Peemnesna StevIOca ctane 1 krono.

■P' 'к/.
^fi£m1Cet. ©,* ^ f]>eÖ&w. «АлПЈ

<4 xa $■&.
■ywÄteilat« чг »Jur Sa vi ЏШЛ p® v E «liy *» n«„
Meročrdna listu: C«lo leto K 120'—, pol leta Ж 60'—>, četrt leta K 30“—. L*ven Jugoslavije: C*k> leto K 150'—. Inserat! ali oznanila se za-«©tUmaJo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju jurtieeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, taserate in reklamacije.-----------Telefon ši 220.
polities!? lisi za slovenske ljudstvo
.Straža" izhaja v pondeljek, sredo ta petek. Uredništvo in upravmetvo je v Mariboru» Koroška cesta št 5. — Z uredništvom se more govorih vsak dan samo ©d 11. do 12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.------■----Telefon & 220


S. št-savillcst.
Шаниа-i bo», dna Sl. j«6.s3issak**|a 1921.
Letnik ХШ.
Zasebna an državna šola.
¥ Beogradu je izdal minister Pribičevič odredbo, da se naj ukinejo vse zasebne šole v Jugoslaviji. S to odredbo bi bile predvsem prizadete vse katoliške zasebne šole, ker drugih zasebnih šol le malo obstoja.
Država hoče enotno narodno vz -gojo za vse državljane. Tako upravičuje Pribičevič svojo odredbo. V mišljenju naše moderne državne vede je država Bog. Kar državi resnično ali dozdevno koristi, to se mora zgoditi, brez ozira na druge vrednote. V za -sledovanju tega svojega egoističnega cilja ne pripoznava država nobenih naravnih in božjih pravic svojih državljanov. Po tem naziranju vidi država le samega sebe in svoje pravice, pravic svojih državljanov ne spoštuje. Vse kar se ji brezpogojno ne u-fclcni, potepta s silo in uniči brez usmiljenja. Država je na ta način največji trinog za državljana, ker nepri-pozna njihovih naravnih pravic.
V znamenju tega poganskega baziran ja. o državi, je proglasil Pribiee-vič državni monopol v vzgojevanju in namerava ukiniti vse zasebne šole. Proglaša jih kot državi nevarne. Ali ima pravico do toga koraka? Ali je potrebno in koristno, da se zaterejo vse zasebne, šole ? Kdo je v prvi vrsti poklican, v vprašanju ljudske, vzgoje in izobrazbe odločevati?
Država ni edini činitetj, ki bi za-mogel samolastno odločevati o vzgoji ljudstva. Pripoznati mora še druge čl-niteljie, ki imajo tudi svoje pravice ■To so pred vsem družina-,starši m pa cerkev.
Prvo pravico do otrok imajo starši. Svobodno smejo odločevati, kje da «e naj izobražujejo in vzgajajo njihovi otroci. Država prekorači svoj delokrog, če sili starše, da pošiljajo svoje otroke v gotovo vrsto šol. Rav im tako ima tudi Cerkev kot božja ustanova pravico vzgajati človeštvo.
S tem, da razpušča Pribičevič zasebne šole, krši na naj nesramne jši način pravice dveh činiteljev, ki se pm mora država zahvaliti za sv Ji lasten obstoj. Tepta pravice družino in Cerkve. V današnjih prosvitljemi časih, ko se toliko povdarjajo osebna svoboda in prosto izžitje posameznika m vseh društev, je Pribičevičev u -krop največji anahronizem, ki se je mogel roditi le v glavi človeka, ki nima nobenega smisla za težnje in potrebe našega časa.
Seveda ima država pravico, dati splošne smernice za ljudsko izobraz -bo, nadzorovati, da se izpolnijo vse temeljne zahteve glede državljanske vzgoje in izobrazbe, usiliti pa svojim državljanom čisto poseben način iz -cbrazbe in vzgoje, je največje tiran stvo, ki nasprotuje vsem božjim in človeškim zakonom.
Ce g. minister Pribičevič s tako vnemo propagira državne šolo.bi mogoče marsikdo mislil, da so državne šole veliko boljše nego zasebno. Pa temu ni tako! Priznano dejstvo je, da so konfesijonelne zasebne šoie veliko boljše nego brezverske državne. O lem nam pričajo vse države, v fcate -rih se nahaja poleg državnega šolst -va tudi cvetoče zasebno šolstvo, У najbolj kulturnih državah sveta, v Л-meriki, Angliji, Franciji, Belgiji 1. dr. se verske zasebpe šole veliko lepše razvijajo, kakor pa brezbarvi.) državne šole. Ponekod so državne šole reto prazne, med tem ko se v zasebnih šolah komaj ubranijo otrok. Kdor hoče imeti boljše vzgojenega otroka, ga da v katoliško zasebno šolo in rajši vse žrtvuje, samo da zagotovi svoje • mu otroku dobro vzgojo. V krajih , kjer so dvojne šole, državne in zasebne verske, čutijo starši najbolj razliko vzgoje med državnimi in zasebnimi šolami. Zato jih- tudi tako cenijo . 'Ali govorijo ta dejstva v prilog državni šoli ? Ali nam ne dokazujejo do -
volj jasno, da so kat. zasebno šole veliko boljše nego državne?
Je tudi povsem umljivo, da je verska zasebna šola veliko boljša, nego brezbarvna državna. Vzgojitelj v zasebni verski šoli deluje z najosebnej -Šimi sredstvi, verskimi ideali in na -gibi; vzgojitelj v državni šoli pa z vodenimi, brezbarvnimi nacionalistični -mi nagibi. Verska vzgoja gre otroku do najskrivnejših globin njegove du -še, takozvana nravna pa ostane le na površju. Učitelj v zasebni šoli se čuti veliko bolj kot namestnika staršev, — ker so mu starši prostovoljno izročili v vzgojo svojega otroka. Prizadeval si bo veliko bolj kot od države plačani učitelj za vzgojo in izobrazbo otroka. Zaveda se namreč v polni meri, da je od njegovih vzgojnih vspehov zavisen v veliki meri ugled in pros-peh zavoda, na katerem podučuje, kakor tudi njegov gmotni obstoj. Vzgoja v sled tega tudi z večjo intenzivnostjo in ljubeznijo do poklica. Državnemu učitelju ni toliko za takšna prizade -vanja, ker je že itak njemu m šoli od države zasiguran. obstoj.
V državnih šolah; vlada uniformiranost, urejeno je vse po eni in isti šabloni, vse to pa mori duha učitelja. V zasebnih šolah pa vlada pestra različnost, vsaka šola je bolj prikrojena krajevnim razmeram in potrebam, ker je bolj svobodna in elastična v svojem ustroju. V zasebni šoli ima učitelj tudi več prilike za osebno inicijativo , med tem ko je državni učitelj dosti -krat vezan po okostenelih paragrafih.
Tudi to ni noben izgovor, da narodna zavest in edinstvo zahteva narodno enotno državno šolo. Samo obsedi umevno je, da -ima država pra -vico zahtevati, da se njeni mladi državljani vzgajajo v državnem in na -rodnem duhu. Nespametno pa je misliti, da more samo država v svojih državnih šolah vzgajati v narodnem duhu., kakor da bi tega ne storile tudi zasebne verske šole! Znano dejstvo je, da so kat. zasebne šole vzgajale vedno po svojih šolah v narodnem duhu in da so bili zastopniki Cerkve tudi vedno prvoboritelji za narodne in-ierese. Neprimerno je vsled tega po -služevati se narodnega edmstva v boju zoper kat. zasebne šole.
Naštejem še lanko mnogo drugih prednosti konfesijonelne zasebne šoie. Ce uvažujemo dejstvo, da je naloga učiteljeva ne samo posredovati učen -cit posvetne znanosti, temveč vzgajati tudi človeško dušo, in če premislimo, da so današnje državne Šole, če že ne brezverske —- versko indiferentne m brezbarvne, potem bomo še bolj čutili potrebo zasebnih kat. šob Kar se premalo stori za vzgojo človeške duše v državnih šolah, zlasti po mestih, to naj nadomestijo naše vzorne katoliškj zasebne šole. V resniei tudi v polni meri izvršujejo ta svoj namen. Državni organi sami priznavajo njihove u-čne in vzgojne uspehe. -Najlepše iz -pričevalo našim kat. zasebnim šolam pa je dejstvo, da starši v krajih, kier so na razpolago sicer dobre državne šole, kljub temu kar silijo otroke v kat. zasebne šole, tako da so vse prenapolnjene. Zato so bili in še bodo v-naprej vsi napadi raznih gospodov ministrov na kat. zasebne šole žanr i) , kajti kar ima podlago v dejanskih po trebah človeške duše in narave, se ne more nikdar zatreti. — Dr. J. J.
