsa zidarska dela, keramične in kamnitne obloge. Tel.: 74-736 5892 POSESTI Prodam visokopritlično HIŠO v Šen-čurju. Lucija Rogelj, Mlakarjeva 39, Šenčur 5933 OSTALO Mlada 4-članska družina je pripravljena vzeti na Gorenjskem kmetijo brez naslednikov. Šifra: POMLAD 5835 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža ANTONA CUNDRIČA Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, pihalni godbi in pevcem za žalostinke ob slovesu, vsem prijateljem, nekdanjim sodelavcem in soborcem za sočustvovanje in darovano cvetje. Žalujoča: žena Anica in ostalo sorodstvo Kranj, Bohinjska Bistrica, Merrvlands, Sydney ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša draga sestra, teta ANTONIJA SOVINC roj. Valančič, p. d. Maticlnova Iskreno se zahvaljujemo vsem za pomoč pri težki bolezni, pc-sebno dr. Možganu, patronažni sestri Francki, g. župniku za lep pogrebni obred in vsem tistim, ki ste nam pomagali. ŽALUJOČI VSI NJENI Selca, 27. marca 1988 Sporočamo žalostno vest, da je umrl KARL KNAFLIČ z Bleda Od njega smo se poslovili 7. aprila 1988 na pokopališču v Hočah pod Pohorjem. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz tozda Gumenotehničnih izdelkov — DE Cevarna ZOFIJA KOVAČEC roj. 1922 Od nje smo se poslovili v petek, 8. aprila 1988, v Tomažu pri Ormožu. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ V SPOMIN Minilo je leto, odkar si nas v cvetu mladosti zapustil dragi MARJAN MULEJ iz So. Linnice 27 Vsem in vsakemu posebej, ki kdaj postojite ob njegovem preranem grobu, in ki ste ga ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. VSI NJEGOVI V SPOMIN 18. aprila je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil MARJAN MULEJ iz Sp. Lipnice »Mlad umrje, kdor od bogov izbran je.« To, dragi, se na tebi je spolnilo, končan je boj, trpljenje je minilo. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Marija ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi oče JURIJ KUMER p. d. Vresjakov ata s Hotavelj v Poljanski dolini Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, sočustvovali z nami, mu poklonili vence in cvetje in pripravili lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre in tete MARIJE PODOBNIK iz Zg. Besnice 36 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, or-ganistu, besniškim pevcem, pevcem DU Kranj, dr. Pe-gamovi in dr. Grilu. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega moža in očeta VINCENCA ROJNIKA se toplo zahvaljujeva našim zvestim in požrtvovalnim prijateljem, ki so nama v stiski tako velikodušno pomagali, vsem sosedom, sorodnikom in znancem. Posebno zahvalo sva dolžna za vso skrb in nego zdravnikom ter osebju internega »oddelka jeseniške bolnišnice. Besede, ki se je z njimi od njega poslovil njegov predstojnik dr. Jože Jen-sterle, so nas vse, ki smo jih poslušali, resnično ganile. Hvala žirovniškemu oktetu za zapeti žalostinki! Toplo za-hvaljen mlad fant, ki si ga s svojo TIŠINO pospremil v za vselej tihi dom. Vsem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, bosta ostala hvaležna žena Marjeta s sinom Borom Radovljica, 9. aprila 1988 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča JOŽEFA MURGELJ iz Praš Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, vaščanom, sorodnikom za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se pevcem, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku. Sin Jože z družino ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka MILJENKA KLOBUČARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala DO Medobčinska zdravstvena skupnost ter SPIZ-u, Iskri Kibernetiki za denarno pomoč in podarjeno cvetje. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem. Zahvala tudi družini Kržišnik in Polajner. Žalujoči: žena Dragica, hčerka Dragica, sinova Peter in Jože, vnukinji Sara, Lea in ostalo sorodstvo Kranj, 7. aprila 1988 mali oglasi tel. 27960 Stare in nove volitve radovljiškega župana ___jJOVJCEWDOGODM^ Žogica se še ni povsem umirila Radovljica, 14. aprila — Člani občinskega komiteja ZKS Radovljica so se na četrtkovi seji seznanili z informacijo o neuspelem poskusu volitev predsednika občinske skupščine in o ponovljenih postopkih. Rok za novo evidentiranje je 22. april; socialistična zveza, ki vodi postopke, pa je do četrtka sprejela sedem predlogov za novega župana. Vsi evidentirani, razen enega, imajo delegatsko bazo. Čeprav so člani komiteja na seji menili, da ne bi bilo dobro pogrevati starih stvari in da je treba več pozornosti nameniti novim volitvam, pa neuspeli poskus še vedno zbuja dvom, tudi med nekaterimi komunisti, ali je šlo za kadrovsko kuhinjo ali ne. Očitno je, da je občinska organizacija po odstopu enega od treh kandidatov imela svoie na- črte in je zato tudi predlagala sklic izredne seje predsedstva OK SZDL Radovljica in naknadno uvrstitev na listo kandidata, ki je bil evidentiran, vendar ni imel delegatske baze. Ker v Zaporih kasneje niso pristali na širitev delegacije za zbor združenega dela, je poskus padel v vo-. do. Očiščevalne akcije po vsej Gorenjski — Lepi sončni aprilski dnevi so bili kot nalašč za številne očiščevalne akcije, ki so se jih lotili skoraj po vsej Gorenjski hkrati turistični delavci, šolarji, ribiči in drugi. V Kranju so ta konec tedna komunalni delavci in delavci Dinosa in Surovine odvažali večje kosovne odpadke._____ Osnovna organizacija ZK Zapori se je pred nedavnim sestala, obravnavala volilne postopke in ugotovila, da je šlo za kadrovsko kuhinjo, potem pa tudi za pritiske na sekretarja in člane zveze komunistov, zato je terjala ugotavljanje odgovornosti za tri občinske politične funkcionarje. Člani predsedstva občinskega komiteja ZKS, ki so obravnavali zapisnik osnovne organizacije ZK Zapori, se niso strinjali z očitki o pritiskih in zahtevah. Funkcionarji naj bi po mnenju predsedstva posredovali le zato, da bi delavci Zaporov dobili popolno sliko o volilnih postopkih, na osnovi katere bi lahko objektivneje odločali o potrebnosti razširitve delegacije za zbor združenega dela. Predsedstvo je tudi predlagalo osnovni organizaciji ZK Zapori, da bi na naslednjo sejo povabila predstavnike občinske organizacije zveze komunistov in socialistične zveze in bi v neposrednem dialogu razčistili nesporazume. Žogica se torej še ni povsem umirila in če se ne bo niti po pogovoru, bo moral to problematiko (kot je predlagal Janko Stušek, novi sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS) obravnavati in oceniti tudi komite. C. Zaplotnik Koča na Ermanovcu stalno odprta Sovodenj, 15. aprila — Dom Triglavske XXXI. udarne divizije pod Ermanovcem, ki stoji na 964 metrih nadmorske višine, bo od sobote, 23. aprila 1988, ponovno redno oskrbovan. Sovodenjski planinci so za novega oskrbnika izbrali domačina Toneta Peterne-lja, ob katerem bo za kuhinjo skrbela njegova žena Malka. Kdor se bo odločil za izlet do doma, se na pot lahko poda iz Trebije, So-vodnja ali Kladja nad Cerknim, v bližino postojanke pa se je moč pripeljati tudi z avtom. S 1621 metrov visokega Ermanovca se odpira čudovit razgled na bližnje in daljne vrhove. Lepa izletniška točka je tudi travna jasa ob koči, kjer se bodo ob letošnjem 1. maju zbrali številni delavci Jelovice, Termo-pola in drugih kolektivov iz škofjeloške občine, j. Govekar Pridobitev Slovencev na Koroškem Tiskarna in Vestnik pod isto streho Celovec, 18. aprila — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in uredništvo Slovenskega vestnika sta se že pred časom preselila v nove prostore na Tarvisestrasse 16 ob znanem celovškem Lendkanalu. V tem poslopju je bil pred tem slovenski dijaški dom. Sedaj se je v Celovec, v te prostore, preselila tudi Tiskarna Drava, ki je bila pred tem v nekdanjem delavskem domu v Podlju-belju. Sedaj so vse organizacije, združene v Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem, pod isto streho, kar je velika pridobitev Slovencev na Koroškem. Tiskarna se je modernizirala in ujela tehnološko raven drugih tiskarn na Koroškem. Med uredništvom in tiskarno je sedaj mogoče tudi boljše sodelovanje, razen tega pa je tiskarna Drava sedaj usposobljena tudi za nuđenje drugih storitev. Ob zgradbi je tudi dovolj parkirišč. J. K. Konferenca slovenskih tabornikov nih odločitev Kranj, 16. aprila — Na današnji volilno-programski seji republiške konference Zveze tabornikov Slovenije v Kranju se je zbralo premalo delegatov, da bi lahko veljavno odločali. Konferenco bodo zato ponovili konec maja. Taborniška organizacija je razvejana v vseh slovenskih občinah, čeprav ponekod manj od želenega. V prek 190 odredih deluje blizu 15 tisoč članov, med katerimi jih je dobra polovica med osnovnošolsko mladino. Zato ni čudno, da kar polovica od 492 organizacijskih enot dela po šolah, dijaških domovih in zavodih, 43 odstotkov enot je organiziranih po krajevnih skupnosti in niti pol odstotka v delovnih organizacijah. Taborniške organizacije posvečajo največ pozornosti uresničevanju osnovnega programa, to je izobraževanju za taborništvo in preverjanju znanja. Stalnice tega programa so tudi tradicije NOB. O njih taborniki ne govore prav veliko, temveč jih kar se da pristno doživljajo na pohodih, izletih, taborjenjih in zimovanjih, ob tabornih ognjih in drugih oblikah taborniške dejavnosti. »Naš cilj ni le taborništvo, «je med drugim naglasil predsednik ZTS Janez Korošec na 10. seji republiške konference Zveze tabornikov Slovenije v Kranju in pojasnil: »Prizadevamo si, da bi s taborniškim načinom življen ja razvijali delovne, zdrave, to-variške in poštene ljudi, ki so naši družbi še posebej potrebni v kriznih razmerah. Tudi v naši organizaciji ne manjka težav, zato bomo morali za naprej — če to povem po taborniško — natančno določiti azimut, da bomo šli po pravi poti.« Zaenkratslovenski taborniki še niso določili smeri za nadaljnje delo. Razpravo o dejavnosti v minulih dveh letih in programskih usmeritvah ZTS je namreč pretrgala ugotovitev, da se je se- je udeležilo le 30 od skupno 65 delegatov. Ker sklepanje o dokumentih in imenovanje novih organov ni bilo možno, so sklenili, da bodo konferenco ponovno sklicali do konca maja 1988. Tokratna konferenca kljub neuspešnosti ni minila brez slovesnosti. Sekretar Zveze tabornikov Srbije je ob 35 —letnici njihove organizacije izročil predsedniku ZTS zlati taborniški znak za zgledno sodelovanje s slovenskimi taborniki. S. Saje Trideset let Gradisovega vestnika Kranj, 17. aprila - Ob tridesetletnici rednega izhajanja Gradisovega vestnika, glasila delovne organizacije GIP Gradiš, v sredo, 20. aprila, pripravljajo razstavo. Razstavo bodo odprli ob 13. uri v avli Delovne skupnosti skupnih služb GIP Gradiš na Šmartinski v Ljubljani. V. S. Z Alpetourom na AMI v Poreč Kranj, 17. aprila - Včeraj se je v Poreču začelo srečanje avtobusnih izdelovalcev, prevoznikov, potniških agencij in turističnih delavcev, ki poteka pod naslovom AMI (avtobus meeting internacio-nal). Letos naj bi bilo na srečanju rekordno število udeležencev, ki bodo prikazali najnovejša vozila vseh tipov avtobusov in turističnih vozil, ki spremljajo turiste ob obiskih različnih dežel. Celotna manifestacija bo popestrena tudi s številnimi pogovori, video predstavami in posvetovanji. Tudi pri Alpetouru so se odločili, da s svojimi najnovejšimi vozi-'li tipa Setra sodelujejo na spretnostni vožnji. Vse, ki bi si srečanje radi ogledali pa vabijo, da se čimprej oglasite