Za prisego.
Ze cel mesec se b;je v ustsvotvor-nl skupščini boj za prisego. V vladi -nem načrtu je prisega Bogu, kralju in jedinstveni državi. Demokrat' in radikalci, torej približno polovica zbornice je za vse te-tri strani. Vse druge siranke imajo pa svoje posebne želje, toda vsaka drugačne. Meščanski re -publikanci ne marajo priseči kralju,
hrvatska zaj'ednioa noče jedinstvene države,-del elanov tega kluba zahteva tudi, da se izpusti prisega Bogu . komunisti hočejo, da se izpusti kralj, hoteli, bi tudi izpustiti Boga, toda za to so pripravljeni Še barantati, soci -jalni demokratje so prisegli na vse tri reči, toda so zadovoljili 'tudi z vsako drugo prisego, samo da prisežejo vsi poslanci enako, zemljeradnikom je vse eno,,kaj prisežejo, samo da 'dobijo od države pravdarske doktorje in babice ter še ostalih 20 točk programa, Turki prisežejo vse troje, toda samo, če
Mal delalo nail
Samostojnost je prav lepa reč, Če pomen ja, da kdo stoji na svojih lastnih nogah; če pa se kaže v ton, da kdo samo- stoji tam, kamor ga kdo drug postavi, je to samostojnost druge vrste in kajpada manj lepa reč.
V to drugo vrsto spada samostojnost naših dičnih „samostojnih.“ O tem je bila nepristransko sodeča slovenska javnost prepričana že pred in med volitvami v ustavotvorno skupš -črno. Naše kmetsko ljudstvo, v kolikega ni ukanila laž, kleveta in obljuba e kakor vsled nekega notranjega nagona sumilo in čutilo, da samostojni, stojijo na liberalnem programu in hodijo ob berglah velikih denarnih podpor iz liberalnega izvozničarskegc fonda.
Se lepše se kaže samostojnost tovornih naših samostojnikov v tem. kako nastopajo In kaj delajo v ustavo -tvorni skupščini. V volilni agitaciji so imeli polna usta zabavljanja proti Srbom in proti naši stranki, češ, da je Slovence prodala Srbom, S takimi zabavljicami so nastopali ne samo p ta -čani njihovi agitatorji, ki samo govorijo in zoper 'druge zabavljajo zavoljo ljubega denarja, marveč tudi poedini njihovi kandidati. Zato je sloven:-ka javnost po vsi pravici pričakovam, 'da bodo naši samostojni junaki svojo sip vensko samostojnost pokazali iudt v Beogradu.
Ko pa so gospodje samostojndd prišli v Beograd, so med potopi popolnoma pozabili na svojo slovensko samostojnost ter so vstopili v klub (politično skupino) srbskih poljedelcev, koder tvorijo veliko manjšino. Naša lju dska stranka ima v ustavotvorni skupščini svoj lasten klub, slovenski sn ■ mosfojniki pa so vstopili v klub, ki jo po veliki večini srbski.
Kako samostojni poglavarji v Beogradu nameravajo izvrševati pro ~ gram slovenske Samostojne kmetijske stranke, kaže vsak njihov nastop in vsako njihovo podvzetje. Njiho omn nastopu komandira liberalni srbsk» u-radnik in bogataš Avramovič m nji -bova podvzetja, do katerih pa So niso prišli, skrbno nadzira jugoslovanski in slovenski svobodomislec dr. VoS -njalc. Temu komandu in nadzorstvu je primerna politika naših usmiljenja vrednih samostojnikov. Predno so samostojni poglavarji prišli v Beograd, so širokoustno grozili naši stranki . češ, bomo vam že v Beogradu poka -zali, kaj znamo in kaj bomo dosegih
In kaj so pokazali ? Da so obžalovanja vreden privesek demokratov -siljen od svojih voditeljev, da glasuje tako, kakor demokratski kolovodjo to zahtevajo. Težko ie Človeku, ki mora tako plesati, kakor drugi muzicirajo ,, zlasti če se tisti človek imenuje samo-stojneža. Pokazali so, da niso v sta -nu izpolniti niti ene točke iz dolge \ r • ste obljub, ki so jih dajali slovenskemu kmetskemu ljudstvu. Kaj znajo ti naši samostojniki v Beogradu, m Tuj hočejo doseči?
To so pokazali v tistih program-nih točkah, ki so jih predložili kakor podlago razgovorov, katere so vodili z ministrskim pimdsednikom Pašičem, ko je šlo za njihov vstop v sedanjo vlado. Ta program so 14. januarja t.
1. objavili beograjski listi, kakor „Politika“, „Pravda“, „Beogradski dne v -
priseže tudi hrvatska zajedniea in Jugoslovanski klub, Jugoslovanski klub noče tako prisego, katero bi rade volje tudi položili vsi drugi, Radič pa sploh ne priseže ničesar 'drugega, kakor na nevtralno hrvatsko republiko. Kako bo pri taki razliki mnenj mogoče najti o-bliko, ki bi zadovoljila vse, je neum -Ijivo. Zanimivo Je, da najde še naj -manj odpora prisega Bogu, ce tudi ne stoji razven Turkov in Jugoslovanskega kluba nobena 'druga stranka na pozitivno verskem stališču..
samostojne!! 1
nik“ itd. V teh točkah ne najdemo še niti najmanjega sledu o tem, da bi se odpravila ali znižala trošarina (to je davek na sol, sladkor, kavo, olje itd. ■ da bi se znižala carina, ki ubija naše narodno gospodarstvo. Pred volit -vami so samostojni gromovniki roti -neli zoper trošarino, zoper carino in zoper previsoke pristojbine, sploh zoper nesorazmerno obdačenje slovens -kega ljudstva. Sedaj pa, ko je bila. dana prilika, da bi napram vladi u -veljavili svoje zahteve o trošarini, carini in o davkih sploh, pa molčijo, kakor da ne bi znali reči niti bev. Niti o tem se niso upali črhniti besede, da bi se davki isjednačili v celi državi, da ne bi slovenski kmet plačeval tako veliko več davka, kakor pa srbski kmet, kakor ga mora plačevati sedaj. Ali so naši samostojni junaki sploh i-meli toliko korajže, da so v tem oziru pokazali le količkaj slovenske samo -stojnosti napram svojim srbskim kmetskim tovarišem?
Popolnoma so zatajili slovensko samostojnost v vprašanju ustave, ki se mora ustvariti za našo 'državo. Naši slovenski samostojniki z največjo naglico povdarjajo takoj v prvih točkah svojega programa, da mora ustava zajamčiti narodno in državno edinstvo ter da mora biti samo eno zako-nodavno telo. Za pravo in učinkovito slovensko samostojnost in avtonomijo, kakor jo zahteva ogromna večina slovenskega naroda, gotovo vse kmetsko slovensko ljudstvo, pa nimajo niti ene besede ne, kamo li kakšne točke. Ponavljajo sicer liberalno frazo o široki samoupravi občin, okrajev in oblasti, izključujejo pa resnično in učinkovito slovensko avtonomijo s primerno za-konodavno oblastjo, ko zahtevajo kot svojo programno točko samo eno za -konodavno telo s sedežem v Beogra -du. Slovenska samostojnost je torej po Savi priplavala do Beograda, tukaj pa se ni upala stopiti na suho in na todna tla, marveč so jo valovi Donave odnesli naprej nekam proti Črne -mu morju. Slovenski samostojniki se v svoji veliki skromnosti zadovoljujejo z drobtinami, ki padajo z mize centralističnih mogočnežev ter s hvalež -nim srcem sprejemajo razdrobljenje že itak majhne Slovenije v kranjsko in štajersko pokrajino. Tako poroča beogradski list „Epoha“ in s tem poročilom se vjemajo besede neizvolje -nega šentjanžkega Kirbiša, ki se sedaj štuli med poslance. Med božičnimi prazniki je namreč Kirbiš v S’ent Janžu napovedal, da bomo Slovenci imeli kar dve „vladi“ — pa taki, da se jih Bog usmili —, eno v Ljubljani in drugo v Mariboru.
„Epoha“ obenem poroča, da slov.: zemljoradniki = kmetski poslanci zahtevajo, da naj do končne upravne porazdelitve Slovenije bo v Sloveniji na krmilu uradniška vlada, Kaj ne, lepi samostojniki, ki hočejo pod vlado n -radnikov in odklanjajo vlado, sestavljeno iz zastopnikov ljudstva!
V eni točki pa hočejo naši samo -stojneži obvarovati in si zajamčiti samostojnost, in to jo naša vera in cerkev. V svojih programnih točkah za’ htevajo, da se naj odpravijo vsa du -hovna sodišča. Lepi kristjani so to! Katoliško duhovno sodstvo je državna
oblast že itak zmanjšala in znižala do najmanjše točke. Nad katoliško zakonsko zvezo ima po nauku naše cerkve oblast soditi edino cerkev. Država se je tega sodstva popolnoma polastila , cerkveno sodišče obstoji samo še za območje vesti. Našim samostojnikom pa je tudi to preveč in zato vzklikajo: Proč z duhovnimi sodišči! Naši dobro krščanski samostojneži pa gredo še dalje. Oni v svojih programnih točkah postavljajo in izjavljajo načelo: Vera je privatna (zasebna) stvar po-edincev. Kaj to pomenja? To pomeni, da je človek lahko veren v svojem zasebnem življenju, v svoji hiši; v javnosti pa naša vera in cerkev nima nobene moči in nobene besede. V javnosti se jo natira v kot, kakor se nažene kužka s tem, da se mu zakliče: kuš! Kuš kličejo cerkvi, ko verski poduk in versko vzgojo mečejo iz šolo, kliče se ji kuš, ko se zakonska zveza med kristjani oropa zakramentalnega značaja ter se proglaša kakor privatna stvar med možem in ženo . Priglašujoč vero kot privatno stvar , so naši tudi-krščanski samostojniki padli na nižino socialnih demokratov m komunistov.
Politični pregled.
JUGOSLAVIJA.
Konstituanta bode začela bržkone z rednimi sejami 28. t. m. U-stavni odbor bo baje deloval tri mesce, debata o ustavi bi naj trajala pet mescev.
■Zanimiva so poročila, ki nam prihajajo o seji radikalnega kluba, ki jo zboroval 19. t. m. v Beogradu. Seje so se udeležile znamenite radikalne osebnosti kot: Pašič ter Protič, Vesniö in Trii'koviö. To zbo -rovanje radikalov je dokazalo, da vlada med Pašičem in Protičem globok prepad naziranj. Protič je na tej seji nastopil odločno proti poslovniku in prisegi. Protič je za prisego poslan -■cev šele tedaj, ko bo prisegel tudi še kralj na ustavo. Protič se je postavil tudi glede uprave dežel na stališče , da morajo določiti obliko uprave sp > razumno vse stranke, ne pa samo le dve, kakor je tokrat dejstvo v konsti-iuanti. Končno je Protič kritiziral sedanji načrt ustave. Po dolgotrajni debati o Protičevih izvajanjih je nastopil v besedi Pašič, ki je priznal prav cčitno, da vlada med njim in Protičem v političnih nazorih velika razlika. .Pašič je kritiziral Protičeve m Koroščeve nazore o ureditvi države in je naglasil, da se ne bo nikdar strinjal z raznimi federativnimi ali avtonomističnimi programi. Tudi Pašičevim izvajanjem je sledila debata. Rezultat te seje je bil, da je po poročilih raznih demokratskih listov obvladal situacijo v stranki in potegnil za seboj tudi večino Pašič, .
Klub z e m 1 j o r a d n i k o v ne bo stopil v vlado.
Glavni vzrok, da se branilo radičevci sodelovanja v konstitu -anti, je vprašanje prisege. To mnenje Radičeve stranke je razodel v Belgra-du Radičev odposlanec dr. Basarieek.
ITALIJA,
D’A nnunzio je zapustil Reko in svojo kvarnersko regenco 19. t. m. Seve, brez slovesa ni šlo! Do meje te nove reške države so spremljali d ’ Annunzijev avto predsednike reške vlade, župan in radovedne množice „ D’Annunzio se je poslovil od Rečan v posebnem poslovnem govoru, аалаг je dobil še na pot častno salvo v zrak, katero je oddala počastna straža. Iz Reke se je peljal d’Annunzu sko/i Trosek proti Benetkam, ne da bi. se bil kaj ustavil v Trstu.
AVSTRIJA.
Stanje v Avstriji je tako , da pričakuje’o vsaki dan občne revo-luci e in konec Avstrije. Ententa za-potavl'a Avstriji odpomoč, ki se bode sklenila na pariški konrerenci 24. t. m. Ako bo ta ententna pomoč dospela v Avstrijo še pravočasno, je drogo v-nrašanje. Najbolj se zavzemajo za o-h ran de v Avstrije Francozi, katerim se je zaril v kosti in mozeg strah pred — Nemci I
POLJSKA.
Med Poljsko in N e m M j o so se začele ostre in omenka vredne

ribarije. Poljaki so začeli ob nemški meji premikati in zbirati če;j, Teh vojaških manevrov so. se zbal Nmuci in poslali Poljski noto, v kateri protestira Nemčija proti kopičenju poljskih čet ob nemški meji. Poljaki pa na to nemško noto niso ponižno zlezli pod klop, ampak so Nemcem ostro odgovorili in povdariii, da Nemce premikanje poljskih čet prav nič ne briga, ker je poljska armada v demobilizacijskem stanju.
GRČIJA.
Kakor je bilo pričakovati, so dobili Grki v Mali Aziji od Turkov pošteno po grbi. Kemalisti so razbili grško vojsko, ki je prodirala, na planini Iški Cheir Kenplu in jo pognali na umik. Umikajoče se Grke še preganja turška konjenica. Tudi pri Brussi so doživeli Grki zadnje dni več porazov.
Radi zmag Kemalistov nad Grki vlada v Carigradu veliko veselje. Grki seve prikrivajo svoj poraz in spuščajo v svet vesti, da so se grške čete prostovoljno in nemoteno vrnile iz vojnega pohoda v okolico Smirne., ki služi Grkom v operacijsko bazo.
, Politična poročila.
p ZMEDA V KLUBU „zelenih“. Dne 19. t. m. je zboroval v Beograda širši glavni odbor Zemljoradniškega kluba. Poslanci stranke se istega ni so smeli udeležiti, Kakor poročajo listi, so se vršile burne debato, v katerih so zaupniki iz Srbije napadali Bosance in Slovence, jim predbaciva-li oportunizem, in očitali zlasti sloven skim samostojnežem, da niso izvoljeni na pravem kmetskem programu. Gla vni odbor je nato sklenil, da stranka ne stopi v vlado. Zborovanju je predsedoval g. Komadinič, sorodnik zna nega Avramoviča, voditelja struje, ki nasprotuje vstopu v vlado. Dejstvo, da je večina srbskih zaupnikov zemljora-niške stranke proti vstopu v vlado , je jasen dokaz, da srbski kmet rto ma ra hoditi v politiki po eni in isti pod z bankokratskimi izvoznlčarjL' To je pač izboren „tuš“ za baše s&mosfdiue-Se, ki so že komaj čakali na blaženi trenutek, ko se bodo razni Pueelji vsedli na ministrske fotelje.
p REORGANIZACIJA socij Mistične stranke. V seji glavnega odbora socijalno demokratske stranke, M seje vršila v Zagrebu, so razpravljali o udeležbi slovenskih soc'jal slov na du najski mednarodni konferenci. Kristanov predlog, da naj se sestavi paritetna komisija osmih članov, ki bo vo -dila pripravo za ujedinjenje vseh strank, je bil sprejet, Dunajskega kon gresa se bodo udeležili le Slovenci in ne bo poslala J SDS svojih zastopni -kov.
p KONFERENCA socijabstov. V Inomostu so izdelali socijalistični vo -ditelji načrt za mednarodno sooijali ‘ st eno konferenco, ki se bo vrš la dne 22. februarja t. 1. na Dunaju, Na tej konferenci bodo govorili sledeči poročevalci: Wallhead, Adler in Ledebour Prišli bodo na Dunaj šocijalistični voditelji raznih dežel in sicer tako,, da bo poslala Nemčija- 8, Avstri!a.6, Fran olja 8, 'Jugoslavija 4, Litavska 4, Rusi’a 8, Švica 6, Češka 4 in Amerika 8 delegatov.
p MADŽARSKE NAKANE. Madžarski list „Az Est“ doznava, da je nastavljeno na madžarskem dunaj -skem poslaništvu — 1500 oseb in da vzdržujejo tam 6 osebnih avtomobi’ov. Finančni minister Hegedüs se je baje osebno prepričal o stanju osobja -in o ogromnih izdatkih poslaništva ter bo o tem poročal ministrskemu svetu. L:st je mnenja, ' da 'ihadžarska državna blagajna ne zamore nosdi to’ikih bremen, iz vsega je razvidno, kako skrbno so Madžari netili na Dunaju s pomočjo tega „osob'a“ monarhistično propagando. Dunajsko poslaništvo je zavetišče -neštevilnih HorthyjeviV a -gentov, katere razpošiljam po Ceho -slovaški, Avstriji in Jugoslaviji, kjer razvijajo mrzlično in neumorno delo -vanje v svrho vzpostavit e habsbur . ške monarhi'e. „Arbeiter Zeiting“ vprašuje: „Kako dolgo bomo trpeli to zalego med nami in kedaj bodo obla -st' izlirate poslanika Gratz-a s svojim „štabom“ nazM na Madžarsko?!“
p NEMŠKI PROTEST. Nemška vlada je vlož la pri medzavezniški komisiji v Opelnu protest radi izgona
nemškega poslanca Gothein-a iz Gornje Slezije.
p BRIAND IN 'AMERIČANI. Vest, da je postal Brianđ ministrski predsednik Francije, so sprejeli ameriški listi in javnost zelo ugodno. U -gotavijajo, da ne bo vprašanja repa -racije nihče bolje rešil kot Briand,
Pnevne vesti.