v njihovi poslovalnici, kajti v Poreč se odpeljejo že v četrtek zjutraj. V. S. Mnogoboj kranjskih tabornic in tabornikov Kranj, 16. aprila — Zveza tabornikov občine Kranj pripravlja v soboto, 23. aprila 1988, letošnji mnogoboj za tabornice in tabornike iz vseh svojih odredov. Tekmovanje, ki bo v Preddvoru, bodo izvedli ob pomoči klubovcev, to je starejših članov taborniške organizacije. Udeleženci mnogoboja bodo svoje znanje preizkušali z več nalogami. Na približno osemkilometrskem pohodu bodo dokazovali poznavanje topografije in orientacije. Tekmovali bodo tudi v različnih taborniških veščinah ter se pomerili v postavljanju šotorov, signalizaciji in lokostrelstvu. Prireditev bo gotovo zanimiva za ogled, zato taborniki vabijo nanjo tudi nečlane. S. Saje Z GLASOVA ANKETA 7 Ne samo za čez noč Čeprav je bila minula sobota delovna, je bilo v dobršnem delu Gorenjske predvsem ob sončnem dopoldnevu moč opaziti nekakšno čistilno razpoloženje. V bohinjskem koncu so se že nekateri odzvali vabilu za čiščenje dvorišč in okolice, v mestnih krajevnih skupnostih v Kranju je dva dni potekala velika akcija zbiranja in odvoza večjih kosovnih odpadkov. Že cel teden so šolarji in člani Hortikulturnega društva Kranj čistili kanjor "oV.re. Člani Rihiške Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah: »Vse te enodnevne akcije toliko časa ne bodo nič ali pa premalo pomenile, dokler ne bomo vsi skupaj drugačni. Pred štirimi, petimi leti, ko sem še kadil, sem bil na izletu onkraj meje, na drugi strani Alp in sem tam odvrgel cigaretni ogorek. Čez čas je pristopil možakar, domačin, ga pobral in odnesel. Pri nas pa ni prav nič nenavadno, da v očiščevalni akciji pobiramo odpadke, hkrati pa odmetavamo cigaretne ogorke. Mislim, da ni druge rešitve, da bomo do sebe in vseh drugih strožji; tudi in predvsem za začetek s kaznimi.« Andrej Mavric iz Kranja: »Člani kranjske ribiške družine imamo danes tako imenovano očiščevalno soboto. Letos so se še posebej povezali s Hortikulturnim društvom Kranj pri čiščenju in urejanju kanjona Kokre. Opažam, da je zadnjo zimo, kar zadeva odmetavanje odpadkov kanjon bolje prezimil. Na levem bregu, kjer je pot vse do jezu prehodna, so še smetišča. Vendar sem skoraj prepričan, da bomo tudi ta v letošnjih skupnih akcijah Hortikulturnega društva pospravili. Veliko bolj pa zdaj motijo dva, trije iztoki kanalizacije...« družine Kranj so se lotili v soboto čiščenja vseh gojitvenih potokov in voda ter bregov na njihovem območju. In predvsem veliko mladin se je odzvalo vabilu k akciji v krajevni skupnosti Kamna gorica. In kakšni so rezultati teh tradicionalnih enodnevnih akcij. Največkrat počistimo vso h' sto navlako, ki smo jo odmetavali celo leto in velikokrat marsikje naredimo le prostor za no- vo. Stane Šorli iz rU»P*: »Ribiči imamo že nekaj časa v svojem delovnem programu očiščevali in druge akcije šajo na veje polivinil. Tako na primer delamo oziroma obnavljamo obvodne poti, postavljam0 pragove, zavarujemo obrežja in podobno. J»i-soke vode nam v nižji«1 predelih še vedno obe-— „„^ im. Se vedno prevladuje za; vest, da si doma zares lepo počistil, čeprav si odpadke odvrgel v vodo ali nekam v grmovje-Jezimo pa se ribiči tudi nad strokovnjaki oziroma projekti za urejanje vodotokov. Marsikje smo iz potočkov naredili kar kanale.« Mojca Bertoncelj lZ Kamne gorice: »Kar precej mladih se nas Je tokrat udeležilo očišce; valne akcije v krajevni skupnosti. Marsikdo Je to akcijo vzel resno. Bojim pa se, da vse navlake ljudje še vedno niso spravili na kup. Upaif1' da bo današnja akcija nekaj zalegla, da bomo vsi skupaj, tudi tisti, ki niso sodelovali, znali ceniti to, da je zdaj čisto. Morda vsaj malo dlje-kot samo za čez noč... Sicer pa so menda v vodstvu krajevne skupnosti trdo odločeni, da bodo do kršiteljev zelo pozorni in bodo vsakega tudi prijavili.