Pelo razmgjjittene komisije končane.
Danes bo objavila razmejitvena komisija podrobno, kako so se izvršite korekture državne meje od Sv. Luka na Ostrem Vrhu do Mure pri Sjp ,-lju. Do sedaj, ko- to pišemo, so nam znane sledeče podrobnosti:
Jugoslovanski in avstrijski člani komisije se se sporazumeli v tonko , aa odstopi Nemška Avstrija Ju gosi a -vi ji velik del katastralne občine Veliki Boč, ki je delala v obliki vreče veliko zarezo proti Dravi. Tako dobi naša država v posest strategično važno postojanke „Jarčev Krita “ (Jarzkoge’), visok 988 m, kateri dominira nad Falo in Selnico. Kot kompenzacijo za to ozemlje pa so jugoslovanski člani komisije morali odstopiti Nemški Avstriji lepe dele Slovenskih goric in sicer ovinek pri Sv. Jurju ob Pesnici (kat. občina Vrhovce), velik del občin Špičnik in Slatina pri Svečini in mali del občine St. Ilj v Slov. gor.
Na zemljevidu je nova meja'takole začrtana: Cerkev sv. Duha je na -ša, šola pa nemška, meja gre po cesti med cerkvijo in šolo. 200 m vzhodno od cerkve zapusti dosedanjo okrajno mejo med lipniškim in mariborskim o-krajem. Pri točki, ki je na zemljevidu označena z „Schmierberg. T.“, doseže zopet prejšnjo okrajno mejo. Pri .Sv. Juriju ob Pesnici skoči meja ka -kih 10 minut pred gostilno Kreuzberger v dolino in pride malo nad cerk -vijo zopet do okrajne meje. Tukaj izgubimo največ Slovencev mariborskega okraja. Cerkev Sv. Jurija je čisto blizu meje. Potem gre meja zopet po stari okrajni meji do ‘točke „Lopič“ na meji med občinam Klanci in Špičnik, kjer napravi močno zarezo čez mariborski občini Špičnik in Slatina. Meja pride tu pri kleti veleposestnice M. Elžnik zopet na staro okrajno mejo — občina Rač. Tu zgubimo zelo lepa in bogata vinorodna posestva. Od tukaj gre meja ves čas po stari meji do kra-javne občine Spilje—Kresnioa (5 min. severovzhodno od Thalerjevega posestva „Karlovo“), kjer odreže tudi ovinek občine Sv. Ilj s štirimi slovens -kimi posestvi. Nadaljna črta do Mure ostane stara državna meja (občinska meja Spilje—Ceršak).
O tej zadevi še bomo govorili. Za danes povdarjamo samo: Tudi tu na severu smo žal silno slabo odrezali.
d VOJVODA MIŠIC umrl. Iz Beograda se poroča, da js dne 20 t. m. umrl tamkaj vojvoda Mišič. Umrli ip bil eden najznamenitejših vojskovodij v svetovni vojni.
d DUHOVNIŠKE spremembe. Za župnika pri Sv. Venčeslu je Imeno -van č. g. Fran« Lom, župnik pri Sv. Petru na Kronski gori,
'd NEMCI IN ODPADNIKI, ki so optirali ea Nemško Avstrijo! V Mariboru in mariborskem okraju je dose -daj optiralo za Nemško Avstrijo okoli 40 oseb. Med temi so: dr. Mravlagg, rodbina vinotržoa Pugel in arhitekt Friedriger. Drugi so večinoma bivši avstrijski oficirji. Od nemčurskih in nemških obrtnikov ni ne eden prosil za državljanstvo v Nemški Avstriji. Vsi se bojijo velikega gospodarskega poloma v tej državi, ki se bliža z naglimi koraki.
d LIBERALNE OBLJUBE in -dejstva, Predvolitveni minist зг socijal-ne pol tike dr. Kukovec se je na svojih agitacijskih pohodih ustnenim in tiskanim potom kar cedil obljub vsem slano- om, Še ubogim invalidom je zagotavljal povišanje prejemkov, Danes je dr. Kukovec zamenjal mioistrst o obljub socijalne polit'ko in zaministro val na bankirskem prestolu ministr -stva trgovine. Kako pa je s Kukovče-vimi agitaorskimi obljubami? Profesorji in uradništvo se vica v predvo-litvenih plačah, uboge invalide pa Je testamentiral milosodni dr, Kukovec
kravji babici Ribnikarji, da jit- be mazal sedaj on z žavbami obljub kofe l;ivši živmozdravmk. Da pa no borne» posadili dr. Kukovca čisto za peč, moramo povdariti, da So bori ta mož z vso silo, da izposluje našim profesor -lem kot uradništvu centralistično premestitev iz Slovenije v Skoplje, Poža-revac, Zaječar itd. Mesto povišanja plač bo naše napredno uradništvo kmalu prekvašeno z demokratsko sol -jo popolnega ujedinjenja in bo zamenjalo z brati iz Srbije svoj dosedanji dom in stan.
d PAPEŽ in „Nova doba“. Spet moramo govoriti o tem, čeravno M nam „Nova doba“ rada prepovedala. .„Zvedela je, da je papež nenaklonjen Jugoslaviji. To sklepa iz tega, ker ba je Vatikan ne pusti, da M se nekateri novi deli naše domovine odcepili od madžarskih škofij in pridelili našim. Ne vemo, koliko je resnice na tem, a lahko da je zopet ena račiea „Nove dobe“ več. Vemo pa zagotovo, da bodo naši cerkveni krogi storili svojö; dolžnost, ako bi trpel škodo jugoslo -vanski živelj. To nam bodo pa demokratski krogi že morali odpustiti, če si upamo pogledati tudi kaj čez jugoslovanski plot, e’e iščemo mednarodnih zvez, in če verujemo, da je pravica tudi Še kje 'drugje, ne samo pri jugoslovanskih „demokratskih“ uradnikih.' Sicer pa po liberalnih načelih nima država s Cerkvijo nič oprav ti, torej tudi nima pravice, vmešavati se v nje ne notranje razmere. Tore1, „Nova doba“, le Šo govorite o papežu, pa po resnici, in samo toliko, kolikor raz -umete! Kdor je zvest s:n katoliške Cer kve, se bo v njej vedno dobro počutil.-
d KOLEDAR IN PISAVA. Demokrat bi iz nas Slovencev silno hitro radi napravili pristne 'Jugoslovane, Se za ljublj. univerzo se učeni I—n v. „Novi dobi“ boji, da bi bila preveč sambslovenska. Če se ne motimo, je začasno Narodno predstavništvo že davno sklenilo, da se za našo celo državo sprejme naš, to je, gregorijanski koledar, ker je srbski nepravilen, zastarel. Naj nam gospodje 'demokrati tukaj eno zaplešejo' in naredijo red, da ne bo treba katoličanom prepovedati, da obhajajo svoje praznike, Tudi naj bi se uvedla po celi državi latinica. S tem bi se izvršilo precejšnje kulturno delo, mi bi se znatno zbližali med seboj in tudi drugim naprednim narodom. Gospodje demokrati, na delo!
d NAJBOLJ INFORMIRAN'dnevnik je „Tabor“, ki je zapisal v štev. 15 sledečo notranje polifčno beležko: V prvem govoru, ki ga je imel Stojan Protič v radikalnem klubu, je razjasnil svojo mnenje o današnji polit čni situaciji, braneč deeentraiistično stališče ter objavljajoč poslovnik in polaganje zaklet ve. Koncem govora se je odpovedal (Protič) časti/ predsednika demokratskega kluba . . . „Tabor“ je postal tako brihten v svoji centralists ni politiki, da zamenjava v bratskem, ujedinjenju demokrate z radikali, Kma tu bomo čitali: Dr, Korošec se je odpovedal časti predsednika demokratskega kluba, Take politične race dobiva „Tabor“ od svojih posebnih po -ročevalcev. Po tem našem konštattra-nju pač nikdo ne bo dvomilt da je „Tabor“ najboljši dnevnik!
dPODUCNI TEČAJ SKSZ in KZ v Jarenini 19. t. m. je zelo lepo uspeL Udeležba iz župnij Jarenina, St. Ilj, in Sv. Jakob je bila obilna. Tečaja so se udeležili tudi 14 župani. Predava -m sta profesor Vesenjak in tajnik F. 2ebot.
d POUČNA PREDAVANJA. O-krajni zastop v Ptuju hoče v prid ljudstva in ljudskega pouka storiti po -trebne korake ter ja za to naprosilo živinozdravnika g. Jedličko, da vrši poučna predavanja o živinoreji na sedežu Kmetijskih podružnic ; ravnot iko se je naprosil tudi vinorejski inštruktor g. Zupanc v Ptuju, da napravi po učna predavanja o sadjarstvu in vinogradništvu. Kmetovalci, kadar bo -ste zaznali o predavanju, tedaj se ga* polnoštevilno udeležite.
d DRUŠTVENO GIBANJE v Gor nji Radgoni. Dne 6. januaria se je vršil tukaj v nosojilnični dvorani občni zbor Kmetijskega bralnega društva. Izvolil se je nov odbor ter ustanovili radi uspešnejšega in sistematičnega dela razni odseki in smer : dramatični odsek, pevski odsek, godbeni in časnikarski odsek, Orlovski
odsek m Dekliška zveza pa obstojata še od prej. V kratkem se ustanovi še MiadömSka' zveza. Društvo, ki je dobilo v pretečenem letu v posojilniöni dvorani za svoje 'delovanje pripraven lokal, se je že lansko leto precej ži -vahno gibalo, novi možje, ki so bili izvoljeni v odbor, in ki so prinesli v društvo novega duha in nove energije pa nam dajejo jamstvo, da bo vršilo društvo v tem letu svojo nalogo do po polnosti.
/ d ZAKAJ? V uradnem listu za Slovenijo z dne 17, januarja t. 1. je priobčeno pod rubriko:	Razglasi
drugih uradov in oblastev tudi sledeče: Firma se glasi odslej:	„Vinska
kletarstva Vilko Hoppe, specijalna trgovina z vinom v steklenicah, Wein -Kellereien Wilhelm Hoppe, Spezialgeschäft in Flaschenfüllung. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru.“ Ali ni škandal, da mariborsko okrožno sodišče Še vedno protokolira tvrdke v blaženi nemščini? Zdi se, da se ara bivšega prežidenta Perkota zoret vrača na mariborsko okrožno sodišče!
d ZGODNJE DELO v vinogradih. V mariborski okolici so začeli zadnje >dni v solnčnih legah z rez jo in kop j o ' y vinogradih. Tudi na polju se že o-paža gibanje. V suhih legah ljudje že orjejo in pripravljajo zemljo za setev. Imamo pravo spomladansko vreme, ki ga kalijo edino mrzle noči. Vremenski prerok v Jurčičevi ulici v Mariboru se je pošteno zaračunal.
d LJUBOSUMNOST, V Slovenski Bistrici daje v zadnjem času zanimiva ljubosumnostim afera povod za najrazličnejše govorice. V omenjeno afero sta zapleteni dve učiteljici in ve čje število mladih „kavalirjev“ iz malomestne družbe, Gospodični učiteljici sta se pred par dnevi sešli v neki go stilni, kjer sta se prav pritajeno po -menkovall. Neopažen opazovalec je v teku njenega pomenka opazil, da sta frajlioi privlekli iz ročnih torbic po en list papirja in ga ogledovali med ži -vahnim čebljanjem. Format papirja in tiskana glava sta vzbudila sum, da gre za pisma kakšnega advokata. Dej stvo je, da pride cela aferica v kratkem času pred sodnijo in da bo nastopil kot zagovornik odvetnik demokratskega mišljenja, Šaljivci ngibljejo, kaj bodo šolsko oblasti ukrenile, ko bodo stale vse učiteljice pred sodnijo: nekatere kot priče, druge kot obdol -ženke. Mladina se veseli dneva razprave fn upa na Šole prosti dan. Tudi mi pričakujemo z radovednostjo i -zid zanimive afere.
d PRORAČUN za izdatke duhovščini vseh konfesij naše kraljevine in tudi za uradništvo, ki je nameščeno v cerkveni službi je znašal 6,972.429 dinarjev. Novi proračun za 1. 1921-22 bo veliko večji.
d PRAVOSLAVNA cerkev v naši SHS kraljevini bo upravljana po naj-aovejših ukazih ministrstva vere centralistično, Najvišja zakonodajna oblast bo cerkveni sabor, upravna ter Izvrševala a pa sinod.
d NAPREDOVANJE častnikov in podčastnikov, V vojnem ministrstvu iz
PSof štrk in moj župnik.
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
„Pravzaprav ni vaša sestrična'po krvi, je rekel župnik in ponosi j al z radostnim navdušenjem, „Gospod de Pa vol jo Reginin stric le po svaščiuK Njegova soproga je bila iz rodu de Lavalle.“
„Nič ne de“, je vzkliknil gospod Conprat. „'Jaz se ne odrečem sorodstvu. Sicer pa, č,e bi iskali, bi našli vezi med našo in Lavallovo rodbino,’1
Sedli smo in se razgovarjali ka -kor trije dobri prijatelji. Zdelo se mi je, kot da bi se že bili že zdavnej v1-deii, poznali in radi imeli. Okušala sem tisto čudno čuvstvo, ki se nam včasi zbudi in kakor v sanjah šepeče, da smo to, kar se dogaja neposredno pred našimi očmi, že enkrat doživeli, pred davnimi časi, tako davnimi, da nam je ostal le Še nejasen, obledel spomin.
Zastonj pa sem si klicala v spo -min vse znane junake iz svojih romanov, :di; eden ni bil tako krepkega , polnega života, kakor Ule moj junak pred menoj. Ve’ik in debelušast je bil, o tem se ni dalo dvomiti, pa tako do-
delujejo obširen ukaz o napredovanju višjih, nižjih častnikov in podčastni kov.
d „PLAMEN“, ilustrqyam dvoted-nik, je pričel izhajati v Ljubljani. Te vrste lista Slovenci nimamo in je brez dvoma potreben. V slikah in kratkih člankih hoče pojasnjevati glavne dogodke iz tekoče dobe. Urejuje ga g. Josip Prunk, ravnatelj ljubljanskega dopisnega urada, dobro znana oseba med tržaškimi Slovenci. Sodelujejo zlasti mnoge znane osebe iz neodreše-ne domovine. Posebno pozornost bode posvečal neodrešenim krajem in ureditvi naše države. Radi tega ga zla -sti priporočamo izseljencem iz zase -denih krajev, potem pa sploh vsem o-šebam, ki se zanimajo za razvoj in n-reditev naše domovine. Daje popolno jamstvo, da ne bo zabredel na strankarska pota. Nahajal naj bi se po javnih lokalih, v gostilnah, kavarnah , v predsobah naše inteligence in pri ( obrtnikih. Ce najde izdatno pomoč, bo lahko tudi znatno izboljšal vsebino in slike.
d PREPOVEDAN LIST. Notranje ministrstvo je odvzelo v Budimpe -Šti izhajajočemu listu „Domovina“ poštni debit, ker je prinašal tendencijo-zne vesti o dogodkih v naši državi.