« A. Žalar Naj bo več kot strokovna služba Tržič, 14. aprila - Od leta 1981 je bila v četrtek šesta seja tržiške-ga izvršnea sveta, na kateri so obravnavali delo bodočega centra za socialno delo v občini. Ugotavljali so, da so za delo centra zagotovljeni vsi pogoji, da pa elaborat o družbeno —ekonomski upravičenosti centra, ki so ga predložili izvršnemu svetu ne pove ničesar novega o njihovem delu, pa tudi strokovnost pri pripravi elaborata šepa. Kot je povedal Slavko Teran, predsednik izvršnega sveta, ga moti predvsem dejstvo, da se v sedanji strokovni službi ne zanimajo kaj prida za dodatno izobraževanje, in da naj strokovna služba, ki bo z ustanovitvijo centra postala delovna organizacija, zagotovi, da bo naredila več tudi na področju resnične strokovnosti in učinkovitosti. Ker so upravni postopki zelo zahtevni in mora zanje odgovarjati delavec z visoko strokovno izobrazbo, je Marko Valjavec predlagal, naj se takšna izobrazba pred ustanovitvijo centra tudi zahteva. Kljub temu da je izvršni svet dal soglasje za ustanovitev centra za socialno delo v občini, so na seji povedali, da bodo vztrajali pri zahtevanih predlogih. V. Stanovnik Lepote Soške doline in Trente Kranj, aprila - Med upokojenci je veliko zanimanje za predavanje o gorah, zato bo kranjsko društvo upokojencev ponovno pripravilo predavanje Staneta Gantarja »Lepote Soške doline in Trente«. O lepotah gora so se bodo pogovarjali v sredo, 20. aprila, ob 17. uri, v veliki sejni dvorani Društva upokojencev v Kranju, na Tomšičevi 4. ra GLASOVA PREJA V petek, 22. aprila, ob 19. uri v restavraciji hotela Creina v Kranju misli na temo 27. APRIL IN SODOBNI ČRS bosta predcvala Janez Stanovnik in Viktor Žakelj Če vas zanima, kaj bosta povedala, če bi radi sami kaj povedali ali vprašali, javite udeležbo na številko 21-860 (tajništvo Gorenjskega glasa) Obljubljamo, da boste uživali ob iskrivem pogovoru slovenskih razumnikov in skrbni postrežbi v restavraciji Uredništvo Gorenjskega glasa Projekt »Karavanška hiša« Ohranjanje kul razvoj turizma rne dediščine in Tržič, 14. aprila — Slaparska vas pod Storžičem je po raziskavah najprimernejša vas v tržiški občini, kjer naj bi začeli z graditvijo petih vzorčnih tipološko različnih objektov iz projekta »Karavanška hiša«. Karavanška hiša je študija tipologije arhitekturnega oblikovanja tega območja in bo kot publikacija pravkar objavljena tostran in (invirun Karavank. temveč tudi zato, ker se vklapO^ perspektiven gospodarski ra ^, občine in s tem povezan razvoj rizma na tem območju. ,..^e Domačini in prebivalci trž«5' Pri predvidenem projektu gre za pogumno odločitev in uveljavitev misli, da naj se v kmečkem okolju novo sezidane stavbe kar najbolje vključijo v okolje, saj predstavlja kmečko stavbarstvo trajno kulturno vrednoto. Tako naj bi vzorčno naselje petih hiš zgradili delavci tržiškega komunalnega podjetja, gradnja objektov do četrte faze, pa naj bi stala med 65 in 90 rhilijinov dinarjev, odvisno oa velikosti hiše in kako velika bo parcela. Kot je na četrtkovi seji tržiškega izvršnega sveta povedal Dušan Koren, predsednik odbora za izgradnjo Karavanške hiše, so krajane Loma seznanili s pripravo na gradnjo projekta. Med njimi ni bilo nasprotovanja, saj je stvar zanimiva ne oumo zaradi ohranjanja tipologije arhitekturnega oblikovanja karavanškega območja, občine imajo pri zidavi hiš Pr,g. nost, vendar pa je več težav Prl x6< narju. Od okoli šestdesetih 1IltcsI1i sentov, ki so se javili na časop* ^ oglas, so gradnjo sposobni p'3;^-le štirje. Da bi bolje pokazali n men in izgled študije »Karavan' jg hiša«, so avtorji študije n'Are->,»' tudi prospekt v obliki knjige, s terim so praktično prikazali rabnost stare domače stavbne dicije. V. Stano vt'lh