d PREGANJANJE verižnikov, Dne 20 t. m, so se vršili na Dunaju shodi za dosego znižanja cen, Vlada je odredila najobširnejše varnostne odredbe. Tajnik za notranje zadeve , Breisky, je obljubil zastopnikom „Tehnične unije“ energične ukrepe proti verižnikom in navijalcem cen. Nad znanimi verižniki bodo uvedli policij -sko kontrolo, telefonsko in brzojavno uradništvo bo pa vlada odvezala službene prisege o moičečnosti v slučajih kupčijskih telefonskih pogovorov in brzojavk, Uvedli bodo obenem telefonsko in brzojavno cenzuro. Radi teh radikalnih naredb vlade zapuščajo ve rižniki Dunaj in se naseljujejo v provinci, — V Jugoslaviji bomo še dolgo čakali na slične vladne ukrepe, % d UKRADENI sodni akti, V Gra cu so zginili iz graškega deželnega sodišča sodnijski akti o ponarejevalcih kolkov za jugoslovanske bankov -ce. Ko je hotel preiskovalni sodnik vpogledati v akte, jih v splošno začudenje ni bilo najti. Ker so v afero za pletene osebe svoječasno izpustili proti dvemil jonski kavciji na prosto in so iste osumljene tatvine aktov, so aretirali dve izmed prizadetih oseb in se nadaljuje preiskava za tatovi,
d KARDINALSKI KOLEGIJ rim-sko-katoliške cerkve Šteje sedaj 59 čla nov, od teh jih je SO italijanske narodnosti in 29 'drugih narodnosti. Naj starejši je kardinal Roveric, ki-59 star Pl let, najmlajši pa kardinal Ascaiesi, ki še ni dovršil 50. leta svojo stare -sti. Po poročilih rimskih listov bo baje letos tudi nek jugoslovanski cer -k veni knez imenovan za kardinala d SV. OCE proti plesni blaznosti. Pred dnevi je sv. Oče sprejel odpo -stanca rimskega plemstva kneza Cot-lono, kateri je papežu izjavil, da se. rimsko plemstvo ogiba hrupnih plesov m veselic ter 'da smatra za svojo na-
bor, tako vesel, tako 'duhovit, da se je ta telesni pogrešek v mojih očeh mahoma izpremenil v odlično lastnost. In kmalu so se mi zdeli moji dosedanji namišljeni junaki goli in brez mikavnost;. vkljub svojemu vitkemu, finemu životu so izginili* popolnoma izginili pred temle dobrodušnim, veli-kim Novelom, polnim življenja in vedno veselem, ki sem ga v duhu takoj odela /. obilico lepih čednosti.
Medtem je sicer nevihta ponehala, pa deževalo je še, In ker se je približal čas za večerjo, je teta povabila Pavia de Conprat, noj večerja z nami. Ko'; je pritrd I, da je lačen kakor ljudožerec in sprejel ve povabilo z navdušeno radovoljnosljo, ki me je očarala.
Izmuznila sem se za trenutek ,iz sobe in šla dražit Suzanino slabo vo-, Ijo.
„Suzana“, sem rekla in stopila v kuhinjo vsa razvneta, „gospod de Con prat večerna pri nas!- A'i imamo kakega debelega kapuna, mleko, jagode, črešnje?“
„Uh, dobri Bog, kako smo polni skrbi!“ je godrnjala Suzana, „Kar i-mamo, to imamo, pa je! “
„Globoka resnica, Suzana! Am-
logo, da so čim tesneje zbere okoli Cerkve. Sv. Oče je izrazil svoje ve -seije, da se rimsko plemstvo odreka vsem izrodkom hrupnih zabav, zlasti (istim ogabnim modernim plesom, ter je sklepčno izrazil svoje trdno prepri-Čanje, da se bo moderna plesna blaznost mogoče prav kmalu izgubila na korist Cerkvi in vsemu ‘plemenitemu. Pri nas se raja in pleše po cele noči, doeim na tisoče oseb, zlasti revnih o-trok, zmrzuje in giacluje v zaduhtUi m v nezakurjenih podzemeljskih pro -štorih.
d KULTURNI BOJI na Češkem. Slično kakor so Nemci svoj čas zag -nali v naših krajih znani krik „Los von Rom“, uprizarjajo tudi na Češkem ljuto gonjo proti katoliški cerkvi. Na Češkem so odpadi ,od katoliške cerkve na dnevnem redu in boj proti katoli-čanstvu dobiva v čehoslovaški ljudo -vladi vedno ostrejšo obliko. Tako n, pr. so v Plznu o Božiču odstranili vsa razpela iz vseh tamošnjih šol. Plzenj-ski mestni magistrat je nabil na vseh oglih mesta velike lepake, v katerih uradno poziva prebivalstvo na odpad od katoliške cerkve. Sklenil je tudi , da odvzame katoličanom dve cerkvi ter jih izroči odpadnikom Husiitom v vporabo. Ego ostane pribito: Kulturni boj ne bo našim severnim bratom Cehom Utrdil njihove države, katero so si po večstoletnem suženjstvu priborih s tolikimi žrtvami,
d UKINJEN JE I. razreda na čeških železnicah, Kakor listi javljajo , bodo odpravili na železnicah čehoslo-vaške republike I. razred, ker se vozi v istem le malo ljudi, medtem ko se v II. in III, razredu občinstvo
d 900 KOZAKOV v Jugoslaviji. V Split je došlo 900 kubanskih kozakov. kateri odidejo v vojaške barake v Sinj. Med temi je več generalov ter tudi več drugih odličnih oseb kot knez Obolenski j.
d IZSELJENCEM v pomislek. -Ker Je v zadnji dobi opažati živahno izseljeniško gibanje, zlasti se ljudje kaj radi izseljujejo v Ameriko, upajoč, da bodo tamkaj našli dobrega zaslužka, so oblasti ugotovile, da je v Ameriki zavladala splošna brezposelnost, ter da se morejo ljudje vračati zopet nazaj v domovino. Tudi druge okolšči ne so sedaj v Ameriki takšne, da se mora vsakega resno svariti pred >/ ~ selje vanjem v Ameriko.
d POMANJKANJE DELA v Ameriki. Glasom poročila našega konzulata v Cikagi je nastala za delavstvo v Združenih državah ameriških težka doba, ki utegne izzvati hude boje za obstanek delavskih mas. Dose dat je naraslo število brezposelnih na pribil žno 3,000.000, V Cikagi je okoli 100 tisoč, v Detroitu okoli 80.000, v Neiv-Yorkir preko 120.000, v Filadelfiji oko 11 200.000 delavcev, 'ki so brez dela in 'žive v največji bedi in pomanjkanju. Bati se je,, da zavzame brezposelnost v Ameriki še večji obseg, ker bodo oiorafe tovarne vsled Štrajlca konzu-raeatov in vsied neugodnih izvoznih mer (nižja valuta 'drugih držav) obrate le še boli skrčiti.
pak povej mi vendar, en -sam kapun , to menda ne bo zadosti!“
„Saj nimamo kapuna, gospodična, purana imamo!“
In s ponosno kretnjo je odprla pe-Čnieo in mi pokazala purana, ki sta ga bili s Perino skrbno opitali in ki je tehtal najmanj dvanajst funtov, Zla forumena koža njegova je bila tu pa tam napeta in je pričala o okusni nežnosti puranovega mesa, ki ga je pokrivala, ter je nudila mojim vzrado-ščenim očem kaj razveseljiv pogled,
„Prav dobro!“ sem hvalila, „Ampak sir, Suzana, ali se je posrečil ? Ga bo dovolj? In salata? Dobro jo pripravi! “	^
„'Jaz imam navado, da pogodim , česar se lotim, gospodična! Sicer pa la gosnod ni ne’princ, ne kralj, mislim. Človek je, kakor vsakdo drug, Vzeti bo moral, kar dobi!“
„Človek, kakor vsi 'drugi, Suzana!“ VznevoTIla sem se. — „Ti ga to rej nisi videla?“
„Presieto, da sem ga, gospodična in slišala tudi, lahko rečem. Ali je do voljeno krščanskemu človeku, da razbija takole z vsemi pestmi po vratih
d NAJCENEJSI tedenski skladni koledar se dobi pri Cirilovi tiskarni Mariboru komad s poštnino vred 15 kron.
d ŽEPNI KOLEDAR Km. zveze za leto 1921 si naj naroči vsak zaveden pristaš naše stranke. V zalogi ga še ima več izvodov prodajalna Cirilove tiskarne v Mariboru in tajništvo SLS v Celju (Beli vol). Cena 12 K ,• Denar se pošlje naprej po poštni nakaznici na gornji naslov. Dolžnost je krajevnih odborov KZ, da naročijo ta koledar, za vsakega odborskega člana.
Iz Maribora.
d KJE JE DR. LESKOVAR , da ne izroči poslov novemu vladnemu komisarju? Tako povprašuje klepeta-vi „Tabor“, Da bo „Tabor“ lahko o -stal miren, mu na to vprašanje prav radi odgovorimo. Dr, Pfeifer je kot mariborski vladni komisar kupovat pod firmo občinskega Gospodarskega urada papir za „Taborovega“ prednika „Mariborskega delavca“. Obvezal se je Nemškt Avstriji, da bo ji poslal za papir 12 vagonov živil, Avstrijci pa so dobro 'vedeli, da se n& dr. Pleiferjeve obljube ne sme preveč zanesti, in so zahtevali, da mariborska občina položi 400,000 K kavcije, katera zapade, ako dr. Pfeifer svoje obveznosti ne bi izpolnil. In res, dr. Pfeifer Avstrijcem ni poslal obljubljenih živil; zato pa zdaj avstrijski Warenverkehrsbureau toži mariborsko občino v Gradcu za 400,000 K. In dr, Leskovar je bil te dni v Nemški Av Siriji, da tam pred sodnijo brani mariborsko občino, da bi jih ne b lo treba plačati teh 400,000 K, katere Ji je naprtil svojčas dr. Pfeifer nesrečnega spomina. „Taboru“ svetujemo, da natančneje o tem poizve pri svojem pa -pirnem lilerantu dr. Pfeiferju, ki mu bode mogoče tudi povedal, da bo morala mestna občina plačati 886.000 K izvozne carine za dr, Pieiferjeve prašiče. Torej „Tabor“ zdaj veš, za kai j‘o dr, Leskovar bil v Avstriji? Hodil je tie, da popravi Škodo v znesku 400.000 K v katero je pahnil dr, Pfeifer mariborsko občino radi časopis siga papirja, katerega jo kupil za liberalne mariborske liste potom obči i -skega Gospodarskega urada, Ce bo občina obsojena v plačilo te kavcije , je „Tabor“, ki je rabil ta papir dolžen občim to Škodo poravnati. Ce bo morala mesttna občina plačati to kav -oijo za papir, ki ga je porabilo mariborsko liberalno časopisje s „Taborom“ vred, potem bomo zopet lahko rekli, da Nemci podpirajo „Tabor“ in druge liste, ker plačujejo občinske do i klade. Seveda „Tabor“ bo pa rekel, ;da vedoma govorimo neresnico ! Kaj ne ?
d VSI NA KOROŠKI VEČER. ki se vrši jutri v soboto, dne 22. t. m., ob 8. uri zvečer v gornjih prostorih mariborskega Narodnega doma! Do-klamacije, petje, vojaška godba, pvc sta zabava. Dobro jelo in pilo se bo po ceni dobilo. Vstopnina za osebo 15
poštene hiše! Sicer pa — zaljubite so vanj, ako hočete!“
Že sem odprla usta, da bi ji krep ko odgovorila, pa premagala sem se previdno. Pomislila sem,' da bi uteg -nila Suzana iz maščevanja ali nasprotovanja zasmoditi purana.
Kmalu nato smo odšli v obednlco. Nehote mi je ušel obupen pogled po u mazanih in skorodm oguljenih stenskih preprogah. In Suzana, kako vam je ta ženska mizo pokrila! Trije sol-njaki so se samovo’jno sprehaj li po mizi, srebrno namizno orodje ie bilo razmet mo sem ter tja brez vsega reda, buteljke so stile sredi mize v vrsti druga za drugo, ena in ed'na steklenica z vodo pa je bila postavljena tako, da je bil vsak gost prisiljen vstati, da jo je dosegel, ker miza je bila trikrat prevel ka,"
Prvikrat v življenju sem zapazila, da je bujna domišljija Suzanina krat-komalo uničila vsa pravila simetrije.
Toda gospod de Conprat je bil e-den izmed tistih srečnih značajev, ki najdejo pri vsaki stvari tudi dobro stran. Vrhutega je imel lastnost, da se je prilagodil razmeram, kakršne je
našel,	.	■	,
Dalje prihodnjič,;

,5 Straža."
21. ј^жада Ш1-
X. Čisti dobiček je namenjen revnim koroškim dijakom. Dolžnost Slovencev ia Slovenk iz Maribora in okolice je, da pridejo vsi! Agitirajte od prijatelja do prijatelja!
d ZA CLANE Društva zasebnega uredništva Maribor, ki obiskujejo trgovska predavanja, se ista redno pri-eno v ponedeljek, dne 24. t. m., eb 19. uri v prostorih, kot dosedaj. Predmet: Nauk o menicah.
d MLADENIŠKA Marijina, družba pri frančiškanih ponovi v nedeljo, 23. januarja ob 4. uri' popoldne igro St. Vid v Narodnem domu. Cisti dohodek bo za nove zvonove frančiškanske cerkve,
ZLOBNEŽI trosijo po mestu vest, da je vstopnina za Planinski ples o -gromna. Da se le govorice omeji, naznanjamo, da je vstopnina za nečlane 40 K, Za člane pa, ako se izkažejo z izkaznico za leto 1921, samo 30 K,
MARIBORSKA PODRUŽNICA S. P, D.- naznanja, da so prevzeli vpi sovanje članov sledeči gg, trgovci : Baloh & Rosina na Grajskem trgu , -Ivan Kravos in Pintar & Lenard na 'Aleksandrovi cesti. Tudi vsi odborniki društva imajo nabiralne pole. Kdor hoče pri nabiranju članov sodelovati, naj se blagovoli obrniti, na blagajnika g. A. Paulinič,. Krekova ulica 5., I., vsaki dan od 1. do 2. ure pop.
d ORGANIZACIJA vojni!) invalidov za Maribor in okolico ima svoj letošnji občni zbor dne 80. januarja t. 1. ob 9, uri predpoldne v dvorani restavracije „Maribor“, Grajski trg, z običajnim dnevnim redom.
d MESTNO knjigovodstvo v Mariboru bode izdalo nove sladkorne izkaznico in sicer za hišne lastnike,: Notranjega mesta {Koroška cesta) bel 3. do 5. februarja; Graškega predmestja (Melje) od 7. do 8, februarja ; Magd atenske g a predmestja od 9. do 10
februarja t. 1. Za podnajemnike vseh mestnih okrajev pa; od It. do 12, februarja t. 1. Hišni lastniki morajo oddati njihov hišni list, pozdiiaiemniki pa se morajo izkazati z njihovo poli -eijsko zglasiluico, Izkaznice se bodo izdajale na Rotovžkem trgu Št. 6, soba št. a., vsakokrat od 8. do 14, ure.
d UBOGA VDOVA s šestimi ma -h mi otroci se nahaja v silni bedi. O -troci so skoro brez vse obleke in čevljev. Milosrčni ljudje se prosijo za darove v obleki in obuvalu za te otroke. Darove sprejema iz prijaznosti Taj -ništvo SLS v Mariboru, Cirilova tiskarna, I. nadstropje.
Narodno gospodarstvo.
Regulacija Pišnice v ptujskem ekrsju.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je po prošnjah ptujskega okraj nega zastopa iu posredovanju vodje o-krajnega glavarstva v Ptuju g. dr. Pirkmeierja sklenila, da se nadaljuje regulacija Pesnice, V prvi vrsti se bo letos izvršilo popravilo že regulirane struge od izliva do Moš k an j e, To delo je proračunjeno na KI25.000, K tem prispeva država 50%, to je polovico , drugo polovico plačata okrajni zastop v Ormožu in v Ptuju. Z delom se prične takoj, ko bo denar zasiiguran in razmere ugodne.
Sama regulacija Pesnice bi se v prvi vrsti imela izvršiti od Moškanjc do Pacinja, Ta del je najhujše podvržen poplavam. Regulacija samo tega navedenega dela je proračun jena ha 14 milijonov kron. Vsako, leto bi se izvršilo nekaj regulacije. Država prispeva k regulaciji naj večji del. to je 90 odstotkov, okrajni zastop ptujski pa 10 odstotkov, za splošno regulacijo prispeva tedaj država 13 milijonov, okraj pa en milijon, in sicer tako, da
pala kaznaniia
anUŠTVEH«»:
na Р0*10*!11- Katol. ItlSMlal izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 23. jan. y prostorih g, Jos. Ptačnik gledališko predstavo. Dve zanimivi igri. Srečelov! Pridite mnogoštevilno !
РЛОШ Ä»;
Pozor mlinarji!
šla prvovrstna volnena in svilena mlinska sita (pajtelni) vseh vrst, ki se dobe v trgovini Avgust Čadež, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35, nasproti stare Tišlerjeve gostilne. 3—3 26
Uspešno
inserirate v „Straži
•a
3 dvonsdstrep. hiše
ležeče blizu južnega kolodvora v Mariboru se prodajo skupaj ali vsaka zase. Naslov pove upravništvo.	2— 3 39
Družinska hiša ™
hlev, takoj na prodaj. Naslov v upravništvu.	47
Ženini m neveste!
Kompletno pohištvo iz hrastovega lesa, se zelo poceni proda. Pod mostom 2, Maribor. 45
enega izšolanega sad-IäLcIII jerejca, ki razume ob-rezanje jablan in sicer za en mesec. Ponudbe: Gjuro Schmidt v Varaždinu,.	46
Delauri Iš,£e s-e dru,žina z
IJLIlIsLi« dveim moškimi močmi, vajeni lesnega dela, proti dobremu plačilu. Kurivo in stanovanje prosto. Vpraša se Loška cesta 15. Marib. 2—5 33
Ena
ali dve vrtni delavki se sprejmeta in tudi stanovanje dobita. Urbanek, Kralj Matjaževa ulica, Koroško predmestje.	41
mmmmS'
42
Dražba
enega mrzlokrvnega in štiri toplokrvnih žrebcev se vrši dne 27. januarja 1921 na jahalnici v državni žreb-čarni na selu pri Ljubljani.
Vodstvo drži žrebčarae-
se vsako leto vplača ena Štirinajstim-ka, to je 'država 900.000 K, okraj pa. 100.000 K.
2e v tem letu se namerava, ko se reguliran del struge popravi, pričeti zuovo regulacijo.
Da se je to doseglo, je uspeh vladnega komisarja okrajnega zastopa, g- Brenčiča in glavarja g, dr. Pirk -meierja. Za to je sosvef okrajnega zastopa v Ptuju tudi v. svoji seji dne 13. januarja 1921 javno izrekel obema navedenima gospodoma za njun obilen trud in skrb v korist prebivalstva ptujskega sodnega okraja najiskrenejšo zahvalo,
Ravnotako .pa zaslužijo tucR vsi drugi faktorji, ki so pripomogli k temu, da se Pesnica regulira, posebno pa naša deželna vlada v Ljubljani , najitoplejšo zahvalo.
Ljudstvo bo iz tega uvidelo, da je naša država Jugoslavija res zmožna storiti in skrbeti za naše ljudstvo ter da tudi to v polni meri stork Kar na eni strani pri davkih dobi, hoče na drugi strani spet vrniti s povzdlgo do hodkov kmetijstva .in s prispevanjem k takim napravam, ki ravno služijo kmetovalcu in obče prebivalstvu, Za to pa naj naše ljudstvo z zaupanjem zre v našo državo m državne oblasti ter jih podpira pri stremljenju in de ’ Iu, ki ima edini cilj povzdigniti blagor ljudstva.
Pfeležiteu ceste m gtejskogsrsfcem
örsgy.
Koliko nesreč se je že zgodilo na strmem bregu pri Ptujski gori, koder pelje okrajna cesta iz Ptuja na Rogar iec. V. slabem vremenu je ta- breg sko-laj neprevozen, sicer pa po svoji strmini zelo nevaren. 2e pod Avstrijo se je nameravalo in pričelo z delom, da se cesta preloži in napravi boljše prevozna ter manj nevarna. Zalibog je delo zaostalo vsled vojne. Okrajni zastop ptujski in okrajno glavarstvo na Ptuju se je ponovno obračalo s prošnjami na našo vlado, da pomaga in začne z 'delom, da se zaprieeta grariba vsaj do stare ceste nazaj dokonča. Vlada je po poverjeništvu za javna dela uslišala te prošnje in se izrekla, da se prične z nadaljevanjem dela še v tem letu. Država je obljubila za leto 1921 100.000 K denarne pomoči, ■— 100.000 K pa mora plačati okrajni zastop.
S tem denarjem se upa doseči, da se bo vsaj prvi del ceste dogradil in položil v serpentine, tako da bo po -magano voznikom in splošno vsemu prebivalstvu, ki so dosedaj toliko tr -peli pri prevažanju svojih pridelkov . Pričakuje se pa seveda, da bo prebivalstvo umelo, s kakšnimi težavami ir. težkočami se taka cesta gradi ter bo gotovo v svojem lastnem interesu pod-
piralo okrajni zastop ter okrožEo vadbeno sekcijo v Ptuju in gras&feäje pri njihovem delu.
d ELEKTRIČNI TOK m felaedbo-ra na Ptuj. Citalo se je že po časopisih, da se potegujejo okraji la mesta li a Dravskem polju ter dalje ob Dravi, da se napelje električni lok od ' elektrarne Fale tudi na Ptuj, Ormož. Čakovec in Varaždin. Na zborovanju vVaraždinu se je sklenilo, da morajo mesta in okraji ustanoviti delniško družbo ali garancijski sindikat, ki bi imel to nalogo, da bi skrbel za kapi-daJ, s katerim bi se začel graditi električni vod. Ptujski okrajni zastop je takoj sklenil pristopiti k tej delniški družbi ter je izjavil jamstvo za TA milijona kron. Sedaj še bodo sledila dru ga mesta in okraji. Potem se bo vršilo v Ptuju veliko zborovanje, aa katerem se bo ljudstvu natanko razložilo , kaj mora storiti, 'da pride do električne luči in sile. Ako se bo napeljala res elektrika, za kar je storil [Aiijskrš okraj prvi korak, tedaj se bo gospodarsko dvignil celi okraj.
g ZA POVRAČILO 20% odbitka. V prašanju povrnitve svoječasno odtegnjenih 20% prih kom žigosanja ban kovcev je stavilo več narodnih poslan cev predlog,- da se isti lastnikom vr -nejo.
g VREDNOST DENARJAL Za 100 avstrijskih kron daš 20 do 22 naših kron, za eno laško Tro moraš dati naših 5 K in 8 do 12 vinarjev, za eno nemško marko moraš dati v na -šem denarju 2 K in 18 do 23 vinarjev Za en švicarski frank moraš dati 10 do 20 naših kron.
Orlovski vestni.
oDANES v petek 21. t. m*, ob 7 . uri skupna seja mariborskega Orla v društvenem prostoru. Seja jako važ -na! Odborniki, odbornice pridite!
o V NEDELJO 23, t. im ob 10. uri dopoldne seja odbora telov, odseka O-rel Maribor v društvu. Predsednik.
o TEHNIČNI TEČAJ za okrožja Maribor, Sv. Lenart in Pohorje bo od 30. januarja do 2, februarja. Vsak od sek pošlje načelnika in podnačelnika na tečaj! Natančneje v okrožnici. Bog' živi!
o IZOBRAŽEVALNA društva v mariborskem okraj'u, ki bi rada imela telovadni odsek, naj pošljejo naslove marib, okrožju Orla. Ravno talm se pozivajo vsa ona društva v krajih, kjer bi se telovadni odsek lahko ustar novil, pa ga Še ni, — Pošljite po enega fanta na telovadni tečaj v Mari -bor od 30, jan, do 2, februarja,
Slovenci, širite mm lists!
Zadružna banka
podružnica
Haribor
Gospodska ulica 20 (Pirchenova filial
Posluje v vseh feircrJh strelih - Strerle sprtjtrre dnevne tfe tired, urah
Centrala
SPLIT
■ Elfi BCB
Podružnice Maribor, Zagreb, Novi Sad
Rfilijadja:	х-ц
Zadružne barka Rfjeka, Zadružna Itedlsnica Trst
Banko v ni oddelek; Bavise z vsemi bančrvmi pos!i. Obavlja izplsčila na vsa tuzemska inmostra: ska tržišča pod najugodnejšimi pogoji.
Blagovni oddelek: Kupuje in prodaja na velika vse domače in prekomorske proi »ode. Menjalnica: Kupuje in prodaje tuje^ valute, devize in čeke ter vse vrste domačih in tujih papirjev. Vloge: Sprejema denar na vložni žira in ikoee rr-čune ter jih obrestuje pod na,boljšimi pogoji.
Ule?ie na knjižice ebresfule s 47*-% «etts.
Centrala
SPLIT
B« IS
k « Osnovna glavnica 50 miljene« krcn «
TISKARNA sv.CHHLAV MARIBORU
KOROŠKA CISTA
TELEFON ST. 113
priproža razimrst-ni papir, kakor Ш-celijski fini in sridsle fini konceptn1, sfro-lepi sni pivnik, risalni papir, ri|* razfiomtiiejie
I	*
is®®®®®®®®®®«®®»®®
KOROŠKA CESTA
mapice v vsaki тгш žini, kuverte, razne zvezke za srednja in ljudske Sole, sploh vse pisarniške po trebšžine po naj-nižjih cenah
ni AMlMCIfl DS БС Pušico soboto, 5. februarja 1921 pri Götzu v Mariboru
пШ? ф Bul 1^ B* 90 icjtila cccLs, Utmm - Vstopnina za тптоџ48 K, m Ј!ш! 30 If Začetek ob 8. uri zvečer z nastop c ш skirpfn ■ Cbfeka pitninska, prcme.R&dna §11 narodna nosa - „Moderni* plesi izvzeti
izdajatelj in založnik:, Konz. „Straža."
Odovovorni urednik: Franjo Zebot.
Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru,