PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 128 (13.359)
Trst, sobota, 3. junija 1989
Zadnje dejanje v farsi z obrazci 740
Davčno prijavo lahko izročimo v ponedeljek
zgovoren in pomenljiv podnaslov »Kako se lahko v nedogled vlečemo za nos«, je eden od tolikih primerov nevarnega in zaskrbljujočega razkroja italijanskega političnega življenja.
Vse skupaj dokaj smešno izgleda že dalj časa. Do zadnjega na primer ni bilo na razpolago dovolj obrazcev 740, potem ko so bili prej napačno natiskani. Po vsem tem se je govorilo o odložitvi roka za plača-nje davka in za vlaganje prijav. Bo, ne bo, se je radovedno spraševalo ljudstvo, potem ko se je petstran-karsko zavezništvo začasno razdrlo in je vlada dokončno zdrknila na bananinem olupku, ki ji ga je Craxi vrgel na pot iz milanskega Ansal-da. Toda pred tednom dni, ko se je dejansko že upokojena vlada spet sestala in našla še dovolj moči in enotnosti, da je obnovila nepopularni zakonski odlok o zdravstvenih ticketih, se ni mogla zediniti glede rokov davčne prijave. Tisti, ki so bili v škripcih zaradi obrazcev 740 ali iz drugih razlogov, so se
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
DUŠAN KALC
RIM — Vsi, ki do 31. maja niso poravnali računov z državno davčno izterjevalnico in niso vložili davčne prijave, kot predvideva zakon, si lahko oddahnejo. Ne bo jim treba plačevati globe. Vsem je namreč do ponedeljka, 5. junija, odpuščeno. Prihranili bodo tiste tri odstotke globe na celotni davčni znesek za prve tri dni zamude, če davka niso plačali, ter 50 odstotkov, če niso vložili prijave. Zaenkrat bodo morali plačati le 9 odstotkov legalnih interesov, kar v bistvu pomeni, da bodo odšteli le 250 lir na dan za vsak milijon lir davka. Od ponedeljka dalje pa bo seveda drugačna pela: v celoti bo treba izplačati izdatne globe.
Tako je včeraj sklenila De Mito-va vlada, ki se zvija v zadnjih zdihljajih, in s tem odigrala še zadnje dejanje neke komedije, o kateri ne bi vedeli povedati, če sili bolj na smeh ali na jok. Ta tragikomična predstava, ki bi ji lahko dali zgovoren naslov »Farsa 740« in še bolj
»Krepka« izmenjava mnenj med opozicijo in večino
Spadolini se počasi giblje v labirintu mnenj in ocen
Zadržanje strank dokazuje, da je rešitev krize še daleč - Spadolini bo danes poročal Cossigi
RIM — Italijanski politiki imajo te dni poseben festival: festival psovk. Tako je, kot bi tekmovali, kdo bo drug drugega temeljiteje obdelal. Craxi napada komuniste, socialdemokrate, levico KD; Forlani mu vrača milo za drago, pomaga mu strankin podtajnik Bodrato; republikanci so hudi na vse, Cariglia (PSDI) pa še posebej na Craxija; Occhetto je prav tako jezen, vendar s kančkom diplomacije. Nepričakovano oster je bil včeraj demokrščanski podtajnik Bodrato, ki je Craxiju očital, da izrablja in zlorablja krizno stanje v volilne namene in tega niti malo ne prikriva. Martinazzoli (KD) pa je dal tajniku PSI vedeti, da je vsak njegov predlog prej vzdihljaj kot pravi predlog, še posebno, ko govori o neposredni izvolitvi predsednika republike.
V tem labirintu »mnenj« se nerodno in počasi giblje Spadolini. Danes bo o prvem krogu posvetovanj poročal Cossigi, vendar ne bo povedal nič novega, saj je pri nekaterih sogovornikih naletel na skupne točke, pri drugih na razhajanja. Sporazumov pa je za spoznanje več kot nasprotovanj. Drugo kolo poizvedovanj bo Spadolini posvetil predvsem gospodarskim vprašanjem in reformi volilnega sistema. Kako, nam še ni dano vedeti. Vsekakor bo stvar lezla počasi naprej, čeprav je razpoložljivost političnih strank za te argumente nekoliko večja, vendar spet ne popolna. Prav zato pa je poizvedovalec prepričan, da se mora v nekatere argumente še dodatno poglobiti, najprej spet s družbenimi in nato še s političnimi silami, čemur odločno nasprotujejo komunisti, radikalci in del drugih opozicijskih strank. Skratka, besedna igra »kriza krize« je še kako aktualna in učinkovita.	G. R.
»Pakt« med PRI in PLI
RIM — Gre samo za predvolilni trik, ali pa za nekaj globljega, trdnejšega in tesnejšega? To dilemo sta Giorgio La Malfa in Renato Altissimo odprla že pred časom s sklepom o enotnem nastopu na evrovolitvah. Sedaj pa postaja še zanimivejša spričo dejstva, da nameravata republikanski in liberalni tajnik ta proces zbliževanja še pospešiti in poglobiti in z njim nadaljevati tudi po volitvah. Svoji politični akciji integracije, ki naj se oblikuje v nekakšno četrto velesilo v Italiji, želita dati nov in še močnejši inpulz. S tem bi se združena laična komponenta italijanskega političnega življenja lahko enakovredno zoperstavljala ostalima dvema vladnima silama: krščanski demokraciji in socialistični stranki, pa tudi veliki sili opozicije, to je komunistični partiji.
Kaže, da je za ta kakovostni preskok že vse pripravljeno. Včeraj sta o tem, kot sicer tudi o drugih aspektih italijanskega političnega dogajanja, razpravljala na ločenih sejah vsedržavna sveta obeh strank. Med tem, kar je bilo rečenega na eni in drugi seji, dejansko ni zaznati bistvenih razlik. La Malfa in Altissimo sta uporabljala isti jezik pri analizi sedanje politične krize. Kritično sta se izrekla o KD in PSI, polemizirala sta z Occhettom, zagotovila svojo podporo samo trdni in trajajoči vladi, ki bi ne vodila v predčasne volitve, ter se predvsem zavzela za graditev skupne laične »hiše«.
Nekakšen federativni pakt naj bi bil torej logična posledica zbliževanja med republikanci in liberalci, ki so za bližnje volitve prepustili na skupno ladjo tudi neudobnega
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ko so spodletele vse pomirjevalne pobude
Ogorčenje slovenske javnosti ob srbskem ultimatu Sloveniji
BOGO SAMSA
malnE0OGRAD
Odgovor slovenskega predsedstva je fo
Dravi 11 Hnhrprr^
r^jže probleme, kot so odnosi med vodstvi, za bistve.
skik 6 Pri usodnih vprašanjih slovenskega in jugoslova » oaroHnv
^narodov.
nihteSloveiPji je ozračje napeto. Ljudje so užaljeni, ker ®a, kr!?10	• Prieakovati tako nesramnega in žaljivega p:
MiloSgy.9a le P°slal predsednik srbske republike Slobodi
naphali smo pripombe, da tako nesramno ni pisal n: Veliko*3ISn?eni	OPrenovič, katerega je Vuk Karadžič
mep ™uk° na_učil nekaj pismenk, svojemu povsem nepi pre(j u podložniku v Krivo Palanko. To pa se je zgodi oporJrorai dvema stoletjema. Bolj formalno vljuden in n *eta in ?.n	ultimat, ki ga je Avstrija poslala Srbiji 191
T 1 čemur je sledila prva svetovna vojna.
"Plasti 0Pna®anie Pa kaže dejansko hotenje, da pride c vrpe ene republike nad vso Jugoslavijo, da se držai hji f0 razdobje med obema svetovnima vojnama, ob notr To pa hialni trdnosti oblasti ene partije in enega voditelj dčjpoif!ev.e.<^a ni več Jugoslavija, federativna in partizansk Korn ™a in svobodna.
‘hentarji slovenskega tiska so ogorčeni. Danilo Sli -____ NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Stanovnikov odgovor
LJUBLJANA — Predsedstvo slovenske republike je včeraj poslalo v Beograd naslednji uradni odgovor na pismo Slobodana Miloševiča:
»Naš odgovor na pismo, ki ste nam ga poslali kot odgovor na naš predlog za pogovore, bi vam moral biti znan vnaprej.
Socialistična republika Slovenija je suverena država slovenskega naroda, ki se je po svoji volji na podlagi svoje pravice do samoodločbe odločil, da živi skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije v demokratični federativno urejeni socialistični skupnosti. Zato ima pravico in odgovornost, da svobodno in samostojno zavzema stališča in sodbe, tudi o vsebini skupnega življenja in skupne prihodnosti, ker je to del skupne usode vsakega naroda v skupni domovini, vključno z razmerami na Kosovu. Kajti po sklepih državnih in političnih organov SFRJ in na zahtevo organov SR Srbije je to naš skupni problem. Takšno pravico in odgovornost imajo vse socialistične republike. Ko bomo in če bomo o bistvenih skupnih vprašanjih Jugoslavije mislili enako, razgovori ne bodo potrebni. Ko naj bi obveljala volja, ki jo drugim vsiljuje vodstvo ene same republike, kot to očitno zahteva in pričakuje vaš
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Uspeh našega gledališča na Sterijinem pozorju
Slovensko stalno gledališče iz Trsta je doseglo prodoren uspeh na največjem jugoslovanskem gledališkem festivalu, Sterijinem pozorju v Novem Sadu, na katerem se je predstavilo s Cankarjevo Lepo Vido. Že samo dejstvo, da je bilo SSG edino slovensko gledališče, ki je bilo sprejeto, je za naš teater predstavljalo velik uspeh, uveljavitev pa je presegla vsakršno predvidevanje. Lepa Vida je bila ocenjena kot najboljša predstava, Meti Hočevar je šla nagrada za najboljšo režijo, Aldu Kumarju pa za najboljšo glasbeno opremo. Združenje likovnih umetnikov Srbije je še podelilo plaketo za scenografijo Meti Hočevar, turistično društvo Novega Sada pa plaketo za večkratno prisotnost na Sterijenem pozorju. Na sliki: igralci SSG skupaj z režiserko Meto Hočevar (predzadnja na desni).
k .
Občni zbor ZSŠD1
an potrjen predsednika
7SCo<vi!bil v Prost°rih TPK Sirena v vSSDI, 19. redni deželni občni zbor Pfedsta Se 9a ie udeležilo 79 delegatov 1 Č4 pr ^aištvu tridesetih društev.
prednika je bil potrjen Odo Ka-pj. Trst*: edsednika teritorialnega odbora . oil izvoljen Vladimir Budin, za za Goriško Aldo Rupel, 0° Cen - ka T° 23 Beneei'0 na Ger-
Benečijo pa Ger-
sli. zboru bomo še obširno po-
"R tekma play offa
v San Lazzaru ^alaguti - Jadran
Množica študentov in prebivalcev Pekinga spet preprečila vojski vstop na Tienanmen
’ T~	—
PEKING — V noči na petek se je večdeset tisoč neoboroženih vojakov skušalo prebiti na Tienanmen vendar brez uspeha. Približno milijon prebivalcev Pekinga se jim je namreč postavilo po robu in z barikadami na povsem miren način preprečilo prihod vojske na osrednji pekinški trg. Poskus se je tako ponesrečil in vojaki so se morali vrniti v mestna predmestja, kjer je zbranih približno 200 tisoč vojakov.
Kljub vojaškemu obroču okrog Tienanmena pa študenti že dvajseti dan vztrajajo v svojem protestu. Nekateri so ponovno začeli z gladovno stavko. Na tisoče študentov se je s kolesi odpravilo tudi pred sedež osrednjega partijskega glasila Ren Min Ribao in protestiralo proti tendencioznemu pisanju o študentskem protestu.
Tujim dopisnikom pa je iz dneva v dan teže poročati o dogodkih iz kitajske prestolnice. Vesti so si dostikrat povsem nasprotujoče, in to še posebej kar zadeva spremembe in odnose v kitajskem partijskem vodstvu, vse bolj odkrita cenzura in delno omejevanje svobode gibanja tujcev pa lahko po mnenju mnogih opazovalcev že pomenita, da se pekinške oblasti pripravljajo na uporabo sile, s katero naj bi dokončno zatrli množični upor študentov in drugih prebivalcev Pekinga.
Na sliki (telefoto AP): četa vojakov v predmestju Pekinga.
Naftni derivati v Jugoslaviji so spet dražji
LJUBLJANA — Od danes je jugoslovanski bencin spet dražji. Rafinerijske in drobnoprodajne cene naftnih derivatov so se namreč v poprečju povečale za 32,63 odstotka. Po novem bo tako liter navadnega bencina stal 7200 dinarjev, super bo po 7600, neosvinčeni bencin po 7900, plinsko olje D-l po 6200, plinsko olje D-2 po 6100 in kurilno olje po 3300 dinarjev.
To je letos že šesta podražitev naftnih derivatov v Jugoslaviji, zanimivo pa je, da je delež denarja iz cene naftnih derivatov za ceste ostal nespremenjen in gre pri vsakem litru supra za ceste zdaj 1344 dinarjev. Pravijo pa, da je to zadnja podražitev bencina po tako imenovanih skupnih elementih in da bo v bodoče tudi delež za ceste večji.
Poljaki jutri volijo parlament
VARŠAVA — Jutri bo več kot 26 milijonov Poljakov odšlo na prvi krog najbolj demokratičnih volitev v zgodovini socialistične Poljske. Prvič bodo volili predstavnike v dvodomski parlament in mnogi pričakujejo, da bo v senatu opozicija imela večino.
V skladu z dogovorom na pogajanjih med predstavniki vlade in opozicije bo v spodnjem domu (sejmu) vladni koaliciji, ki jo sestavljajo komunisti, zavezniške stranke in nekatere katoliške skupine, pripadlo 264 mest in od tega jih bo Poljska združena delavska partija prejela 156, kmečka stranka 67, medtem ko si bodo ostalih 41 mest razdelile ostale koalicijske stranke. Neodvisnim kandidatom, ki niso člani strank, in v to skupino so vključeni tudi kandidati opozicije, pa bo v sejmu pripadlo 161 poslanskih mest. Za sejm je prijavljenih 1700 kandidatov v 108 volilnih okrožjih.
Volitve v senat bodo povsem svobodne in za 100 sedežev je prijavljeno 558 kandidatov, od katerih jih je približno sto iz vrst opozicije, medtem ko ima opozicija za volitve v sejm prijavljenih 161 kandidatov.
Glasnost tudi za najzagonetnejše dogodke polpretekle in sodobne zgodovine
Saharov ponovno napadel afganistansko vojno Preiskovalna komisija o paktu Hitler-Stalm
MOSKVA — Kongres ljudskih poslancev sta včeraj razgibala predvsem dva dogodka: nobelovec Andrej Saharov (na sliki) je bil deležen ostrih kritik in'žvižgov, medtem ko je imenovanje posebne komisije, ki bo preiskovala aspekte nenapadalnega pakta, ki sta ga leta 1939 podpisala Molotov in Ribbentrop, pa je naletel na veliko odobravanje.
Napad na Saharova sega že v pretekli februar, ko je sovjetski rehabilitirani nobelovec odgovarjal na vprašanja novinarjev, v dneh svojega obiska v Kanadi. Izjave na račun sovjetske vojske v Afganistanu so krepko razburkale moskovske vode, včeraj pa so nekateri delegati zahtevali pojasnila. Saharov, je namreč povedal, da so imeli, sovjetski helikopterji nalogo, da pobijejo obkoljene vojake in tako preprečijo, da bi padli v roke mudžahedinov. Te izjave je na kongresu izpodbil tudi neki vojak, ki se je iz Afganistana vrnil kot težki invalid. V bitki je izgubil obe nogi. Saharov pa ni hotel preklicati svojih trditev, še več, trdil je, da razpolaga z zanesljivimi informacijami. Poslanci so tem trditvam glasno ugovarjali, Saharov pa je skušal le nekoliko omiliti svoje izjave. Potem ko si je spet priboril mikrofon je pojasnil, da ni bil njegov namen žaliti sovjetsko vojsko, še manj pa vojake, ki so se borili v Afganistanu. »Sovjetski vpad v Afganistan
je pomenil napad na neki narod in zadovoljen sem, da sem moral zaradi svojega nasprotovanja tej odločitivi v izgnatstvo v Gorki.«
Za Saharovom so se pred mikrofonom zvrstili še nekateri častniki sovjetske vojske, ki so njegove izjave označili za lažne in žaljive. Kaj se je v resnici dogajali v Afganistanu, bo morda povedala le preiskava, ki je sicer še v teku. Kaže pa, da je Saharov nenadoma izgubil ugled, ki so mu ga izkazovali številni delegati.
Kongres ljudskih poslancev pa je včeraj z velikansko večino odobril predlog o imenovanju druge komisije, ki bo razjasnila okoliščine, zaradi katerih je prišlo do podpisa nenapadalnega pakta med Hitlerjem in Stalinom oziroma med tedanjima zunanjima ministroma Ribbentropom in Molotovom. Prav včeraj je namreč glasnik za-hodnonemške vlade Hans Klein napovedal, da bo kancler Kohl poslal Gorbačovu tajne dokumente o podpisu, ki je odločilno vplival na razdelitev vzhodne Evrope med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Predlog o komisiji, ki jo bo sestavljalo 29 članov, so dali predstavniki iz Estonske, Litve in Latvije, na skupnih 2.250 delegatov jih je proti glasovalo šest, sedem pa se jih je vzdržalo. Dela bo vodil član politbiroja in tajništva partije Aleksandr Jakovljev.
Pri Sirakuzah zrušen vojaški most Umrl voznik pretežkega tovornjaka
SIRAKUZE — Po četrtkovi nesreči dveh karabinjerskih helikopterjev, je bila včeraj italijanska vojska posredno vpletena v novo nezgodo. Pod tovornjakom se je namreč porušil kovinski vojaški most (na sliki AP), ki je povezoval otok Ortigio s Sirakuzami. Voznik, 47-letni Ignazio Buffa, je ostal v vozniški kabini, toda kljub hitri pomoči so lahko v bolnišnici ugotovili le smrt zaradi utopitve.
Le za las se je podobni usodi izognil neki drugi tovornjak, ki je prevažal mlečne izdelke. Voznik Emanuele Zammitti je uspel še pravočasno zavreti in se tako rešiti. Zammitti je tudi takoj poklical reševalce, na komisariatu v pristanišču pa je kot očevidec tudi podrobno opisal nesrečo.
Kovinski most je vojska postavila junija lani, ker so stari most, ki povezuje Ortigio in Sirakuze zaprli za promet, da bi ga lahko obnovili. O nesreči so tudi takoj začeli s preiskavo, ki jo vodi namestnik državnega pravdni-ka iz Sirakuz Roberto Pennisi.
Občinska uprava je zaradi nesreče proglasila dan žalovanja, župan Sirakuz Salvo Barberi pa je na tiskovni konferenci povedal, da do včeraj ni bilo nobenega poročila o morebitnih znakih popuščanja mostu. Splošno mnenje je, da se je most porušil zato, ker naj bi bil tovornjak težji, kot je dovoljena teža, ki je tudi označena na prometnih znakih pred mostom.
Karabinjerji so tudi zaplenili vse dokumente o mostu, v vodi pa so našli tudi spremno prijavo o teži vozila skupaj s tovorom. Skupna teža naj bi znašala 13 ton, kar je 5 ton več kot znaša največja dovoljena obremenitev.
Ob prisotnosti Andreottija
V Tolmeču ocenjeni odnosi med Italijo in Avstrijo
TOLMEČ — Odnosi med Italijo in Avstrijo niso še nikdar bili tako dobri kot so dandanes. To je ugotovitev, ki smo jo čuli iz ust vseh, ki so govorili na včerajšnjem simpoziju v Tolmeču o političnih in gospodarskih odnosih med državama. Prireditelj je COPEMCI (Conferen-za permanente mediterranea per la cooperazione internazionale), katoliško osnovana ustanova, ki je glavno mesto Karnije, nedaleč od avstrijske meje, izbrala zato, da bi naredili nekak obračun odnosov med Avstrijo in Italijo.
V tem kraju se je zbrala vsa deželna politična smetana, najbrž predvsem zaradi tega, ker je v Tol-meč za to priložnost prišel zunanji minister Andreotti. Po uvodnih besedah domačih politikov sta govorila generalni tajnik COPEMCI posl. Danilo Bertoli in posl. Gabriele Renzulli. Nista govorila le o odnosih med Italijo in Avstrijo marveč tudi o tistih med Italijo in Jugoslavijo. Precej so govorili o zakonu o obmejnih območjih, veliko tudi o združeni Evropi in tudi o možnostih, ki se Avstriji odpirajo zato, da bi se včlanila v ES. Precej poudarka sta Bertoli in Renzulli dala Skupnosti dežel Alpe Jadran.
Zgodovinski prerez odnos med kraji na obeh straneh Alp sta dala univerzitetna profesorja Johann Rainer iz Innsbrucka in Francesco Malgeri iz Rima. Oba sta orisala zelo slabe odnose od sredine prejšnjega stoletja do prve vojne in tudi tiste med dvema vojnama. Ve-
liko je bilo govora o političnih odnosih po drugi vojni, še zlasti upoštevajoč težave okrog uresničitve južnotirolskega paketa.
Prav tu se je v razpravo vključil minister Andreotti, ki je bil takoj po vojni soudeležen pri podpisu sporazuma De Gasperi-Gruber. Andreotti je dejal, da se sedaj uresničujejo zadnje obveznosti paketa. Potem ko je s spominom šel v zgodovinsko razmotrivanje, je dejal, da se nobena država ne sme bati, ker ima v svoji sredini etnične posebnosti, saj te so lahko zanjo znak moči ne pa šibkosti. Furlanom je dal priznanje, da so ohranili svojo identiteto povsod, kamor so morali s trebuhom za kruhom v izseljenstvo. Andreotti je tudi dejal, da so danes zelo velike perspektive gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Evropsko skupnostjo m Vzhodno Evropo.
Na posvetu, ki se bo nadaljeval tudi danes, so včeraj govorili tudi komaj pred nekaj dnevi izvoljeni koroški deželni glavar Haider, deželni predsednik Biasutti, poslanka Silvana Fachin Schiavi in senator Claudio Beorchia, deželni odborniki, univerzitetni profesorji in ekonomisti.
Po zborovanju so, med drugimi, z Andreottijem izmenjali nekaj besed tudi beneški Slovenci Ferruccio Clavora, Viljem Černo in Jole Na-mor, ki so tačas bili s čedajskim županom Giovannijem Pelizzom.
MARKO WALTRITSCH


nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani
• Davčno prijavo
že obupano prijemali za glavo. Včeraj pa smo bili nenadoma priča povsem novemu razpletu. Ministrski svet se je nepričakovano premislil in'izdal odlok, ki ukinja kazenske ukrepe proti zamudniškim davkoplačevalcem.
Kako je mogoče, da se neki ukrep, ki so ga pred tednom dni vrgli skozi vrata, pritihotapi skozi okno? Razlaga je dejansko zelo preprosta. Ministri nesrečne De Mitove vlade si želijo do njenega zadnjega diha nagajati med sabo. Pred tednom dni sta vladni podpredsednik De Michelis in minister za delo Formica postavila veto na predlog finančnega ministra Colomba o odložitvi roka za vlaganje davčnih prijav. Ne bi bilo resno, da bi se država odrekla davčnim dohodkom, ki jih tako potrebuje za svojo mršavo javno blagajno, je nekako izzvenela uradna razlaga. Dejansko pa je šlo za dodaten udarec De Miti, da bi ga do konca diskreditirali. Včeraj so se nasprotniki odlaganja premislili. Očitno so prevladali drugačni računi, ki verjetno niso imuni pred volilno mrzlico.
Da bi bila predstava še bolj zabavna, sta poskrbela finančni minister Colombo (KD) in zakladni minister Amato (PSI), ki sta se zapletla v polemiko o krivdi za zamude pri izdajanju obrazcev 740. Očitki so najprej leteli na Colomba, ki pa se jih energično otresa. »Če je prišlo do nerodnosti, ni kriva finančna uprava, zatrjuje Colombo, obrazce 740 namreč tiska državna tiskarna, ki je odvisna od zakladnega ministrstva.«
• »Pakt« med PRI in PLI
Marca Pannello in njegove. Če sta se vsedržavna sveta obeh strank včeraj sestala na ločenih sejah, se bosta danes sestala na skupni
seji, kar je obsolutna novost v italijanski politični praksi. Prvič bodo glavni vodstvi dveh strank sedli za isto mizo. Stvar že sama na sebi vzbuja veliko zanimanje in radovednost. Nobenega dvoma pa ni, da bo pravi in ekskluzivni test za obe stranki, ki sta se odločili, da zakoračita sonožno novi politični stvar-nostni naproti, volilna preizkušnja.
Nedeljske upravne volitve naj bi pokazale (tako namreč zatrjuje Altissimo), da vmesne politične sile napredujejo skupaj ali pa nazadujejo skupaj. Zato bodo prihodnje volitve zgodovinska priložnost (pravi še vedno Altissimo) za uveljavitev novega liberalno demokratičnega osebka, ki se pojavlja na političnem obzorju.	D. K.
• Ogorčenje slovenske javnosti
nik je za današnje Delo med drugim napisal, da je Miloševičevo pismo svojevrsten ultimat, značilen za dve državi, ki še ni bil, zabeležen v eni sami državi. Meni, da mora tudi slovensko vodstvo upoštevati, da se v Srbiji kljub vsemu ne bodo »spametovali«, ker so politične ambicije in strategija veliko širše in imajo za cilj »čim večjo podreditev drugih delov Jugoslavije«.
Včerajšnja Politika je Miloševičevo pismo objavila na prvi strani kot najvažnejšo vest dneva pod zelo močnim naslovom »Vrata za razgovor so Vam odprta, če boste prenehali urejevati Srbijo in še zlasti Kosovo«. Zagrebški Vestnik je pismo objavil z nevtralnim naslovom, beograjska zvezna Borba pa ga je sploh »spregledala«.
Odgovor Slobodana Miloševiča je trojen. Slovenski komunisti so povabili srbske tovariše na dvostranste pogovore februarja, a niso prejeli nobenega uradnega odgovora, v tisku pa so jih napadli, češ da tudi na tak način
razbijajo Jugoslavijo in da se morajo člani ZK pogovarjati samo na zasedanjih CK. Pred dnevi je na žaljivo pismo srbske skupščine pomirljivo odgovorila slovenska in jo povabila na razgovor. Sledilo je pismo predsednika Stanovnika in zdaj še Miloševičev odgovor.
Slovenija je torej v kratkem času trikrat pozvala Srbijo k pomirjenju, k razgovoru, skupnem reševanju odprtih problemov. Slovensko vodstvo je večkrat ponovilo temeljno stališče, da razlike pač so, da so stvarnost, da je treba ohraniti mirno kri, a da se ne sme zaostrovati ne razlik ne polemik. Žal pa ne gre samo za ta vprašanja in grob odgovor ne kaže samo določene politične ravni, temveč boj za oblast, reševanje problemov z grobo silo in represijo, ki naj bo vzgled za celotno državo.
• Stanovnikov
odgovor, takrat razgovori, ki smo jih predlagali, ne bodo več smiselni. Zdaj je po vašem odgovoru povsem jasno, da takšnih razgovorov ne želite in zato tudi niso mogoči.
Predsedstvo SR Slovenije se bo še naprej zavzemalo za enakopravne pogovore s tistimi v Jugoslaviji, ki se zavedajo, da so ob spoštovanju vseh razlik enako kot mi odgovorni za usodo našega skupnega življenja, za prihodnost SFRJ. O prihodnosti skupne domovine tačas odločajo vsebina gospodarske in politične reforme jugoslovanske družbe, njena demokratizacija in sposobnost zagotoviti svojim državljanom pogoje za življenje, ki so skladni z merili sodobne civilizacije. Od tega sta odvisna smisel in trdnost naše skupnosti.
Predsednik SR Slovenije Janez Stanovnik
V Murski Soboti se je začel festival ZSMS
MURSKA SOBOTA — V mestu na severu Slovenije s® je včeraj začel tridnevni festival Zveze socialistične mladi' ne Slovenije. Kakih 400 delegatov in gostov bo razpravljal® o prihodnji ureditvi političnega sistema v Sloveniji in J goslaviji, potrebnih spremembah davčnega sistema, brezp selnosti, varstvu narave in spremembah mladinske or9^g zacije same. Festival je priprava na jesenski kongres ZSM^ Najprej je predsednik ZSMS podelil priznanja organi«^ cije posameznikom in skupinam, ki so v prejšnjem 1® najbolj prispevali k uspešnemu delu. Sledilo je plenar zasedanje, na katerem so bili posebni gostje predstavni^ črnogorske mladinske organizacije - tajnik Ivan Brajovi® člana republiškega mladinskega predsedstva, ki sta istoč ^ no kandidata na predsedniško mesto Zoran Miličevič Vujiča Lazovič. Pogovor je pokazal, da imata obe organi ciji zelo podobni stališči do osnovnih vprašanj politične«., razvoja (obe vzrok za sedanje težave v državi vidita v en transkem sistemu in monopolu komunistov), kljub so tudi pomembne razlike. Črnogorski mladinci načel r sicer ne nasprotujejo večstrankarskemu sistemu, pa ve ^ se zanj še ne izrekajo. Predvsem pa za zagotovitev de . racije v Jugoslaviji zagovarjajo načelo en človek- en V ob zavedanju, da bi to lahko ogrozilo odnose med naro ^ državi (zaradi majorizacije). Brezrezervno tudi podpira] ^ redno stanje na Kosovu, ki se jim zdi prav evropejsko stvo pravne države - kot npr. Velika Britanija na jjjK1 Kot so pokazala vprašanja in odzivi občinstva, sl° -jiij® mladinci v odnosih v državi in razmerah na Kosovu n drugače. Drži pa ugotovitev enega izmed prisotnih, o pe rav se obe mladinski organizaciji o mnogih vprašanj strinjata, pa se o njih le lahko mirno in strpno pogo ^ v Danes bo razen okroglih miz na mladinskem fest|^jsK>jj Murski Soboti še skupni pohod slovenskih in avs ^d’ ekologov, ki bodo na obeh straneh maje protestiral
onesnaževanja čez državno mejo.	y
D*
Za obnovitev sodelovanja na področju ribolova in pomorskih prevozov
Po mnenju uglednega ekonomista Franca Modiglianija
Minister Prandini v Libiji
Italijanski minister za trgovinsko mornarico Gianni Prandini bo začel danes v Tripolisu pogovore z libijskimi oblastmi za obnovitev dvostranskega sodelovanja na področju ribolova in pomorskih tovornih prevozov. Italijanske ladjarje (v tem primeru štiri zasebne družbe) zaskrblja marčna okrožnica libijske vlade, ki sicer še ni v veljavi, a po kateri smejo nekatere prevoze opravljati samo ladje z libijsko zastavo, kar bi dodatno otežilo kasiranje prevoznin Libijci dolgujejo Italijanom blizu 15 milijard lir prevoznin in pristojbin za kontejnerske prevoze. Letni kontejnerski promet med državama znaša okrog 20.000 enot, od tega jih odpade 14.000 na italijanske ladje; Libija bi težko prevzela nase ves tovrstni promet, pač pa to zmore z razsutimi tovori.
Še kočljivejša je ribolovna problematika. Tudi zato, ker je za sklepanje takšnih sporazumov s tretjimi državami že dobrih 10 let pristojna le EGS in ker je Libija poleg Albanije edina sredozemska država, ki še nima takega dogovora z dvanajsterico; tega je krivo poslabšanje odnosov med Libijo in zunanjim svetom po ameriškem bombardiranju Tripolisa in prekinitvi diplomatskih stikov Tripolis-London. Gadafi pa zdaj kaže
precejšnje zanimanje za ureditev odnosov z EGS, kar dokazuje lansko akreditiranje libijskega ambasadorja v Bruslju. Italija se že dolgo zavzema za ustanavljanje mešanih italijansko-libijskih podjetij na ribolovnem in sorodnih področjih, to pa ni bilo mogoče, ker je bil ribolov v Libiji v državnih rokah, ker so Libijci postavljali prestroge pogoje pa tudi zaradi italijanskega krivolova v libijskih vodah. Zdaj je drugače; od aprila Libija dopušča zasebno lastnino in sodelovanje s tujimi, zlasti italijanskimi partnerji, tako da je ravno te dni neko italijansko podjetje sklenilo "poskusen" dogovor, po katerem smejo tri njegove ribiške ladje ribariti v libijskih vodah. Sicer pa takšne joint-venture na ribolovnem področju predvideva že listina, ki jo je odobrila leta 1985 posebna dvostranska mešana komisija. Gianni Prandini je prvi minister neke države EGS, ki prihaja v Libijo po 1. 1986 in po lanskem obisku majorja Džaluda v Rimu, ko je libijski zastopnik spet zahteval od Italije odškodnino za posledice njenega kolonializma; Rim zahteve ni sprejel, se je pa ponudil, da zgradi v Tripolisu bolnišnico kot znamenje dobre volje za razmah dvostranskih odnosov.
Reagan (in Bush) ošibil vlogo ZDA
Združene države Amerike bodo stežka ohranile vodilno vlogo v svetu zaradi napak Reagana in Busha. Tako meni dobitnik Nobelove nagrade za gospodarstvo Franco Mo-digliani: »ZDA imajo sicer še kako možnost, da se ognejo zatonu, a o tem nisem stoodstotno prepričan.« Amerika je zgubila na konkurenčnosti ne le pri navadnih proizvodih, temveč tudi pri visoki tehnologiji, kjer ima milijardo dolarjev deficita. Rakova pot se je začela v prvih 80. letih zaradi negativnih posledic Reaganove politike: z ene strani je zavrl inflacijo (»a na tak način, da bi bil tega vsakdo zmožen«), z druge pa sprožil eksplozijo dvojnega deficita, javnega in trgovinskega; in če so poprej druge države dolgovale Ameriki 500 milijard dolarjev, zdaj ona dolguje svetu 600-700 milijard dolarjev, trdi Modigliani, ki v isti sapi kritizira Busha: »On pravi, da bo odpravil javni deficit, vendar se igračka s socialnim skrbstvom, namesto da bi navil davke, ki jih bodo tako plačevali šele naši otroci.« In še: Amerika bi se morala odpirati nasproti tujini, dejansko pa se zapira vase, za nameček pa bere levite Japoncem in Korejcem, nadaljuje Modigliani s pripombo, da je to huda napaka pa tudi znamenje šibkosti. Nobelov nagrajenec se spravlja sicer tudi nad Zahodno Nemčijo, ki da v Evropi vedri in oblači ter se ne loteva ekpanzijske politike, kot ji to veleva surplus 50 milijard dolarjev v plačilni bilanci.
Dolar cenejši
Dolar se je včeraj splošno pocenil. V Frankfurtu je veljal 1,9704 marke proti 1,9899 v četrtek, v Milanu 1.430 lir (1.445,3) in v Tokiu 141,80 jena (0,72 jena manj) Pretresov ni bilo, saj je zeleni bankovec od začetka do konca borznih operacij nihal, a nihalna stopnja se je sukala le okoli 2 pfenigov. To velja pripisati izključno čakanju na podatke o majski brezposelnostni ravni v Združenih državah Amerike, ki so potrdili predvidevanja AP-Dow Jones: stopnja nezaposlenosti je upadla za 0,1% na 5,3%, medtem ko je v aprilu znašala 5,3%. Število zaposlenih v nekmetijskih sektorjih se je povečalo za okrog 204.000.
SFRJ - včeraj sprejet zakon o Narodni banki Jugoslavije
Svet republik in pokrajin je odobril zakon o Narodni banki Jugoslavije ter enotnem denarnem poslovanju narodnih bank v posameznih republikah in pokrajinah. Narodna banka Jugoslavije in druge narodne banke bodo poslovale po enotnem denarnem sistemu. Skupščina SFRJ bo po predlogih NBJ začrtovala cilje in naloge skupne denarne in devizne politike ter smernice kreditne politike. NBJ bo v prizadevanjih za stabilnost domače valute snovala projekcije denarne politike in utrjevala temelje kreditne politike. Zveza guvernerjev bo (po večinskem glasovanju) odločala o problemih glede izvajanja enotne denarne in devizne politike, kar bo omogočalo učinkovitejše poslovanje NBJ in hitro sprejemanje sklepov. Vest o novem zakonu je sovpadla s člankom zagrebškega Vjesnika o deviznem črnoborzijanstvu. List piše, da imajo ljudje na zalogi vse manj tujih valut, da pri uradnih tečajih dinar vrtoglavo izgublja na vrednosti, da se pri menjavah v zasebni režiji tečaji dvigajo in da bi se z nastopom polne turistične sezone v juliju uradni in nezakoniti režim utegnila znajti na isti ravni.
AB Generali Budapest kmalu v promet, Midi pa naj čaka
Udeležba dežele FJK na razstavi TECHNOVA in na zagrebškem sejmu
V teku junija bo madžarsko ministrstvo za industrijo izdalo dokončno obratno dovoljenje mešani zavarovalnici AB Generali Budapest. To je povedal včeraj sam predsednik tržaške družbe Assicurazioni Generali Enrico Randone. Kapital nove zavarovalnice bo znašal milijardo forintov oz. 30 milijard lir, od tega pojde 60% največji madžarski zavarovalski organizaciji Allami Biztosito, 20% Generaliju in prav toliko njegovi avstrijski podružnici Erste Allgemei-ne na Dunaju. Mešani družbi bo predsedovala zdajšnja Allamijeva generalna direktorica Andrea Deak, generalni direktor pa bo Szolt Vago, ki je v organiku dunajske zavarovalnice. AB Generali Budapest so formalno ustanovili, kot znano, 26. maja. Spočetka se bo bavila z zavarovanjem trgovskih rizikov, postopoma pa se bo lotila osebnega zavarovanja, zavarovanja proti boleznim in nazadnje še življenjskega zavarovanja.
Enrico Randone je z druge strani zanikal pisanje nekaterih francoskih časopisov, češ da so v teku pogajanja, po katerih naj bi pariška Compagnie du Midi odkupila 2% delnic Generalija. »Čeprav načelno temu ne nasprotujem,« je dodal. AG ima zdaj 17% kapitala Midi, ki jih bo v letu dni baje zvišala na 28% z možnostjo, da doseže celo 33%.
V Gradcu bo od 7. do 9. junija razstava TECHNOVA '89. Udeležila se je bo tudi dežela Furlanija-Julijska krajina z lastnim standom v organizaciji trgovinske zbornice Trst in Centra za znanstveno-tehnološke raziskave pri Padričah. V sredo bodo odprtju razstave prisostvovali tudi deželni odbornik za odnose s tujino Vespasiano, predsednik tržaške zbornice Tombesi in komisar raziskovalnega centra prof. Romeo.
Dežela FJK se bo z uradno kolektivno razstavo udeležila tudi mednarodnega jesenskega velesejma v Zagrebu, ki bo od 18. do 24. septembra. Interesenti naj prijave vložijo najpozneje do 10. junija pri zunanjetrgovinski službi tržaške zbornice.
ENIMONT prehaja v operativno fazo
Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) je včeraj pod predsedstvom proračunskega ministra Amintoreja Fanfanija odprl zeleno luč za joint-venture ENIMONT. Ugotovil je namreč, da Montedison in ENI povsem spoštujeta kriterije, ki jih je nedavno določila vlada z zakonskim odlokom, po katerem bo nova združba tudi uživala nekatere davčne olajšave. ENIMONT prehaja torej v operativno fazo, a med prvimi koraki bo postopek za kotiranje njegovih vrednotnic na borzi — v ta namen so že pripravili ustrezni konzorcij med bankami.
■ ■ --J Crd j, -+f
Gorica


NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE


HHHIIBM
{> MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM P
KOTAČI JE
pencraij .
,loyd ...............
y°yd risp.
.. .............
stfrisP- •■■•!!!!“!
Sai fi»p'
30.5.
Mon,“p: ■ • ■
M0n ® s°n
Pirein Son risp............ 1267
Pilili riSD................ 3240
pirelli rlsn'.............. 3210
Snia P	nc ............. 1910
Snia risp.................. 2645
^nspinci;-
ninap— -
Rinai
39.850 40.000 18000	18050
9600	9600
27950	27700
12600	12740
18500	18260
7760	7755
scente ,
2127
2545
1440
4880
::::::: ^
2108
1267
3219
3200
1896
2640
2530
1410
4000
3170
*IV|Lsk-----------------------2 6- spr. %
Alivar A lNDUSTRIJA - KMETIJSTVO
|ujtoni' '
8850	+0,51
6313	+0,20
Ass;risp;po'
batina Apo
inaAss^.:
Abei||e
Por. . .
RASr2- ••
J0rpordp-port-
bp;po' priv:':;
C?nc° di Fta11' baliana
s>'.iK...........
.....
"Cern,
en«
36310	+ 1,39
37100	—0,96
14245	+ 0,03
2245	+ 0,22
17000	—0,58
40025	+ 0,43
10600	+ 0,56
110500	—0,62
57320	—0,46
23750	+ 0,21
18050	+ 0,27
27700	+ 1,09
12740	+ 1,83
19050	—1,55
16751	—
4365	+ 2,99
9495	+ 4,34
2090	+ 3,00
35600	
20550	+ 0,73
KENT	
13600	—0,72
23000	—0,38
29690	—0,03
18540	+ 0,76
5750	—0,34
3355	+ 0,14
111800	—0,15
	30.5.	2.6.
Fidis 		6720	6750
Gerolimich		122	118,5
Gerolimich risp		102	100
SME 		3700	3840
Štet		3825	3850
Stel W 10 		. 		—
Stel W 9 		. 		—
Štet risp		3195	3235
Tripcovich 		8750	8700
Tripcovich risp. nc		4000	3900
Att. Immobiliari 		4400	4340
FIAT 		9335	9440
FIAT priv		6140	6245
FIAT risp		6180	6310
Gilardini		17350	17590
Gilardini risp		14300	14350
Dalmine		380	384
Marzotto . . .	8600	8300
Marzotto risp		8600	8360
Marzotto risp. nc		6140	6000
NEURADNO TRŽIŠČE		
L C. C. u		800	800
SO. PRO. zoo		1000	1000
Carnica Ass		10700	10100
2.6. spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI		
BTP maj 1989 10,5%			
BTP junij 1990 10,5% . . .	98,40	+ 0,05
BTP maj 1990 		98,60	+ 0,10
BTP marec 1989 12,5% . .	—	—
BTP januar 1990 		99,35	—0,30
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA		
CCT ECU	1982/89	13% . .	.	101,20	+0,10
CCT ECU	1982/89	14% ...	—	—
CCT ECU	1983/90	11,5% .	.	102,30	+0,24
CCT ECU	1984/91	11,25%	.	102,30	+0,29
CCT ECU	1984/92	10,5% .	.	101,95	—0,44
CCT ECU	1985/93 9% ...	.	97,75	+0,21
CCT ECU	1985/93 9,6% ..	.	99,50	—0,15
CCT ECU	1985/93 8,75% .	.	97,30	+0,83
CCT ECU	1985/93 9,75% .	.	99,90	—0,10
CCT april 1992 10%............. 94,60	—
CCT julij 1992 IND..........	97,45	+0,05
CCT januar 1991 IND.........	99,30	+0,05
CCT julij 1993 IND ............ 98,15	—
2.6. spr. %
CCT december 1990 IND .	.	99,60	+0,05
CCT februar 1991 IND_______	99,20	—
CCT februar 1997 IND ....	92,60	—0,11
CCT junij 1993 CV IND_______	95,40	—
CCT marec 1991 IND..........	99,35	+0,05
CCT nov. 1993 CV IND . . .	.	95,65	—
CCT sept. 1993 CV IND ..	.	95,15	+0,05
CCT avgust 1992 IND.........	97,55	—
CCT avgust 1993 IND.........	95,15	—0,10
CCT 1983/93 TR 2,5% ________ 88,00	—
CCT avgust 1988/93 IND .	.	—	—
CCT avgust 1990 IND........	99,40	—0,05
CCT avgust 1991 IND........	99,80	+0,05
CCT avgust 1995 IND........	93,45	—0,05
CCT avgust 1996 ............... —	—
CCT april 1991 IND ....... 100,25	+0,10
CCT april 1992 ............ 97,55	+0,05
CCT apriM995 IND ........... 92,30	+0,05
CCT april 1996 ............. 92,70	—0,05
CCT december 1990 IND .	.	101,40	—
CCT december 1991 IND .	.	99,90	+0,05
CCT december 1995 IND .	.	93,65	—0,05
jgjjgggg >
IMS
_, , ________
MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE
...
v
2.6. spr. %
Unicem..................... 22010	+0,96
Unicem risp................ 11200	—
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
Calp ....................... 4130	—0,24
Fidenza Vetrar 1000 ........ 8400	 1 04
Italgas .................... 2265	+0^2
Mira Lanza................. 43100	—
Montedison 1000 ............ 2100	—0,14
Montefibre ................. 1408	—0,21
Pirelli .................... 3219	—0,43
Pirelli risp................ 3199	—0,03
Recordati ord.............. 13050	+0,46
Saffa....................... 9990	+0,96
Siossigeno................. 36900	+4,23
Snia BPD ................... 2625	—0,53
Snia Fibre ................. 1525	—0,65
Snia Tecnopolimeri.......	6810	+0,88
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE__________________
Rinascente.................. 5400	+1,98
Silos Genova................... —	—
Standa .................... 25600	—0,77
Standa risp. port........... 9590	—1,13
Alitalia cat. A............. 2079	+0,24
Alitalia priv............... 1300	—
Italcable.................. 12110	+3,10
SIP ........................ 2859	+0,14
SIP risp. port.............. 2400	+0,20
Sirti....................... 9000	—
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE
Ansaido Trasporti .......... 4960	+ 1 22
Tecnomasio............ 2401	__
Eastogi................... 407,00	+1,36
2.6. spr. %
Bonifiche Siele ............. 45050	+0,11
Bonifiche Siele risp......... 11850	+0,33
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	5720	—0,69
CIR risp...................... 5680	—0,69
Cofide........................ 5960	—0,33
Comau Finanziaria ............ 3215	—0,18
Editoriale SpA................ 3755	—0,92
Euromobiliare ................ 6051	—
Ferruzzi Agric................ 2099	—0,04
Fidis......................... 6730	+0,44
Fimpar ....................... 2400	+0,67
Finarte ...................... 5150	+0,98
Fiscambi Holding.............. 6669	—0,16
Fiscambi risp................. 2410	—1,22
Fornara ...................... 3080	—
Gaic ........................ 22580	+0,80
Gemina........................ 1800	+0,55
Gemina risp................... 1726	—0,34
Gerolimich.................. 118,50	+1,93
Gerolimich risp. port......	100,00	+0,75
IFI priv..................... 18250	—0,59
IFILfraz...................... 4870	+1,24
IFIL risp. port. fraz......... 2730	+2,28
Iniziativa Meta.................. —	—
Iniziativa Meta risp......	—	—
Italmobiliare............... 162500	—0,39
Pirelli & C................... 7750	—0,79
Riva Finanziaria ............. 9990	—
Sabaudia Finanziaria ....	—	—
Sabaudia risp. nc ............... —	—
Saes.......................... 2651	+3,96
SME .......................... 3839	+0,73
SMI Metali!................... 1650	—0,30
SMI Metalli risp.............. 1426	—0,97
SOGEFI........................ 4760	+3,47
Štet.......................... 3852	+ 0,86
Štet risp. port............... 3260	+0,77
	2.6.	spr. %
Tripcovich 		8700	+ 0,11
Tripcovich risp. nc		3900	—0,25
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		4340	—0,20
Calcestruzzi		15290	+ 0,59
Cogefar 		5655	+ 2,07
Del Favero		5810	+ 1,39
Grassetto SpA 		16100	+ 0,62
IMM Metanopoli		1430	—2,85
Risanamento Napoli . . .	32350	—0,15
Vianini 		4530	+ 2,72
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord		3343	+ 0,08
Danieli & C		8950	+ 2,63
Data Consyst		13550	+ 0,29
Fiar SpA		22250	—1,11
Fiat		9445	—0,05
Fiat priv		6250	+ 0,08
Fiat risp		6315	—0,12
Franco Toši 		26590	+ 0,35
Gilardini		17590	+ 1,41
Magneti Marelli		3001	—0,33
Merloni		3195	—0,34
Necchi ord		3879	—0,28
Olivetti ord		9080	+ 0,08
Olivetti priv		5550	+ 1,31
Pininfarina		11200	—0,53
Rodriguez SpA		10530	+ 0,19
Safilo 		9250	—0,53
Safilo risp		8650	—0,34
Saipem		3371	+ 0,62
Saipem risp		3200	—0,15
Teknecomp 		1525	—0,32
2.6. spr. %
CCT december 1996 IND	.	.	93,00	—
CCT ECU febr. 1994 ............... —	—
CCT ECU maj 1994 ................. —	—
CCT EFIM avg. 1988 IND . .	—	—
CCT ENI avg. 1988 IND . ! .	—	—
CCT februar 1991 IND ....	100,85	—0,05
CCT februar 1992 IND_______	97,35	+0,05
CCT februar 1992 9,8%	..	.	101,50	—
CCT februar 1995 IND ...	.	95,30	+0,11
CCT februar 1996 ............ 93,20	—0,05
CCT februar 1997 IND _________ 92,40	—
CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	100,60	—
CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	100,75	—
CCT jan. 90 USL 12,5% . . .	100,75	—
CCT januar 1991 IND........	101,05	—0,05
CCT januar 1992 IND ;___ 98,30	—0,05
CCT januar 1992 11%_____ 97,65	—
CCT januar 1993 IND........	97,10	—0,05
CCT januar 1996 CV IND	.	.	97,50	—1,56
CCT januar 1997 IND.......	93,00	+0,11
CCT januar 1995 IND.......	93,70	+0,05
CCT januar 1996 IND........	94,35	+0,05
CCT INAM jan. 89 12,5% . .
CCT jul. 88 EM 83 IND______	—	—
CCT julij 1990 IND........	99,75	+0,10
CCT julij 1991 IND..... 100,00	—0,05
CCT julij 1995 IND........	94,10	—
CCT julij 1996 ............... 93,85	+0,05
CCT maj 1991 IND....... 100,45	—0,05
CCT maj 1992 .................... —	—
CCT maj 1995 IND....... 93,05	—
CCT maj 1996 ................. 93,60	—
CCT maj 1997 IND..........	93,40	—0,11
CCT marec 1991 IND...........	100,25	—0,05
CCT marec 1995 IND...........	92,25	—
CCT marec 1996 ............... 92,85	—0,05
CCT marec 1997 IND........	—	—
CCT nov. 1990 IND...... 99,65	—0,05
CCT nov. 90 EM 83 IND	..	.	101,00	—
CCT nov. 1991 IND............	100,05	—
CCT nov. 1992 IND............	97,55	+0,10
CCT nov. 1995 IND......... 93,05	—0,11
CCT nov. 1996 IND......... 92,80	—
CCT oktober 1993 IND_________	97,30	+0,05
CCT okt. 88 EM 83 IND	.	.	.	—	—
CCT oktober 1990 IND_________	99,40	—
CCT oktober 1991 IND_________	99,80	+0,05
CCT oktober 1995 IND_________	93,05	—0,05
CCT oktober 1996 IND_________	92,60	+0,11
CCT sep. 88 EM 83 IND	.	.	.	—	—
CCT sep. 1990 IND............	99,40	—
CCT sep. 1991 IND......... 99,80	+0,05
CCT sep. 1995 IND............	93,25	—
CCT sep. 1996 IND............	92,70	—0,05
CTS marec 1994 IND........	70,65	—
CTS april 1994 IND ........... 70,80	+0,14
ED SCOL 1975/90 9% __________ 100,30	—
ED SCOL 1976/91 9% ....	99,90	—
ED SCOL 1977/92 10%	.	.	.	100,50	—
REDIMIBILE 1980 12%	.	.	.	105,35	—0,09
RENDITA —35 5% .............. 70,30	—0,42
Nastop komisarja ES Pandolfija na zasedanju AID D A
Podjetnice iz vse Italije govorijo v Trstu o pomenu znanosti za razvoj
S četrtkovega zasedanja skupščine
KGS bo budno spremljala postopek za Kraški park
»Evropa 1992 skriva nevaren paradoks. Vsi predvidevajo, da bo odprtje enotnega tržišča v Evropski skupnosti pospešilo gospodarsko rast, povečalo zaposlitev ipd. Toda prav izhajajoč iz teh predvidevanj se druge države, zlasti ZDA in Japonska, pripravljajo na agresivnejšo politiko do nas, kar bi lahko omejilo ali celo izničilo blagodejne učinke poenotenja evropskega tržišča.«
Tako je dejal komisar ES za znanstvene razsikave Enrico Maria Pandol-fi, ko se je včeraj dopoldne v konferenčni dvorani padriškega Centra za raziskave udeležil posveta na temo »Znanstveno raziskovanje za inovacijo in razvoj«, ki ga prireja Združenje podjetnic in žensk voditeljic podjetij (AIDDA).
Pandolfi je opozoril, da državam članicam ES grozi nevarnost, da bi izgubile korak za ZDA in Japonsko zlasti na področju visoke tehnologije. Učinkovit odgovor na to je po njegovem treba iskati tudi in predvsem v smeri, ki jo v Trstu nakazuje prav Center za raziskave, se pravi v smeri združevanja raziskovalnih dejavnosti in njihovega povezovanja z industrijo.
Srečanje, ki se bo nadaljevalo danes z zasedanjem glavnega sveta AIDDA, sta včeraj zjutraj odprli predsednici delegacij AIDDA za Furlanijo-Julijsko krajino Etta Carignani in za Venelo Orielle Favaro, številne udeležence pa so pozdravili tržaški župan Richetti, podpredsednik Dežele Carbone, predsednik tržaških industrij cev Toresella, predsednik Trgovinske zbornice Tom-besi ter svetovna predsednica AIDDA Maria Grazia Randi, ki je med drugim poudarila, da bi zlasti podjetnice ne smele nikoli pozabiti, da ima razvoj smisel, če je v službi človeka.
Včerajšnje dopoldne posveta je bilo namenjeno novim obzorjem, ki se odpirajo raziskovanju. Pod predsedstvom izrednega komisarja padriškega Centra za raziskave Domenica Romea so predavali astronomka Margherita Hack, kemika Vittorio Crescenzi in Sergio Paoletti, fizika Fernando Tom-masini in Renzo Rosei, funkcionar zavoda za alternativne energije ENEA Angelo Marino in biolog Arturo Falas-chi. V bistvu so predstavili raziskovalne dejavnosti, ki jih razvijajo v Trstu,
Komisar ES Enrico Maria Pandolfi, komisar Centra za raziskave Domenico Romeo in predsednica delegacije AIDDA za FJK Etta Carignani pred včerajšnjem posvetu o znanstvenem raziskovanju.
Kraška gorska skupnost bo še naprej v prvi osebi spremljala upravni in politični postopek za ustanovitev naravnega parka na tržaškem in goriš-kem Krasu. Ta usmeritev je spet prišla do izraza na četrtkovi seji skupščine te medobčinske ustanove, na kateri je predsednik Marino Pečenik poročal o nekaterih pomembnih sestankih in tudi o pobudah, ki jih namerava gorska skupnost izpeljati v zvezi s tem kočljivim problemom. Jeseni bo KGS priredila javno konferenco o Kraškem parku, na katero bodo poleg zastopnikov občinskih uprav povabili tudi predstavnike Dežele, tržaške in goriš-ke Pokrajine, strokovnjake in zastopnike stanovskih organizacij, naravovarstvenike in seveda tudi predstavnike kraškega prebivalstva.
Tristrankarska večina komunistov, Slovenske skupnosti in socialistov je vsekakor ponovno potrdila, da odloč-
pri čemer so poudarili zlasti njihovo uporabno plat.
Popoldanski del posveta se je odvijal na Pomorski postaji v Trstu. Tu je bila na sporedu okrogla miza na temo »Znanstveno raziskovanje za inovacijo in razvoj«. Vodil jo je posebni dopisnik dnevnika Repubblica Franco Prat-tico, za njo pa so razpravljali podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste Fulvio Anzellotti, predsednik skupine Carraro Mario Carraro, direktor družbe FIDIA Francesco Della Valle, članica Ekonomske in socialne zbornice ES Beatrice Rangoni Macchiavelli in podpredsednik Vsedržavnega sveta za ekonomijo in delo Alfredo Solustri.
Srečanje AIDDA se je včeraj končalo z večerjo na Devinskem gradu, danes pa se bo nadaljevalo v hotelu Sa-voia-Excelsior v Trstu, in sicer kot rečeno, z zasedanjem vsedržavnega sveta AIDDA. To združenje je bilo ustanovljeno leta 1961 v Turinu na pobudo podjetnice Elisabette Tamag-none po vzoru skupine Žensk šefic svetovnih podjetij (FCEM), ki je nastala leta 1945 v Parizu. Glavni cilj združenja je pomagati ženskam pri njihovem uveljavljanju na gospodarskem in sploh družbenem področju. Delegacija AIDDA za Furlanijo-Julijsko krajino je nastala leta 1981 in šteje 42 članic.
Komunisti kritični do Dežele glede investicije v štivansko papirnico
Komunisti imajo velike pomisleke v zvezi s kriteriji, ki jih je izbrala deželna uprava v zvezi z novo investicijo skupine Burgo v štivansko papirnico. Njihovo kritično stališče sta deželna svetovalca Ugo Poli in Perla Luša izrazila v pismu, ki sta ga naslovila na predsednika deželnega sveta in deželnega odbora in v katerem sprašujeta po omenjenih kriterijih.
Deželni odbor — piše v pismu — ni odgovoril na svetovalsko vprašanje, ki ga je komunistična skupina vložila že 3. februarja, in v katerem ugotavlja, da gre za izredno pomembno investicijo (govori se o okrog 460 milijardah lir) v deželno podjetje, ki zaposluje delavce iz mnogih občin na Tržaškem, Goriškem in Videmskem in ki razpolaga z izredno visoko razvito tehnologijo za proizvodnjo kakovostnega papirja. S to investicijo bi pridobili še 200 novih delovnih mest.
Štivanska papirnica — je nadalje zapisano v pismu — ponuja pomembne olajšave tako pri pridobivanju surovin kot pri špediciji končnih izdelkov zaradi bližine tržiškega pristanišča, železniške proge in avtoceste. Visoka raven izkoriščenosti naprav pa priča o veliki specializaciji zaposlenih, do katere je v zadnjih letih prišlo vzporedno s preustrojem tovarne.
Glede na tak položaj in z ozirom na to, da je Občina Devin-Nabrežina že izdala gradbeno dovoljenje za uresničitev novih proizvodnih oddelkov, svetovalca KPI ugotavljata, da bi moral deželni odbor čimprej pojasniti, kakšno vlogo namerava odigrati v finančni konstrukciji operacije družbe Burgo in na kakšne zakonodajne inštrumente se namerava nasloniti v sedanjem občutljivem trenutku deželnega industrijskega sektorja. Poleg tega sodimo — zaključujeta svetovalca KPI — da mora Dežela s skupino Burgo skleniti okvirni dogovor o vlogi deželnih podjetij pri izvedbi del, ki so predvidena v naslednjih dveh letih in ki obetajo dobre možnosti tudi za stranske dejavnosti, vezane na papirnico.
no nasprotuje ustanovitvi nacionalnega Kraškega parka, ki ga predlagajo nekatere naravovarstvene organizacije, posebno Svetovni sklad za varstvo narave WWF, medtem ko je gibanje Italia nostra izrazilo pomisleke nad tem predlogom. Proti nacionalnemu parku se je v četrtek jasno izrekel tudi melonar Fabio Forti.
Predsednik Pečenik je na četrtkovem zasedanju poročal tudi o sestanku upravnega sveta KGS z vodstvom tržaške turistične ustanove in s Kmečko zvezo. Pečenik je predsedniku Turistične in letoviščarske ustanove Bariso-nu napovedal, da bo KGS v kratkem izdala turistični vodič po Krasu, voditeljem Kmečke zveze pa je ponovno zagotovil podporo v prizadevanjih za razvoj krajevnega kmetijstva.
Skupščina je z obžalovanjem ugotovila, da so pristojna telesa, posebno Dežela, v zvezi s sporno lokacijo sin-hrotorona spregledala vse zahteve domačega prebivalstva in tudi KGS.
Gorska skupnost pa sedaj ne bo stala križem rok, ampak bo pozorno spremljala ves postopek za gradnjo sin-hrotrona in sproti nadzorovala, ali bodo oblasti spoštovale pravice kraškega človeka, posebno Bazovcev in zakone o krajinski zaščiti. Skupščina je s široko večino glasov odobrila obračun finančnega poslovanja v preteklem letu in redne finančne prispevke občinskim upravam na Tržaškem in Goriškem.
KGS odločno nasprotuje predlogu deželnega vodstva gozdarske službe, ki bi hotelo odvzeti občinskim upravam nekatere pomembne pristojnosti pri upravljanju teritorija. Med drugim bi ta organ hotel prikrajšati občine za izdajo dovoljenj za nabiranje gob, KGS pa je mnenja, da to sodi med pristojnosti krajevnih uprav.
Zaradi * odsotnosti nekaterih svetovalcev tristrankarske večine in tudi zaradi obstrukcionizma Liste za Trst in Krščanske demokracije so v četrtek odložili nekatere pomembne sklepe v zvezi s statutom gorske skupnosti, ki
zara-ena-
kopravnosti slovenskega jezika, (st)
ga deželna uprava noče odobriti di znanega spornega vprašanja o
1
------tržno obvestilo----
KREM01/8
Kožni rak
Zagorelost za vsako ceno
Sončno žarčenje povečuje tveganja
NEW YORK — Porast števila primerov kožnega raka, ki izhaja iz zvezne raziskave ZDA, je osvetlil fenomen »ozonske luknje« v vsej njegovi nevarnosti. Raziskovalci naj bi ne imeli več dvomov ko trdijo, da sta oba pojava med seboj tesno povezana Tanjšanje ozonske plasti, ki ščiti Zemljo pred škodljivimi sončnimi žarki, je povečalo nevarnost izpostavljanja soncu.
Za zaščito oseb, ki hočejo zagorelo kožo za vsako ceno, pred temi velikimi tveganji, se nekaj vendarle premika. Neka multinacionalna družba, ki ima sedež tudi v New Yorku in je članica Skin Cancer Foundation, ene najuglednejših ustanov za raziskovanje in prevencijo kožnega raka, je izdelala vrsto proizvodov za sončenje, ki vsebujejo tri filtre: senzofenon 3 in 4, etilesil-parametosicinamat. Te sončne bariere so namenjene prav zaščiti pred škodljivimi žarki.
Ti posebni preparati za sončenje, ki so v Ameriki na prodaj v lekarnah, so sedaj na voljo tudi v Italiji. Izdeluje jih multinacionalna družba Korff in so dveh vrst: za otroke (ki so bolj izpostavljeni nevarnostim sončnega žarčenje) in za odrasle.
Pretekli teden v ricmanjski Babni hiši
Živahna razprava zaključila redni občni zbor SKD Slavec
Prejšnji petek je bil v prostorih Babne hiše redni občni zbor SKD Slavec iz Ricmanj. Poleg običajnega poročanja o enoletnem društvenem delovanju je bil morda še najbolj zanimiv del, ki je sledil že ustaljenemu dnevnemu redu, po katerem običajno poteka večina občnih zborov naših društev. Na dan so namreč prišla pereča vprašanja, ki so jih prisotni obravnavali v dolgi in živahni diskusiji. Predvsem je šlo za odnose s pihalnim orkestrom, ki redno vadi v ricmanjski Babni hiši, točneje za uporabo prostorov, razpolaganje s skupnim imetjem in nenazadnje tudi za sodelovanje in nekoliko skrhane odnose med dvema naj večjima vaškima organizacijama.
Društvenemu občnemu zboru je redsedoval Miran Kuret, predsedniš-o poročilo pa je prebrala Sonja Komar, ki je to vodilno funkcijo prevzela pred letom. Enoletno delovanje SKD Slavec je bilo precej obsežno, čeprav je včasih primanjkovalo delovne sile. Na začetku sezone so odborniki začrtali bogat spored kulturnih prireditev,
od katerih je bila pomembna proslava 10-letnice upravljanja Babne hiše in 20-letnice razvitja prapora. Že septembra letos pa bo na vrsti slavnostno praznovanje 95-letnice društvenega obstoja. Med ostalimi prireditvami je bil uspešen Ricmanjski teden, ki si ga je odbor zamislil kot nekakšno sodobno podoživljanje nekdanjih čitalniških veselic. Veliko pozornosti je zbudil rock koncert s skupinama Agropop in Martin Krpan, ugodno vreme je botro-valu uspehu julijske šagre, manj zanimanja pa je pritegnila pokušnja novih vin. Zelo živahna je bila diskusija za katero je ponudilo iztočnice že predsedniško poročilo. Sporno je vprašanje uporabe Babne hiše, v kateri vadijo MePZ Slavec, harmonikarski ansambel Miramar, sicer redno včlanjen v ricmanjsko društvo, in Godba na pihala iz Ricmanj. Tudi prostor na Žrebče-vem vzbuja nemalo polemik, v zadnjih časih pa je postal celo povod za razčiščevanje odnosov med ricmanjsko godbo in kulturnim društvom, (dam)
( Originalni nadomestni deli


dinGSDnti
ULICA DELLA ROSANDRA 2 (VOGAL UL. FLAVIA)
Pripeljite vaš avtomobil na pregled!
V__
24 ur vam damo na razpolago katerikoli model Volksvvagen
Prof. Andrej Rot gost v DSI
Predsednik SKA iz Argentine oznanil zbližanje z matico
Kaže, da ni več daleč dan, ko se bo med Slovence vrnila sprava, ko bodo padle stare pregrade med tistimi, ki so ostali doma, in onimi, ki so šli v svet, tudi in predvsem iz političnih razlogov. V Sloveniji smo v zadnjih časih priča hitremu procesu detabuizacije slovenske politične emigracije in nekaj podobnega se dogaja tudi v emigrantskih skupnostih. Po vsej verjetnosti bomo prav kmalu doživeli dan, ko bo visok politični predstavnik matične Slovenije uradno obiskal slovenske izseljence v Argentini in drugod.
Tako je povedal mladi argentinski Slovenec prof. Andrej Rot, ko je v četrtek zvečer bil gost Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Prof. Rot je star 35 let, poučuje filozofijo na višji srednji šoli v Buenos Airesu, kjer živi in deluje tudi kot pesnik in pisatelj in sploh kot kulturni delavec. Bil je urednik slovenske mladinske revije Druga vrsta, danes pa sourejuje revijo Meddobje. Pred letom je prevzel predsedstvo Slovenske kulturne akcije, se pravi osrednje kulturne ustanove zdomskih Slovencev.
Prof. Rot je številnim udeležencem četrtkovega večera govoril o sedanjem položaju v Argentini, o še vedno izredno živi slovenski prisotnosti v tej državi, največ pozornosti pa je posvetil vtisom, ki si jih je nabral v zadnjih dveh tednih v SR Sloveniji. Semkaj je prišel na vabilo slovenskega centra
EN in Društva slovenskih pisateljev, a bi se udeležil srečanja pisateljev na 3mo »Domovina in eksil«, ki je pote-alo pred dobrima dvema tednoma na ledu. Na samem srečanju in po njem ; prof. Rot navezal ali utrdil številne tike s predstavniki in tvorci ne samg Lovenskega kulturnega, ampak tudi olitičnega življenja, poleg tega pa je biskal vrsto slovenskih ustanov in or-anizacij. Pri vseh je naletel na veliko animanje za slovensko diasporo, pa udi na željo po zbližanju.
»Še pred petimi leti bi si ne mogj1 redstavljati, da bo v SR Sloveniji pri' lo do tako hitrih in pomembnih spre-iemb,« je dejal mladi predsednik 1KA. »Tudi v Argentini in drugod p° vetu, kjer živimo politični izseljenci, e stvari spreminjajo. Z veliko pozor-lostjo in simpatijo sledimo temu, kat e dogaja v matici. Čudovito bi bilo. :o bi slovenska pomlad imela trajne adove. To bi bila pomlad za vse,« f iristavil.
Prof. Rot se je na četrtkovem večefj ' Društvu slovenskih izobražence* ned drugim srečal s svojim predhod' likom v vodstvu Slovenske kultura ikcije, in sicer z lazaristom Rado^ .enčkom, ki zdaj deluje v Tinjah A Coroškem. Udeleženci večera pa so ’ ahko ogledali tudi razstavo publikacij Slovenske kulturne akcije, ki jih hra*1
o Ir r>i i ^vri/■■a	T"1 ret"! 1

Osnovnošolci iz Šempolaja in Slivnega vabijo na razstavo svojih ročnih del
Učenci in učitelji celodnevne osnovne šole Stanko Gruden v Šempolaja. v s polno paro pripravljajo na razstavo ročnih del in slik, ki bo v danes in /m nn prostorih šempolajske šole. Danes ob IS. uri bo slovesno odprtje razstav kateri bo sodeloval otroški pevski zbor društva Vigred (pod vodstvom n° jj Kralj) in harmonikarji, gojenci prof. Zorana Lupinca. Učitelji so želeli, ^ skupaj z domačim društvom lepo zaključili letošnje šolsko leto. Obeta torej prijeten večer v upanju, da bo tudi udeležba polnoštevilna.
Drevi koncert beograjskega kitaristi1
V okviru »1. revije mladih mednarodnih kitaristov« bo drevi ob evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili nastopil beograjski kitarist Uro , _s o vič. Izvajal bo dela jugoslovanskih skladateljev od srednjega veka do Bassineuseja in Padovca do še živečih Jovičiča in Preka.	zbliž
Revija, katere pokrovitelj je Občina Trst, sodi v okvir prizadevanj h nju kulture, glasbe in mladih različnih narodov.
Letošnja matura se prične 22. junija
Imenovane maturitetne komisije slovenski višji srednji šol
V novem kulturnem centru v Saležu
Predstavitev Mermoljevih »Premišljevanj na meji«
Letošnje mature za višje srednje šole se bodo pričele s pismeno nalogo 22. junija, maturitetne komisije pa se bodo sestale 20. junija. Komisije so že imenovali, le za znanstveni in klasični licej ter učiteljišče morajo še potrditi dokončne predloge. Komisije pa bodo tako sestavljene:
Državni trgovski tehnični zavod Žiga Zois:
profesorica na znanstvenem liceju France Prešeren Majda Artač (za slovenščino), profesor na poklicnem zavodu Ivan Cankar v Gorici Mariano Vončina (za italijanščino), profesorica na goriški sekciji trgovskega zavoda Žiga Zois Silva Hvala (za blagoznan-stvo), profesorica na goriški sekciji trgovskega zavoda Žiga Zois Silvana Hvalic (za finančne vede), notranja člana pa bosta Maria Kocjancic in Marko Oblak. Predsednik komisije bo ravnateljica goriškega učiteljišča Simon Gregorčič Majda Sfiligoj. Maturo bo polagalo 44 kandidatov.
Državni trgovski tehnični zavod Žiga Zois - goriška sekcija in sekcija za geometre:
profesorica na znanstvenem liceju France Prešeren Luisa Maria Cenda (za slovenščino), profesorica na strokovnem zavodu Jožef Stefan Nada Gerzelj (za italijanščino), profesorica na klasičnem liceju Primož Trubar Harjet Dornik (za blagoznanstvo), profesor na slovenski sekciji tehničnega zavoda Galilei Aleš Lojk (za topografijo), notranji člani komisije pa bodo Nadia Pahor, Nevica Budal in Susan-na Guštin. Predsednik komisije bo univerzitetni profesor Francesco Pisani. Maturo bo polagalo 47 kandidatov.
Državni poklicni zavod Jožef Stefan:
profesor na trgovskem zavodu Žiga Zois Tomaso Simčič (za slovenščino), profesorica na učiteljišču Simon Gregorčič Vanda Srebotnjak (za italijanščino), profesor na nižji srednji šoli Simon Gregorčič Stojan Sancin (za kemijo in risanje), elektronski inženir Davor Pečenko (za elektrotehniko in elektroniko), notranji član bo Mara Zerial. Predsednik komisije bo ravna-
teljica liceja France Prešeren Laura Abrami. Maturo bo polagalo 23 kandidatov in dva privatista.
Učiteljišči A. M. Slomšek iz Trsta in Simon Gregorčič iz Gorice:
profesorica na znanstvenem liceju France Prešeren Majda Cibic (za slovenščino in latinščino), profesorica na znanstvenem liceju France Prešeren Lia Legiša (za italijanščino), profesorica na znanstvenem liceju France Prešeren Sonia Tominec (za matematiko), profesorica na znanstvenem liceju France Prešeren Marta Ivasic (za pe-dagogijo in filozofijo), notranji člani bodo Maida Massera, Maria Cebulec in Catarina Faganel. Predsednik komisije bo upokojeni inšpektor Egidio Košuta. Maturo bo skupno polagalo 36 dijakov (22 iz Trsta in 14 iz Gorice) in en privatist.
Znanstveni licej France Prešeren:
profesorica na trgovskem zavodu Žiga Zois Irene Zeriali (za slovenščino), profesor na trgovskem zavodu Žiga Zois Boris Iskra (za italijanščino), profesorica na trgovskem zavodu Žiga Zois Magda Rebula (za matematiko), profesorica na slovenski sekciji tehničnega zavoda Galilei Marta Vergi-nella (za zgodovino). Notranja člana bosta Nada Pertot in Boris Fabjani. Predsednik komisije bo ravnatelj klasičnega liceja Primož Trubar Bogomilo Rener. Maturo bo polagalo 49 dijakov.
Klasična liceja Primož Trubar iz Gorice in France Prešeren iz Trsta:
profesorica na znanstvenem liceju France Prešeren Maria Raunik (za italijanščino), profesorica na trgovskem zavodu Žiga Zois Maddalena Biziak (za slovenščino), profesorica na znanstvenem liceju France Prešeren Slava Starc (za latinščino in grščino), profesorica na gorišči sekciji trgovskega zavoda Žiga Zois Ida Primožič (za zgodovino). Notranja člana bosta Maria Kacin in Catarina Faganel. Predsednik komisije bo univerzitetni profesor Di-odato Bratina. Maturo bo polagalo skupno 15 dijakov (7 iz Gorice in 8 iz Trsta).
Z zborovanjem v hotelu Excelsior
Lista
izganjala
bilingvizem
V sinji dvorani hotela Savoia Excel-sior je Lista za Trst včeraj »darovala« svojo prvo predvolilno »mašo«. Pravzaprav to ni bila maša, pač pa obred, ki je bil posvečen izganjanju hudiča in na katerem so v vlogi eksorcistov sodelovali trije najvišji svečeniki Liste: predsednik Cecovini, sekretar Staf-fieri in mladi poslanec Camber. Hudobec, ki so ga preganjali z angažirano besedno ihto, pa je bil - glej presenečenje - bilingvizem.
Pred množico plešastih in sivolasih udeležencev in udeleženk je eksorcis-tični obred začel Cecovini ob »somaševanju« Staffierija in Camberja. Vsi trije so Listi in sebi pripisali vrsto zaslug, predvsem to, da je priskrbela Trstu neobdavčeni bencin, večjo pozornost za pristanišče, novo Lloydovo palačo, pa tudi hitre ceste, ker je listar-ska uprava razpisala dražbo za glavna dela. Glavna »zasluga« LpT pa je dejstvo, da ji je uspelo krepko zavreti proces sprejemanja zakona, ki bi slovenski narodnostni skupnosti priznal »nesprejemljive privilegije«. Slovenci - to je bil leit motiv večera - so namreč »najbolj zaščitena manjšina v Evropi in vse, kar potrebujejo, je, da se vsa zakonska določila združi v enoten ukrep«. Cecovini, ki je kot evropski poslanec »podrobno preučil vse primere narodnostne zaščite v Evropi«, je prisegel, da je to sveta resnica, čeprav se mu je pri tem zareklo, kot če bi mu laž nikakor ne hotela iz ust.
In še na druga dva »uspeha« je LpT zelo ponosna: da je s svojim prizadevanjem vnesla v Maccanicov osnutek preštevanje in enotno zakonsko besedilo, predvsem pa, da je s socialistično stranko dosegla volilni sporazum, v katerem se je PSI obvezala, da se bo uprla uvedbi bilingvizma v Trstu in v Gorici ter se bo zavzela za poenotenje vseh obstoječih norm za Slovence v enotno zakonsko besedilo.
Besedam eksorcistov se je sivolasa množica odzvala z večkratnim ploskanjem. Po poldrugi uri pa je bilo vsem obreda dovolj in so se nestrpno presedali. Komaj komaj so prisluhnili Ceco-vinijevim poslovilnim besedam. Znak, da tudi sivolasa Lista ne verjame v celoti svojim geslom? (vt)
Nova knjiga Aceta Mermolje "Premišljevanja na meji" je doživela svoj krst v četrtek zvečer v polni dvorani novega kulturnega centra v Saležu, ki je bil s svojo prikupnostjo res primeren sedež za pomembno kulturno manifestacijo, kot je rojstvo nove knjige. Po pozdravnih besedah predsednice gostiteljskega društva Rdeča zvezda Silve Perčič je urednik knjižnih izdaj Založništva tržaškega tiska Marko Kravos predstavil predvsem zbirko Črno na belem, v okviru katere je izšla Mermoljeva knjiga.
Samo knjigo je predstavil ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Darko Bratina, ki se je s številnimi citati iz "Premišljevanj" ustavil pri nekaterih bistvenih temah, ki jih knjiga obravnava. Na primer zgodovinski spomin, brez katerega je tako posameznik kot narod obsojen na propad, ali pa vprašanje majhnosti, ki je seveda nujen atribut neke manjšinske skupnosti, ki pa jo je mogoče nadoknaditi s kvaliteto. Knjiga, je poudaril Bratina, se dotika domala vseh ključnih vprašanj, s katerimi se srečujemo Slovenci, pa ne samo v zamejstvu, tudi takih, o katerih marsikdaj premalo razmišljamo in debatiramo. Veliko naporov smo namreč kot manjšina zastavili v boju za globalno zakonsko
zaščito, ki je za obstoj manjšine bistvenega pomena, pri tem pa smo marsikdaj zanemarili dejstvo, da noben zakon, pa naj bo še tako dober in popoln, ne bo rešil vseh naših problemov.
Besedo je nato imel avtor, ki je svojo knjigo označil kot "ponovno znamenje, da smo še vedno v srcu slovenskega dogajanja". Eden njenih ciljev, je poudaril Ace Mermolja, je kritika določenemu slovenskemu tradicionalizmu, ki se ne izraža le kot navezanost na lastne korenine, kar je potrebno in pozitivno, ampak predvsem kot strah pred novim, kar je lahko pogubno. Knjiga sama je nekakšno samospraševanje, ki ga je med nami vse premalo. Veliko raje namreč govorimo in razmišljamo o stvareh, ki nas obdajajo, ampak ki so izven nas, kot pa, da bi globlje pogledali vase kot induviduumi in kot skupnost.
Večer se je zaključil z željo, da bi knjiga lahko bila učinkovit izziv, da bi poskusili razreševati nekatere osnovne vozle naše manjšine. Pa čeprav, kot je dejal ob koncu Marko Kravos, knjiga ne vsebuje niti ene same rešitve.
Na sliki (foto Križmančič) predstavitev nove Mermoljeve knjige v kulturnem centru v Saležu.
Srečanje mladih iz držav Alpe Jadrana o miru in sodelovanju
p lhrno sodelovanje v Evropi ■ v je naslov dvodnevnega m ,_9a 7. in 8. junija prirejajo
''■onT	°- JuiuJa
so^mstične mladine Italije,
ciaH ,.stične mladine Jugoslavije ratičr,ltlla mladina Avstrije in De: mna mladina Madžarske. rvi dan srečanja (v sredo 7. jr
O POSVo*_____________
rivoLT in mladinskih organizs nosf ^erna^: o miru, razorožitvi ir ve V novi .fazi mednarodne poi mnr.; ° PolitiCnem sodelovanju n trtekU«A-pe-^a,dkana' Drugi dan ( ANsa JumJa) k° na sedežu age tiskovni VL Camp0 Marzio ob 1
Šiling vseh štirih °Tr
dinskfh n6 razprave o vlogi <Wklh s/1 v Evropi brez meja, k
^ina 19 kr°Žka Rinaldi v UL M
Vrste za oprostitev plačevanja ticketov za zdravstvene storitve
Komaj so se končale vrste za predstavitev davčnih prijav, že so se pričele druge. Tokrat so na vrsti oziroma v vrsti tisti, ki so po novem zakonu oproščeni plačevanja t. i. ticketov za zdravstvene storitve. Med te sodijo prejemniki starostnih ali socialnih pokojnin, revni in tisti, katerih dohodki ne presegajo določenih minimumov, kakor tudi vsi tisti, ki jih prvi vzdržujejo. Zainteresirani se morajo za izkaznice, ki potrjujejo, da so oproščeni plačevanja ticketov, obrniti na pristojne urade občin, katerim pripadajo. V tržaški občini te izkaznice izdajajo le na občinskih izpostavah v ulicah Bat-tisti 14, Foscolo 7, Caprin 18/1 in Pai-siello 5/4a ter na Proseku 220 in v Proseški ulici 28 na Opčinah (tu samo ob torkih, četrtkih in sobotah). Uradi so odprti od 8.15 do 12. ure. Tržaška občinska uprava vabi, naj izkaznice prosijo samo tisti, ki jih nujno potrebujejo, saj so vrste že tako velike.
(Foto Križmančič)
Knjiga o glasbenem dogajanju na Tržaškem
lelV° knjf” V pri,ret?ltveni dvorani Tržaške trgovinske zbornice predstavili zani-Poh l750 dr, i° ^do9aianiu v tržaški pokrajini v obdobju, ki sega od
fe]J>enapfsaai Gmseppe Radole" °bSeŽrl0 del°' ki ga je P° nar°eilU rr-. ^ izrazitn razisknvalnn
9QVr"9ila pPr^dstav>1 Pokrajinski odbornik^ku^uro Raffaele^ello Russo^pre-1 <“aVani_a ■ udl, Docent za zgodovino glasbe na tržaškem konzervatoriju llni ln skladatelj Pavle Merku (na sliki - loto Križmančič).
Včeraj popoldne pri Fernetičih
Turški šofer umrl pod kolesi kamiona
Tovorno postajališče pri Fernetičih je bilo včeraj spet prizorišče hude prometne nesreče, pri kateri je tragično izgubil življenje 46-letni turški kamionist. Okoliščine nesreče so v trenutku ko poročamo, še dokaj nejasne.
Žrtev nesreče v velikem parkirnem prostoru avtoterminala se je imenoval Kospun Mericoglu, po rodu je bil iz Filibeja v Bolgariji, stanoval pa je v Istanbulu in bil turški državljan. Na Fernetiče se je pripeljal s kamionom turške registracije, ki ga je upravljal njegov kolega in prijatelj Halif Gunduz, star 34 let, doma iz Ardanuka v Turčiji. Namenjena sta bila v Jugoslavijo, pred carinskim pregledom na meji pa sta se ustavila na parkirišču avtoterminala.
Tragedija se je zgodila prav med parkiranjem velikega kamiona, verjetno le nekaj minut po prihodu na Fernetiče. Ura je bila približno
17.30.	Medtem ko je Gunduz sedel za
volanom, je Mericoglu stopil iz vozila, da bi kolegu dajal navodila za pravilno parkiranje. Kot rečeno, so okoliščine nesreče še nejasne, dejstvo pa je, da se je Mericoglu znašel pod kolesi težkega vozila in bil na mestu mrtev. Morda se mu je spotaknilo, morda pa je njegov kolega med vzvratno vožnjo preveč sunkovito spustil sklopko; kaj se je v resnici zgodilo, skušajo sedaj ugotoviti karabinjerji z openske postaje, ki so skupaj z nabrežinskimi nemudoma prihiteli na kraj nesreče. Prišla sta tudi rešilca Zelenega in Rdečega križa, zdravnik RK dr. Hrovatin pa je takoj ugotovil, da nesrečnemu ka-mionistu ni mogel več pomagati. V zdravniškem poročilu je zapisano, da je Kospun Mericoglu umrl zaradi hudih notranjih poškodb v trebušni votlini. Njegovo truplo je na razpolago sodnim oblastem, ki v sodelovanju s karabinjerji nadaljujejo preiskavo, da bi pojasnili vse okoliščine za zdaj še nerazumljive tragedije.
Slovesno dviganje zastave ob dnevu republike
Jutri, 4. junija, to je na dan republike, bo na Trgu Unita, s pričetkom ob 10. uri, tradicionalna slovesnost z dviganjem zastave. Dvigu zastave bodo prisostvovali najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Ob priložnosti bodo razvili tudi tržaški mestni prapor, ki je bil odlikovan z zlatim vojaškim odličjem. Na slovesnosti bodo sestavljali častno stražo trije oddelki karabinjerjev.
Ustanovili nov center za učenje angleščine
Včeraj so v kavarni Tommaseo predstavili novo središče za učenje angleščine in primernega izražanja v tem jeziku. Kot je uvodoma povedala Ariella Cuk, bo nov center služil predvsem poslovnežem. Znano je namreč, da je v poslovnem svetu angleščina neobhodno potrebna. Brez znanja tega jezika so poti v širši svet praktično zaprte.
Novi center, ki so ga imenovali 'Executive English Centre", pa ne bo služil le za preprosto učenje angleškega jezika. Poslovneži se bodo lahko učili, kako se vodi sestanek, pripravi poročilo ali tiskovno konferenco v angleščini. Študijska srečanja bodo vodili znani strokovnjaki, ki imajo veliko izkušenj. Podoben center so na primer ustanovili že v Španiji in to z velikim uspehom.
Lekcije, ki jih center pripravlja, se bodo pričele septembra, in sicer v hotelu Europa pod Nabrežino. Vsekakor bo to priložnost za tiste, ki želijo širiti na evropski in svetovni ravni svoje gospodarske dejavnosti.
_1_ Dne 1. junija nas je zapustil naš dragi mož in oče
Josip Stok
Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči Nadja in sin Virgilio z družinama.
Žalovanju se pridružuje Ana Ter-bizan.
Trst, 3. junija 1989
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Na ogled je vsak dopoldan
Na srednji šoli Cankar odprli bogato razstavo ekslibrisov
V prostorih nižje srednje šole Ivan Cankar pri Sv. Jakobu so včeraj odprli bogato razstavo ekslibrisov iz zbirke prof. Rajka Pavlovca iz Ljubljane. K uresničitvi razstave je pripomoglo Društvo Exlibris Slovenije. Na slovesnosti ob odprtju razstave je spregovil predsednik Društva prof. Jaro Dolar, ki je učencem, profesorjem in gostom podrobno orisal pomen, zgodovino in nastanek ekslibrisov. Razstava je na ogled vsak dan v dopoldanskih urah.
Na sliki (foto Magajna) ljubljanski gost (tretji z leve) med uvodnim nagovorom ravnatelja Stefančiča ob odprtju razstave.
________gledališča____________
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1989 - Danes, 3. junija, ob 18. uri (red S) so na sporedu skladbe A. DVORAKA in R. STRAUSSA, ki jih bosta izvajala solista MARIANNE HAGANDER (sopran) in TOM FOX (bariton). Dirigent BERISLAV KLOBUČAR.
V torek, 6. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Verdi koncert (izven abonmaja) ob 450-letnici tržaške glasbene ustanove "Cappella civica". Na sporedu bo Fari-nellijev oratorij TOBIAS v izvedbi komornega orkestra A. Salieri iz Budimpešte, zbora glasb, ustanove "Cappella civica' in solistov Olge Gracelj, Glorie Pau-lizze, Cinzie De Mole in Giuseppa Botte. Dirigira Marco Sofianopulo. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: v torek, 6. junija, ob 18. uri v Gallusovi dvorani in ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini, v četrtek, 8. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah in v ponedeljek, 12. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Slovenski kulturni klub (Ul. Donizetti 3) vabi danes, 3. junija, ob 18.30 na ZAKLJUČNO SREČANJE z družabnostjo. Naša gostja bo tudi predstavnica Mladinskega kulturnega društva iz Postojne. Vabljeni!
Glasbena matica - Trst. Šolsko leto 1988/89. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE. Evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili. V sredo, 7. junija, ob 20.30: Raffaella Petronio, David Žerjal - violina; Marko Štoka - klarinet; Samo Miot, Martina Ozbič, Metka Zeriali - flavta; Max Černigoj, Jordan Pisani - kitara; Frances-co Furlanich, Kristjan Jakomin, Marko Štoka, Erika Pelicon, Alessandro Samec, Erik Sancin, Magda Tomšič - harmonika; Irina Perosa, Tanja Sternad - kljunasta flavta; Marko Ozbič, Tamara Ražem, Aljoša Starc, Mojca Šiškovič - klavirska spremljava. V petek, 9. junija, ob 20.30 KLAVIRSKI VEČER: Luisa Antoni, Paolo Biancuzzi, David Bogateč, Tjaša Bogateč, Sara Brezigar, Jana Drasič, Maja Grgič, Ivan Milič, Marjetica Možina, Veronika Pertot, Jana Radovič, Tamara Ražem, Marko Sancin, Eva Žafran. Vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 5. junija, na predstavitev zbornika ob 50-letnici smrti LOJZETA BRATUŽA. Predstavitev bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
Zbori VESELA POMLAD vabijo na 8. PRAZNIK MLADIH PEVCEV, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah jutri, 4. t. m., ob 16. uri. Kulturno-zabavna prireditev bo na prostem, sodelovali pa bodo OPZ in MPZ Zvonček ter glasbeni ansambel Burja z Repentabra, otroška folklorna skupina iz Trebč, lutkar Cveto Sever iz Kranja s predstavo Vrtiljak, harmonikar Zoran Lupine, glasbeni ansambel Zvezde ter domači zbori.
ŠD Mladina - baletni odsek prireja ZAKLJUČNI LETNI NASTOP GOJENK v nedeljo, 11. junija, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu. Obenem bo v foyerju doma tudi osebna razstava Josipa (Pepija) Si-gonija. Vabljeni!
Občina Devin-Nabrežina, MPZ Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin vabijo na predstavitev publikacije TABOR DEVIN '87 v ponedeljek, 5. junija, ob 20. uri na sedežu zborov pri otroškem vrtcu v Devinu.
Otroški pevski zbor Ladjica iz Devina vabi na zaključni nastop, ki bo v prostorih OŠ J. Jurčič v Devinu jutri, 4. t. m., s pričetkom ob 17. uri. Nastopil bo tudi otroški pevski zbor Kresnica od Sv. Ivana v Trstu, poleg tega pa bo recitirala Giorgina Pisani.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
kino
ARISTON - 16.45, 22.15 Storie di fantas-mi Cinesi, fant.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 New York stories, r. Allen/Coppola/Scorsese, i. Woody Allen, Mia Farrow, □
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 La trappola di Venere, r. Robert Van Ac-keren, i. Myriem Rousel, Horst Guen-ther. □ □
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Aguile d'-
\ attacco.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Una vedo-va allegra ma non troppo, film za vsakogar.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Fantasmi da legare, kom., i. Peter 0’Toole, Da-ryl Hannah.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 La notte delie matite spezzate, r. Hector Olivera.
GRATTACIELO - 16.30, 22.00 License to drive
MIGNON - 15.30, 22.15 II libro della gi-ungla, Walt Disney.
EDEN - 16.00, 22.00 Caldi piaceri a do-micilio, pom. □ □
VITTORIO VENETO - 16.15, 22.10 Alien nation, fant., za vsakogar.
CAPITOL - 17.15, 22.00 Rain man, i. Dus-tin Hoffman, Tom Cmise.
LUMIERE FIGE - 18.30, 22.15 Sotto ac-cusa.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Coctail, i. Tom Cmise.
RADIO - 15.30, 21.30 Sex bizarre, pom.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
Podporno društvo v Rojanu vabi vse člane na 98. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 4. junija, ob 9.30 v 1. in ob 10. uri v
2. sklicanju v prostorih v Ul. Apiari 31 v Rojanu. Dnevni red: predložitev letnega obračuna 1988, diskusija, razno.
Alpinistični odsek SPDT vabi svoje člane in prijatelje v petek, 9. t. m., na predavanje znanega slovenskega alpinista SILVA KARA na temo: PEKLENSKE STENE CERRA TORREJA. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Kulturnem domu na Proseku ob
20.30.	Karo bo prikazal svojo plezarijo po prvenstvenih smereh v vzhodni in južni steni tega patagonskega očaka. Vabljeni!
šolske vesti
Otroci in vzgojiteljice otroškega vrtca s Proseka vabijo na otvoritev RAZSTAVE, ki bo danes, 3. junija, ob 10. uri. Razstava bo na ogled še jutri, 4. junija, od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure.
Sindikat slovenske šole javlja, da je na skrbništvu do 20. junija odprt rok za vključitev v posebni seznam za poučevanje na slovenskih šolah. Prošnjo lahko vložijo univerzitetni študentje, ki študirajo v Italiji ali v tujini in ki so opravili v zadnjih 12 mesecih vsaj 3 izpite ter študentje, ki so že vključeni v posebni seznam in ki so opravili v zadnjih 12 mesecih vsaj 2 izpita.
Osnovna šola Boršt vabi na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo v šolskih prostorih jutri, 4. junija, od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure ter v ponedeljek, 5. t. m., od 8. do 10. ure.
COŠ Stanko Gruden Šempolaj - Slivno vabi na razstavo ročnih del in risb. Otvoritev bo danes, 3. junija, ob 19. uri. Sodeluje zborček Vigred ter učenci prof. Lupinca s harmoniko. Ogled: danes od 19. do 20.30 ter jutri od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure.
Ob 10-letnici poimenovanja šole Franceta Bevka z Opčin vabijo učenci in učitelji vse bivše učitelje, učence in prijatelje k zaključni prireditvi, ki bo v soboto,
10. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Učenci in učiteljice COŠ F. Venturini iz Boljunca vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v šolskih prostorih jutri, 4. junija, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure, v ponedeljek, 5. junija od 9. do 12. ure.
čestitke
Danes bo ugasnil sedem svečk DAVID KOMAR. Vso srečo in veselja, da bi bil priden doma in v šoli mu želijo nona, nono, stric, teta in Tatjana.
Danes praznujeta v Bazovici 25-let-nico poroke MIRKO in SLAVKA ČUFAR. Ob tem lepem prazniku jima čestitajo in voščijo veliko sreče in zdravja Marija, Fabio ter nečaka Darjo in Martin.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 3. junija 1989
RADOSLAVA
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 4.20 in zatone ob 21.03.
Jutri, NEDELJA, 4. junija 1989
"DIKA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.02 najnižja -67 cm, ob 10.39 najvišja 30 cm, ob 15.42 najnižja -13 cm, ob 21.35 najvišja 54 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,3 stopinje, zračni tlak 1006,3 mb ustaljen, veter 6 km na uro jug, vlaga 90-od-stotna, nebo oblačno, padlo je 1,8 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI in OKLICI
RODILI SO SE: Giulia Girometta, Aliče Cerovac, Federico Dose, Martina Vidmar, Margherita Nale, Paola Failla, Ste-fano Nicolini.
UMRLI SO: 78-letna Maria Marši, 80-letni Valentino Gobbato, 73-letni Giuseppe Stok, 82-letna Lidia Molka, 56-let-ni Fioravante Topan, 82-letni Domenico Cristofoli, 76-letna Vittoria Saksida, 53-letni Luciano Fornasaro, 82-letni Giuseppe Mosenich, 78-letni Vincenzo Menga-ziol, 80-letna Natalia Benedetti.
OKLICI: delavec Michele Madonna in vzgojiteljica Gaia Toffoli, uradnik Roberto Tanfani in uradnica Fabia Zaconi, avtoelektrikar Maurizio Pertan in čistilka Barbara Germani, uradnik Giorgio Petrucci in uradnica Čristina Pretto, pomožni skladiščnik Fabio Kozlovič in poklicna bolničarka Serena Ubaldini, inženir Romano Sellan in uradnica Alessan-dra Maver, trgovski potnik Renato Colo-simo in v pričakovanju zaposlitve Marina Domeneghini, karabinjerski podčastnik Salvatore Lo Biundo in gospodinja Rossella Simeoni, šofer Franco Debernardi in uradnica Mara Bertocchi, vrtnar Paolo Boenco in točajka Nicoletta Venni, geometer Giorgio Miotto in računovodkinja Tiziana Martucci, uradnik Claudio Spanghero in uradnica Elena Sciortino, poklicni bolničar Stefano De Vecchis in poklicna bolničarka Daniela Marchesich, uradnik Riccardo Zappetti in asistentka Luisa Tassan Mazzocco, gradbeni podjetnik Ivano De Monte in farmacevtka Jouheina Nakouzi, vojaški podčastnik Alessandro Potenza in uradnica Fabiola Battiston, šolnik Walter Lorenzi in tajnica Daniela Martini, uradnik Mauro Steffe in trgovka Gabriella Pan-gherz, podčastnik VM Vittorio Bello in oddelkovodkinja Claudia Ferfolia, smetar Marino Antonini in gospodinja Patri-zia Stocca, pek Carlo Codiglia in prodajalka Čristina Fonda, delavec Maurizio Moro in uradnica Rosalia Piccirillo, izvedenec za ogrevalne naprave Gianpaolo Bellemo in uradnica Fulvia Foschi, elektronski izvedenec Fulvio Levi in v pričakovanju zaposlitve Paola Poeta, gasilec Denis Slavich in uradnica Manuela Pri-baz, šofer Giulio Miladossi in asistentka za ostarele Paola Morsellino, podčastnik Giovanni Corradino in gospodinja Rosa Pecora.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. maja, do sobote, 3. junija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2, (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2, (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
GOSTILNA
VIOLINA GKjCt€/>/
Padriče 59 - Tel. 226301
organizira v sodelovanju s kmetijskim obratom Parovel Zoran
I. PRAZNIK »LAŠKEGA PIVA«
jedi na žaru in glasba z orkestrom.
Zaradi slabega vremena je praznik prenesen na kasnejši datum.
Danes, 3. t. m., od 16. ure dalje bo v Bazovici, Ul. Kosovel 8
Odprtje prostorov frizerskega salona Darja Ciujfar
Te dni slavita pri Domju srebrno poroko
ADRIANA in EVGEN ZOBIN
Še na mnoga skupna srečna leta jima kliče
KD Fran Venturini
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava likovnika JANEZA BOLJKE.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 6. junija odprta razstava Bruna MUNARIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bo do 8. junija odprta retrospektivna razstava švedskega likovnika KARLA NOR-DSTROMA. Urnik: 10.30-13.00 in 16.30-
19.30,	ob praznikih: 11.00-13.00.
V	galeriji Tribbio razstavlja do 9. junija Livio ROSIGNANO.
GLASBENA
MATICA
TRST
Šolsko leto 1988/89
Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice
Evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili
V ponedeljek, 5. junija 1989 ob 20.30
MARCO SANCIN, klavir MAILA OZBIČ, DAVID SESTAN, violina
SAMUELA BANDI, ELENA PAROVEL, TAMARA TRETJAK, flavta
BARBARA BRIŠČIK, MARJAN MILIČ, MASSIMILIANO VIOLA, kitara ALEKSI JERCOG, UROŠ JERCOG, MAURIZIO MARCHESICH, ANDREJ SANCIN, DAVID ŽERJAL, harmonika MILENA KOVAČIČ, MARKO OZBIČ, ALJOŠA STARC, klavirska spremljava
Vabljeni!
koncerti
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1989. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev.
Tržaško koncertno društvo - Societa dei concerti. V ponedeljek, 5. t. m., ob 17.30 bo v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) občni zbor društva.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev prireja 14. junija izlet preko Predela v Bovec, na Vršič, skozi Kranjsko goro na Bled in k Močilniku pri Vrhniki. Vpisovanje v ponedeljek, 5. junija, ob 9. uri na sedežu - Ul. Cicerone 8.
Od vrha Učke do Moščeniške Drage.
V nedeljo, 11. junija, prireja društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" strokovno vodeno ekskurzijo, posvečeno ogledu flore in vegetacije z vrha Učke (1.396 m) do morja. Odhod izpred sodnij-ske palače v Trstu ob 8. uri, oz. izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku ob 8.45. Prevoz z lastnimi sredstvi. Udeležence prosimo, da se predhodno prijavijo na tel. št. 327154 ali 413025 vsak dan med 14. in 15. uro, kjer bodo dobili vse potrebne informacije tudi v zvezi s prevozom.
SPDT prireja v dneh od 26. avgusta do 2. septembra tradicionalni enotedenski pohod v hribe, tokrat v DOLOMITE BRENTE. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel. 767304) ob uradnih urah. Vse informacije pri Angelu Kermecu (tel. 44016).
SPDT prireja jutri, 4. t. m., izlet na Za-javor, ki je združen z markacijo poti Vertikale. Odhod z osebnimi avtomobili s Trga Ulpiano ob 6. uri in s trga v Seslja-nu ob 6.30. Izlet vodi Peter Suhadolc, ki daje vsa pojasnila (tel. 211232 ob urah kosila).
SPDT vabi svoje člane in prijatelje, da se jutri, 4. t. m., udeležijo svečanosti odprtja nove koče planinskega društva "Glas Istre" NA KORITIMA. Zbirališče udeležencev je v Divači ob 7.30, odkoder bo odhod z vlakom do Lupoglava. Pojasnila daje Ervin Gombač (tel. 754742).
SPDT prireja v nedeljo, 11. t. m., avtobusni izlet v Železno Kaplo na Koroškem ob priliki srečanja obmejnih planinskih društev. Izlet vodi Lojze Abram. Vpisovanja na ZSŠDI (tel. 767304). Pojasnila daje tudi Vojka Pertot (tel. 766239). Odhod s Trga Ulpiano ob 6.30.
SPDT prireja v nedeljo, 25. t. m., avtobusni izlet na Poldanjšnjo špico in v Žabnice, kjer bosta proslavi 85-letnice društva. Izlet vodi Vojko Slavec. Vpisovanje je na ZSŠDI (tel. 767304). Prostori v avtobusu so omejeni. Odhod avtobusa s Trga Ulpiano ob 6,30.
Primorski dnevnik in ZSKD vabita zamejske Slovence na SREČANJE V MOJI DEŽELI, ki bo v Dolenjskih Toplicah v nedeljo, 2. julija. Program izleta: v soboto, 1. julija zjutraj odhod avtobusov v Ljubljano. Prosto za ogled tradicionalne Kmečke ohceti. V popoldanskih urah odhod v Dolenjske Toplice, namestitev v hotele in slavnostna večerja. V nedeljo, 2. julija, po zajtrku odhod na prizorišče prireditve Srečanje v moji deželi s slavnostno otvoritvijo ter kulturno-zabavnim programom. Kosilo ali piknik (odvisno od vremena), popoldne ples. V poznih popoldanskih urah odhod iz Dolenjskih Toplic s prihodom v Trst okrog 20.30. Cena izleta 73.000 lir. Kraji za vpisovanje bodo objavljeni v torkovi številki Primorskega dnevnika.
__________mali oglasi______________
KROJAČNICA KOŠUTA v Trstu - Ul. D Annunzio 11 - tel. 764584, ima nove poletne obleke in jope iz bombaža, lana in svile z novimi vzorci Cerruti 1881, ženske kostime (tailleur) in obleke. Plačilne olajšave.
PRODAM nezazidljive parcele na Opčinah. Za informacije telefonirati na št. 214309.
HLAVATVJEVE akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. 413142 po 20. uri.
PRODAM grablje na sonce za seno, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Družina Pelicon - Sovodnje, Prvomajska 66, tel. 0481/882214 ob uri obedov.
PRODAM fiat 126, letnik '76, prevoženih
99.000	km, nove gume, v dobrem stanju, za 1.500.000 lir. Tel. 212436.
PRODAM ape 50 v dobrem stanju. Tel. 228367.
VELIKA RAZPRODAJA - prodam 5 Kipih umetniških oljnatih slik po 30.000 lir, format 31 cm x 27 cm, avtor Jugoslovan Raškovič. Tel. 040/572149.
PODARIM travo za košnjo na velikem travniku na Opčinah. Tel. 213483.
SNACK BAR išče fanta ali dekle s prakso. Predstavite se v Narodni ul. 65 ali parfumeriji Kozmetika 90 - Opčine.
27-LETNA univerzitetna študentka, materin jezik angleščina, z večletno izkušnjo poučevanja, nudi lekcije angleščine in nemščine. Tel. 310609 ob urah obedov.
MLADA GOSPA sprejme službo kot hišna pomočnica v Trstu ali na Opčinah. Tel. 828251.
__________prispevki__________________
Ob 6. obletnici smrti moža oz. očeta Maria Kralja darujeta žena in hčerka
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOV v Trebčah, 20.000 lir za Godbeno društvo Parma in 20.000 lir za obnovo bolnice Franje.
Ob 50. obletnici poroke darujeta Fabjan in Mira Bonano 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Namesto cvetja na grob Petra Cerkve-niča daruje Roža Božič 10.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	počastitev spomina drage mame Valerije darujeta Vojko in Nada 100.000 lir za Slomškov spomenik v Mariboru,
100.000	lir za SKD I. Gruden in 100.000 lir za šolsko blagajno liceja F. Prešeren-
Družina N.N. s Proseka daruje 50.000 lir za nov sedež Skupnosti družina Opči' ne.
Vincenc in družina darujeta 20.000 Ih za Skupnost duržina Opčine.
V	spomin na Antonijo Čok darujeta Milica in Ivan 50.000 lir za cerkev na Katinari.
Namesto cvetja na grob Petra Cerkve-niča daruje družina Kodrič 30.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na Petra Cerkveniča daruje' ta Marta in Borut Kodrič 30.000 lir Z* 2 3 * * * * * * 10 glasilo KPI Delo.
Namesto cvetja na grob Amalije Cas' tellani daruje družina Kodrič 30.000 l'r za KD Rovte - Kolonkovec.
menjalnica
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar ....	.. 1430,000	1420,—
Nemška marka ....	.. 725,450	722,50
Francoski frank ...	.. 213,730	211,50
Holandski florint .	.. 643,620	641 —
Belgijski frank		.	34,623	34,10
Funt šterling		.. 2262,600	2240,—
Irski šterling		.. 1939,500	1915 —
Danska krona		. 186,230	183.—
Grška drahma		8,465	8.—
Kanadski dolar		.. 1184,400	1160.—
_________________________2. 6. 1989_
TT T IC A r T TTC	FIXING BANKOVCl
TUJE VALUTE	MILAN	TRST
Japonski jen .......... 10,060	^
Švicarski frank........ 841,730	839-
Avstrijski šiling......	103,029
Norveška krona......... 200,370	,
Švedska krona ......... 215,150	2l2r
Portugalski eskudo .	8,733	'
Španska peseta ......... 11,441	* '
Avstralski dolar....... 1082.— ^
Jugoslov. dinar ....... —
ECU................... 1505,250	"
DZ-Jl/D	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCIKd	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Seder Agencija Domjo j.gll Agencija Rojan
Bradati vsevedi ...
Človek se utrujen usede pred televizor, misli mu begajo prek dnevnih stresov in težav. Iznenada se zaloti, da čisto avtomatično posluša možaka, ki z malega ekrana nekaj pojasnjuje. Skoraj kot po pravilu so to bradači.
Utrujeni gledalec-poslušalec, ki je komaj preživel naporen dan v službi, plačal pet, šest položnic, rešil nekaj problemov v zvezi z družino in utrujen padel v naslonjač, naenkrat posluša bradača serioznega videza, ki mu razlaga o konfliktni situaciji na patagonskem jugu, do spora je namreč prišlo zaradi nesoglasij glede pingvinov. Naslednjega dne bo isti poslušalec moral gledati in poslušati komentar o napetosti med Islandijo in Monakom. Vsakega dne drug bradač komentira drugo temo.
Pri nas gre milo rečeno vse narobe, preseneča pa, kako naši ljudje vse vedo. Naš človek bi v hipu rešil problem revščine v ZDA, izraelsko ravnanje na Bližnjem vzhodu je zelo lahek problem za bradača, ki tega dne nastopa
na televiziji. Naši komentatorji bi kot s čarobno paličico rešili probleme z nafto, v trenutku bi ustavili vojno med to in ono državo, pomirili bi Baske, razrešili težave v Ulstru, enako lahkotno bi pomagali tako Kurdom, kot Armencem in Afganistancem.
Takle bradat vseved ve, kako bi lahko rešili ameriški dolar, ko se nahaja v fazi padanja. Enako odločno pa bi seveda lahko pomagal tudi vsem ostalim, ko se dolar dviga. Takle bradač, (ki je resnici na ljubo včasih tudi brez brade), pozna natančna zdravila za vse deviacije v deželah realnega socializma, zavzema se za spremembe monetarnega sistema, če bi le mogel, bi rešil dolgov vse prezadolžene dežele sveta. Znal bi nahraniti lačne, kot bi mignil, bi ustavil vojne.
Njegov prijatelj, drug bradač, bi uredil vzhodne države, vse od zgrešenega planskega gospodarstva,, pa do oporečnikov. Tretji, nič manj ugleden bradač, bi razrešil probleme
tretjega sveta. Menjal bi monetarni sistem, dolgove bi odpisal, obresti oklestil, industrializiral nerazvite, popravil kmetijstvo, odpravil zaostalost in inflacijo ter uredil ekološke probleme.
Tako bi ostale le še izvenblokovske države. Mi imamo seveda tudi bradače, ki bi rešili poloma Švico, Švedsko, Luksemburg in Monako. Bradač bi jim že podkuril in bi jih rešil pogube.
Le takšnega bradača ni, ki bi poznal rešitve za naše domače težave. Ali so te težave prehude ali pa so bradači na tem področju odpovedali. Za zaključek pa še misel, ki se mi je utrnila danes. Že tri dni se namreč nisem bril. Kaj, ko bi pričeli izvažati bradače. Po celem svetu, na zahod, vzhod, sever in jug. Bradači bi rešili vse probleme tega sveta, mi bi pa z dohodki od izvoza bradačev rešili svoje lastne. Pa brez zamere, tudi jaz si bom pustil rasti brado.
/Tedenski pregovor:
't
Malo pelina zagreni veliko medu.
(istrski)
Spominski datumi:
□	Pred 120 leti: 6. 6. 1869 so se slovenski delavci skušali združiti v izobraževalno društvo Čebela. Prvi občni zbor društva pod geslom »marljivost«, je bilo v rojanski čitalnici. Prošnjo so zavrnili 17. 9. 1869.
□	Pred 85 leti: 4. 6. 1904 je bila ustanovljena Tržaška podružnica slovenskega planinskega društva, ki so jo razpustili 9. 10. 1923.
□	Pred 75 leti: 7. 6. 1914 je bila ustanovljena Ljudska posojilnica v Nabrežini.
ncu
X:
Osebnosti:
□	3. 6. 1979 je umrl v Trstu prosvetni delavec in publicist Miloš Marc, ki se je rodil 2. 9. 1886 v Borštu pri Trstu.
□	6. 6. 1954 je v Ljubljani umrl član Slovenskega gledališča v Trstu Valo Bratina, ki se je rodil 6. 2. 1887 v Idriji.
□	9. 6. 1909 se je v Cerknem rodil tigrovec, narodni, politični in gospodarski delavec Slavko Bevk, ki je umrl v Kopru 17. 9. 1970.
A
: 'WSM
gledališča
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 3. 6., ob 19. uri: opera Tosca (Giacomo Puccini), dir. Lovrenc Arnič.
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v soboto, 10. 6., ob 18. uri: opera Boris Godunov (Modest Musorgski), dir. Lovrenc Arnič (zadnja ponovitev 12. 6.).
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 3. 6., ob 19.30: Marija Stuart (Friedrich Schiller), rež. Dušan Mlakar (ponovitve 5., 7., 8. in 9. 6.).
V	torek, 6. 6., ob 19.30: Lažni car Čepan Mali (Petar Njegoš), gostovanje Črnogorskega narodnega gledališča iz Titograda.
Mala drama
V	torek, 6. 6., ob 21.30: monodrama Poslednja Njegoševa ura (Slobodan Tomovič), gostovanje Črnogorskega narodnega gledališča iz Titograda.
MGL Ljubljana
V	ponedeljek, 5. 6., ob 19.30: Pesnikova žena prihaja (Tone Partljič), rež. Mile Korun (ponovitev 6. 6.).
V	sredo, 7. 6., ob 19.30: Dama s kamelijami (A. Dumas-Ž. Petan), rež. Žarko Petan (ponovitvi 8. in 9. 6.).
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V SOLKANU v petek, 9. 6., ob 20. uri: Jasnovidka ali Dan mrtvih (Dušan Jovanovič), rež. Zvone Šedlbauer.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v petek, 9. 6., ob 20. uri: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, solist Saško Gavrilov - violina, sodeluje Komorni zbor RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut (Gabrijelčič, Schumann, Bruckner).
Festival Ljubljana
,v KRIŽEVNIŠKI CERKVI v sredo, 7. 6., ob 19.30: iz ciklusa Ljubljanski umetniki Ljubljani - koncert violinista Slavka Zimška in pianistke Vlaste Doležal-Rus (Bartok, Golob, Dvoržak, Mozart, Faure).
Tržič
Občinsko gledališče
'V torek, 6. 6., ob 20.30: Popotovanje po Italiji - koncert kvarteta Tcademica, sodelujeta violist Cino Ghedin in violončelist Rocco ''Aippini (Mozart, Čajkovski).
^ petek, 9. 6., ob 20.30: Popotovanje po Italiji - koncert sopranis-p e,	Wiens in baritonista Wolfganga Holzmaira, pri klavirju
krik VVerba (pesmi Huga Wolfa).
VIDEM
Auditorium Zanon
V	torek, 6. 6., ob 21. uri: iz ciklusa Mladi koncertisti - nastopata alentino Zucchiatti in Godalni trio (Mozart, Danzi, Cocker).
Benetke
Gledališče La Penice
Nocoj, 3. 6., ob 20.30: recital mezzosopranistke Marilyn Horne, Klavirska spremljava Martin Katz.
PADOVA
Palasport
Nocoj, 3. 6., ob 21.30: koncert skupine Simply Red.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Ciklus homoerotičnega filma
V	SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 5. 6., ob 20.30: film Ranjeni moški - L Homme Blesse (Fr. 1982, r. Patrice Chereau, i. Jean-Hu-gues Anglade, Vittorio Mezzogiorno, Roland Bertin, Liza Kreuzer).
V	SREDNJI DVORANI v četrtek, 8. 6., ob 20.30: film Zlata očala - Gli occhiali d om (po istoimenskem romanu Giorgia Bassanija, It. 1987, r. Giuliano Montaldo, glasba Ennio Morricone, i. Philippe Noiret, Rupert Everett, Valeria Golino, Stefania Sandrelli).
• Cankarjev dom je ciklus filmov različnih avtorjev na temo homoerotike priredil v sodelovanju s ŠKUC FORUM - sekcija MAGNUS.
GORICA
Kulturni dom
Nocoj, 3. 6., ob 17. uri: redni občni zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško.
V	ponedeljek, 5. 6., ob 14.30: Meeting Progres Coiffure L'Oreal. Prireditelj L Oreal.
V	sredo, 7. 6., ob 18.30: predavanje na temo Kulture in narodnosti vFurlaniji-Julijski krajini za Evropo v 90. letih, gost večera Luciane Ceschia, glavni urednik dnevnika Alto Adige iz Bočna. Prireditelj Kulturni dom.
V	četrtek, 8. 6., ob 19. uri: zaključni nastop gojencev Glasbene matice. Prireditelj Glasbena matica Gorica.
V	petek, 9. 6., ob 20. uri: zaključna skupna prireditev učencev slovenskih in italijanskih osnovnih šol z Goriškega.
V	soboto, 10. 6., ob 20.30: zaključna prireditev baletne šole II Balletto iz Gorice. Prireditelj baletna šola II Balletto.
V	torek, 13. 6., ob 20.30: srečanje z Lojzetom Spacalom, kandidatom KPI za evropski parlament. Prireditelja Kulturni krožek La Rinascita in Posoška federacija KPI.
V	nedeljo, 18. 6., ob 20.30: zaključna prireditev gojencev baletne šole Arabesgue.
V	soboto, 19. 6., ob 20.30: telovadna akademija ŠZ Dom. Prireditelj ŠZ Dom.
NA GORIŠKEM GRADU v sredo, 28. 6., ob 20.30: celovečerni koncert New Swing Ouarteta.
• Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali informacije lahko pokličete na telefonsko številko 0481/33288 (Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica).
KOMEN
Nocoj, 3. 6., ob 20.30: igra skupina Avtomobili iz Nove Gorice.
ZELENI GAJ
Nocoj, 3. 6., ob 20.30: igra skupina Don Juah iz Ljubljane.
VIPOLŽE
Nocoj, 3. 6., ob 20.30: igra skupina Big bolero band iz Nove Gorice.
BUKOVICA
V	nedeljo, 4. 6., ob 20.30: igra skupina Rock Caffe iz Zagreba.
ŠTANJEL
V	petek, 9. 6., ob 20.30: igra skupina Pop designe iz Ljubljane.
OZELJAN
V	petek, 9. 6., ob 20.30: igra skupina Šank rock iz Titovega Velenja.
NA TRŽAŠKEM
Prehodi prve kategorije:
ŠKOFIJE	BAZOVICA	FERNETIČI
LAZARET	PESEK
Prehodi druge kategorije:
REPEN, ŠEMPOLAJ, SOCERB
OREH
MAČKOLJE
KOROŠCI, ČAMPORE
- od 7.	do	20.	ure
- od 6.	do	22.	ure
- od 7.	do	21.	ure
- od 7.	do	21.	ure
Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej):
BOTAČ	GROCANA A in B MAVHINJE
DRAGA	GROPADA	CEREJ
NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije:
VRTOJBA	RDEČA HIŠA
Prehodi druge kategorije:
MIRNIK-GOLOBRDO	- od 7. do 19. ure
ob nedeljah odpirajo ob 8. uri
JENKOVO-NEBLO
PLEŠIVO
ČAST. VERSA-VIPOLŽE ŠTEVERJAN-HUM
-	od 7. do 20. ure
-	od 7. do 21. ure
-	od 6. do 20. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri
-	od 7. do 20. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri
SOLKAN
UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA RAFUT-PRISTAVA
ŠEMPETER
MIREN
DEVETAKI-LOKVICA
JAMLJE-KLARIČI
-	od 7. do 20. ure
-	od 7. do 20. ure
-	od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto
-	od 7. od 20. ure
-	od 7. do 20. ure
-	od 8. do 20. ure ob sobotah odpirajo ob 7. uri
-	od 7. do 20. ure
Prehodi za dvolastnike:
ŠKRLJEVO
CEGLO-MEDANA
V KLANCU-VALERIŠČE
PODSABOTIN
ŠTMAVER SOLKAN 2-POLJE
PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO
-	z obvestilom 48 ur prej
-	od 7. do 21. ure ob nedeljah in praznikih zaprto
-	od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih zaprto
-	od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto
-	z obvestilom 48 ur prej
-	od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih zaprto
-	z obvestilom 48 ur prej
NA VIDEMSKEM
Prehodi prve kategorije:
STUPICA (pri Špetru)
UČJA (za Rezijo)
PREDEL (pri Rabeljskem jezeru)
FUŽINE (pri Trbižu)
Prehodi druge kategorije v Benečiji:
POLAVA
PONTEMISECCO (pri Praprotnem) PONTEVITTORIO (pri Prosnidu)
ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) - od 9. do 17. ure S predhodno prošnjo:
PONTE KLINAZ (pri Srednjem)
SOLARIA (pri Dreki)
- od 8. do 20. ure
-	od 8. do 19. ure
-	od 8. do 19. ure
-	od 8. do 18. ure
Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo):
STOPA A in B	PODREG	OSTRUNJA
MELINA	ROVAN	FATAGNE A	in	B
KOSCINA	STARI MLIN
Objavljeni urniki veljajo do konca avgusta. Za prehode na Tržaškem in Goriškem se bodo nekateri urniki spremenili septembra, za prehode na Videmskem pa šele oktobra.
Horoskop
od sobote, 3. junija, do petka, 9. junija 1989
Pripravlja SREČKO MOŽINA
Sv«*. OVEN (21.3.-19.4.)
_ vi IN DELO: Pred vami je nekoliko naporen, a jQ	vendar uspešen de-
jj V, VIU teden. Kljub temu da se jj s(e morali po vsej verjet-t UsU srečati z nekaterimi ovi-l^i, boste težavam uspešno
U -l UU3LC	v Ulili
tiv Okoristite predvsem pozi-tea n vPliv zvezd v sredini hek ' Ponedeljek in torek pa v oosta preveč ugodna dne-VsP VI IN DRUGI: Naredite n ' da čim prej razčistite neki W?0razum- Ugodna dneva sreda in četrtek.
V -r BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Čaka V J vas res prijeten in
uspešen delovnik, kaj	Dosegli boste ne-
pej1(P°rnembnih delovnih us-Urf.„nV'To je primeren čas za ig .ntčevanje novih načrtov b0 0Kpaflv- Marsikaj se vam Sre(j rnj'° v pozitivno smer. V denri-1 četrtek pa vam bo defo dazna Luna lahko pri N DRnpjBko ponagajala. VI Stečani Gk Veselo prijateljsko deg .|e vam bo popestrilo te-^delje^. na dneva bosta po-
DVOJČKA (21.5.-**| t* 20.6.) — VI IN
I I DELO: Napoved je za vas izredno ugodna. Ponudila se vam bo priložnost, da pridete do boljšega zaslužka. Izkoristite vam naklonjena Jupitra in Venero za najdrznejše načrte. Teden bo potekal v znamenju zanimivih srečanj in bo poln novosti. Prišlo bo do pozitivnih sprememb. VI IN DRUGI: Razveselilo in vznemirilo vas bo nepričakovano povabilo. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
^ RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Obe-ta se vam karseda razgiban in pester delovni teden. Vam naklonjena Merkur in Venera bosta zelo spodbudno vplivala na uspešen potek vaših pobud in novih načrtov. Posebno naklonjene bodo zvezde rojenim od 21. do 27. 6. Obstaja dobra možnost veselih presenečenj. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas na skrivaj ljubi, pričakuje od vas veliko več pozornosti. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
LEV (22.7.-22.8.)
r 'J VI IN DELO: Gle-t de na to, da vam je \ večina zvezd dokaj prijazna, lahko z vso verjetnostjo pričakujete nemoten potek dela in uresničitev nekaterih pričakovanj. Dobra sreča vam bo stala ob strani. Med drugim se vam bo ponudila zelo ugodna priložnost, ki vam bo delo bistveno olajšala. VI IN DRUGI: Skrajni čas je že, da se z večjo pozornostjo posvetite svojim družinskim zadevam. Ugodna bosta sreda in četrtek.
DEVICA (23.8.-r rt/ 22.9.) — VI IN
I I W DELO: Zvezde vam I lil še vedno niso kaj preveč prijazne. Precejšnja je možnost slabšega počutja in razpoloženja. Sobota in nedelja bosta bolj muhasta dneva. Od ponedeljka dalje pa vam bodo zvezde nekoliko prijaznejše. Še posebno naklonjene bodo rojenim od 23. do 29. 8. in od 15. do 22. 9. VI IN DRUGI: Naj vam ne bo težko nekomu povedati to, kar si res mislite! Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
_ TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN
DELO: Obeta se vam razgiban in sproščen delovnik. Jupiter in Venera bosta pripomogla k temu, da boste v svojih namenih uspešni in učinkoviti. Možnost ugodnih sprememb na delovnem področju. Za rojene od 23. do 29. 9. in od 14. do 18. 10. so možne prehodne težave in nevšečnosti. VI IN DRUGI: O problemih, ki vas težijo, je najbolje, da spregovorite z ljubljeno osebo. Ugodna bosta sreda in četrtek.
...	ŠKORPIJON
(23.10.-21.11.) - VI
||l	IN DELO: Zvezde
I |	so vam vedno bolj
naklonjene. Spremljala vas bosta dobro počutje in odlična delovna forma. Uspeli boste narediti več, kot si mislite. Precejšnja je možnost ugodnih sprememb in novosti. Posebno	naklonjene bodo
zvezde rojenim od 23. do 29. 10. in od 14. do 18. 11. VI IN DRUGI: O stvareh, ki jih mislite razkriti, bi bilo bolje, da molčite. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
_ STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN
DELO: V soboto in nedeljo vam zvezde ne bodo nič kaj preveč naklonjene. Prav zato obstaja precejšnja verjetnost sitnosti in slabšega razpoloženja. Ves preostali del tedna pa vam bo precej bolj naklonjen. Premislite in poskusite bolje izkoristiti svoj čas in delovne sposobnosti. VI IN DRUGI: Nikar se preveč ne razburjajte, saj zlobnim jezikom ni mogoče ujiti! Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
KOZOROG (22.12.-19.1.)	- VI IN
DELO: Glede na ¥	položaj zvezd je
*	napoved kar neu-
godna. Nekatere zvezde so vam precej nasprotne. Sovražni Mars vas lahko spravi v kakšne nepričakovane težave. Bodite previdni in pozorni, posebno rojeni od 12. do 17. 1. Ta čas ni primeren za pomembnejše odločitve. VI IN DRUGI: Vaše razpoloženje lahko vpliva na odnose z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
. _ VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN
DELO: Napoved je za vas še vedno ugodna. Zvezde so vam še kar naprej prijazne. Precejšnja je možnost prijetnih presenečenj na poslovnem in denarnem področju. Teden, ki je pred vami, vam prinaša možnost posebnega uspeha. Torek in sreda pa bosta za spoznanje bolj muhasta. VI IN DRUGI: Nikar preveč ne obljubite, da ne zaidete v stisko s časom! Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ f VI IN DELO: Teah^ den bo dokaj prije-V ten in zanimiv. Izjemno ugoden položaj Marsa, Venere in Merkurja bo med tednom pozitivno vplival na potek dela in uresničitev nekaterih želja. Rojene od 12. do 19. 3. čakajo ugodne novosti. Sobota in nedelja pa vam z neprijazno Luno ne bosta ugodni. VI IN DRUGI: Pozor! Nekdo bo spregledal vaše namene in vas prehitel. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
Delegacija konzulte za Slovence na gradbišču šolskega centra
Komisije za zrelostne izpite na slovenskih šolah v Gorici
Delegacija Konzulte za slovenska vprašanja pri goriški občini je bila v teh dneh na ogledu gradbišča slovenskega šolskega centra v Ul. Puccini. Naša narodnostna skupnost spremlja z veliko pozornostjo nastajanje novega šolskega središča v pričakovanju, da se slovenskim šolam čimprej zagotovi trajna in zadovoljiva rešitev prostorskih vprašanj. Konzulta, ki je svojčas postavila predlog za gradnjo šolskega centra v južnem delu mesta, je povsem razumljivo še posebej pozorna na potek del v izvajanju načrta.
Prav zaradi tega je prišlo do obiska, da bi se lahko člani konzulte neposredno seznanili s stanjem v izvajanju del, s podobo, ki jo zadobiva šolsko središče in predvidevanji načrtovalcev glede časa, ki bo še potreben za dokončno uresničitev šolskega središča. Predstavnike konzulte je v odsotnosti vodje del inž. Cefarina spremljala njegova sodelavka arh. Giuliana Predo-lin.
Med ogledom so lahko ugotovili, da so štiri med seboj povezana poslopja v glavnem sezidana in da postavljajo še privzdignjene hodnike, ki bodo povezovali posamezne krake trikotnika. Bodoči šolski center torej postopoma zadobiva svojo kočno podobo, čeprav je zaenkrat videti le "skelet". Odločilnega pomena bo torej, kako bodo potekala dela v prihodnjih mesecih. Po začetnih zamudah zaradi zapleta s finansiranjem in prevzemom zemljišča je menda v zadnjem času prišlo do nadaljnjih zastojev v zvezi s pogodbami za namestitev raznih inštalacij.
Šele pred nekaj tedni izvoljeni predsednik pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti Branko Černič je na seji tega organa, ki je bila v sredo v Sovodnjah, podal ostavko. Utemeljil jo je s tem, da ne more soglašati in odgovarjati za glasovanje odbornika Andreja Bratuža v zvezi z upepeljevalni-kom. Znano je, da je na zadnji seji občinskega sveta v Gorici bil sprejet sklep o večstomilijonskem strošku za posodobitev naprav v upepeljevalni-ku. Zanj je glasovalo 27 svetovalcev (KD, PSI, Bratuž od SSk, PLI in MSI), svetovalec Paulin od SSk se je vzdržal, komunisti, socialdemokrati, republikanci in zeleni niso glasovali. Še prej je bilo glasovanje o Tuzzijevem predlogu, za katerega so glasovali demokristjani (18), socialisti (4) in Bratuž (SSk), Paulin je bil proti, opozicija je zapustila sejno dvorano.
Pokrajinski svet SSk ne soglaša z izbiro večinskih partnerjev v goriškem občinskem svetu. Še pred sejo je na-
Arh. Predolinova se sicer ni izrekla o času, ki bo potreben za izvedbo vseh del, vendar vse kaže, da do konca leta šolski center še ne bo vseljiv, kot je svojčas zagotavljala občinska uprava. Našim srednjim šolam, ki so nameščene v poslopju bivšega semenišča v Ul. Alviano, se torej obeta, da bodo še celo pirihodnje šolsko leto ostale v dosedanjih prostorih. Do selitve v novo središče je po mnenju konzulte vsaka začasna selitev nesmiselna in neumestna.
mreč SSk od KD in PSI zahtevala,, da se novi strošek na sedanjem objektu odobri le če se istočasno zagotovi takojšnje zaprtje obrata po dograditvi novega od Pokrajinske uprave. Svetovalec Paulin je to stališče stranke v občinskem svetu tudi obrazložil in glasoval tako kot je bilo določeno v vodstvu stranke, odbornik Bratuž pa je glasoval skupno z večino. O njegovem glasovanju bodo še odločali v vodstvu stranke, najbrž po zaključeni volilni kampanji za Evropski parlament. Govori se, da bodo preučili Bratužev položaj v odboru.
Vodstvo SSk je v zvezi s tem vprašanjem zelo kritično ne le do večinskih partnerjev demokristjanov in socialistov, marveč tudi do komunistične opozicije.
V pokrajinski upravi, ki ima na tem področju pristojnost, si bo stranka prizadevala, da bo novi upepeljevalnik zgrajen drugje in da bodo takrat zaprli tistega pri Sovodnjah.
Pri ogledu središča so člani konzulte lahko izvedeli, da je med raznimi spremembami v primerjavi z začetnim načrtom tudi povečanje števila učilnic. Ob raznih laboratorijih, posebnih učilnicah in knjižnici, ki bodo skupni, je predvidenih 31 učilnic namesto prejšnjih 28. To število bi ustrezalo potrebam štirih slovenskih višjih srednjih šol (z izjemo slovenske sekcije ITI) in tudi nižje srednje šole Trinko. Sicer pa glede tega uradnih in dokončnih odločitev še ni.
Generalni državni pravdnik pri prizivnem sodišču v Benetkah je v prejšnjih dneh začel preiskavo v zvezi z zamudami pri notifikacijah sodnih obvestil v Gorici. Vzrok je povezan z oprostilno razsodbo na petoveljskem prizivnem procesu.
Generalni pravdnik je zoper oprostitev vložil priziv na kasacijsko sodišče. Vendar je za veljavnost priziva potrebno, da ga pravočasno notificirajo prizadetim. Tega goriški obhodniki niso naredili kar zadeva odvetnika Ena Pascolija in njegovo ženo Liliano De Giovanni, ki sta bila med obtoženci na procesu. Zaradi zamude v naznanilu priziva je zanju postala oprostilna razsodba dokončna, saj je priziv na kasacijsko sodišče po preteku določenega roka neveljaven.
Generalni pravdnik se seveda ni hotel kar tako sprijazniti z dejstvom, da bosta obtoženca dokončno oproščena zgolj zaradi zamude v dostavi obvestila. Da bi razčistil vzroke in morebitne prekrške v zvezi z zamudo, je začel preiskavo. Te dni je v Benetkah zasli-
Včeraj so končno objavili člane maturitetnih komisij za vse slovenske višje srednje šole. Komisije, pred katerimi bodo opravili zrelostne izpite goriški dijaki, sestavljajo:
KLASIČNI LICEJ P. TRUBAR
Predsednik: univerzitetni profesor Diodato Bratina; člani: Maria Raunik (znanstveni licej Prešeren, Trst - italijanščina), Maddalena Biziak (TTZ Zois, Trst - slovenščina), Slava Starc (znanstveni licej Prešeren, Trst - latinščina in grščina), Ida Primožič (TTZ Zois, Gorica - zgodovina). Kot razredni predstavnik bo v komisiji Caterina Faganel. Na liceju Primož Trubar bo zrelostni izpit delalo 7 dijakov.
SLOV. SEKCIJA ITZ G. GALILEI
Predsednik: ravnatelj poklicnega zavoda Stefan v Trstu Giuseppe Ru-dez; člani Antonia Vončina (klasični licej Trubar, Gorica - italijanščina), Luigia Kristančič (učiteljišče Gregorčič, Gorica - slovenščina), Edi Bertossi (TTZ Zois, Gorica - matematika), Car-lo Mucci (poklicni zavod Stefan, Trst -elektronika). Razredni predstavnik bo Ivo Tommasi (elektronika). Zrelostni izpit bo delalo 8 dijakov slovenske sekcije.
POKL. TRGOVSKI ZAVOD L CANKAR
Predsednik: upokojeni ravnatelj višje srednje šole Albino Sirk; člani: Vivi-ana Krizmancic (TTZ Zois, Trst - italijanščina), Anna Primožič (slovenščina), Jožef Šavli (TTZ Zois, Gorica - upravne vede), Boris Valentič (TTZ Zois, Trst - politična ekonomija, finančne vede in statistika). Razredni predstav-
šal dva obhodnika iz spravnega urada, ki bi menda bila morala poskrbeti za notifikacijo priziva odv. Pascoliju in njegovi ženi.
Za tem primerom pa je gotovo tudi neurejeno stanje kar zadeva pooblaščene sodne funkcionarje za naznanila sodnih obvestil. Teh na goriškem sodišču že dalj časa primanjkuje, tako da se redno pojavljajo težave pri dostavljanju sodnih obvestil in se je nabral že cel kup sodnih fasciklov, za katere pričakujejo izvedbo raznih no-tifikacij.
Prav zaradi tega je predsednik tržaškega prizivnega sodišča, ki je pristojen tudi za goriške sodne službe, pred časom odredil, naj za dostavljanje obvestil skrbijo tudi obhodniki spravnega urada. Kot kaže pa v navedenem primeru niti ta izredni ukrep ni zadoščal.
Kot smo poročali, je senator Battello pred nedavnim vložil v zveži s pomanjkanjem funkcionarjev na goriškem sodišču vprašanje pravosodnemu ministru. V njem je opozarjal na nevzdržno stanje in spraševal, kaj namerava ukreniti ministrstvo, da se dokončno odpravijo sedanje težave.
Nezgodi na delu
Na dvomesečnem zdravljenju so v goriški splošni bolnišnici pridržali 34-letnega Donata Andresinija iz Mede, Ul. Sottomonte 5. Precej resno se je pobil po glavi in gornjem delu telesa, ko je padel z nekaj metrov visokega zidarskega odra.
Nesreča se je pripetila v četrtek popoldne.
Prav tako za dva meseca so pridržali na zdravljenju 32-letnega Roberta Kraglja iz Moša, Ul. Olivers 28. Stroj mu je huje poškodoval prste na levi roki. Nezgoda se je pripetila okrog 21.30 v Marianu.
Podpisi za referendume
Odbor za referendume proti lovu in uporabi pesticidov v kmetijstvu bo danes od 11. do 13.30 pred ljudskim vrtom zbiral podpise v podporo zahtevi po treh referendumih (2 za omejitev lova in 1 proti pesticidom). Lahko podpišejo goriški občani.
nik bo Giuseppe Prinčič. Zrelostni izpit bo delalo 14 dijakov.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD Ž. ZOIS (goriška sekcija)
Predsednik: univerzitetni profesor Francesco Pisani; člani: Luisa Maria Cenda (znanstveni licej Prešeren, Trst - slovenščina), Nada Gerzelj (poklicni zavod Stefan, Trst - italijanščina), Marjet Dornik (ki. licej Trubar, Gorica -blagoznanstvo), Aleš Lojk (industrijski zavod Galilei, Gorica - topografija). Razredni predstavnik Nevica Budal. Zrelostni izpit bo delalo 17 dijakov.
UČITELJIŠČE S. GREGORČIČ
Predsednik: upokojeni šolski nadzornik Egidio Košuta; člani: Majda Ci-bic (licej Prešeren, Trst - slovenščina in latinščina), Lia Legiša (licej Prešeren, Trst - italijanščina), Sonia Tominec (licej Prešeren, Trst - matematika), Marta Ivasic (licej Prešeren, Trst - pe-dagogija in filozofija). Notranji član Caterina Faganel. Zrelostni izpit bo delalo 14 dijakov.
Zaprta cesta pri Rubijah
Zaradi vzdrževalnih del na železniški progi bodo od 5. do 15. junija zaprli pokrajinsko cesto št. 8 na odseku pri železniški postaji v Rubijah. Utrjevali bodo namreč kamnito konstrukcijo podvoza. Prepoved prometa bo od 8. ure dne 5. junija do 17. ure dne 15. junija.
šolske vesti
Nižja srednja šola Ivan Trinko
vabi starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev v nedeljo, 4. junija, ob 18.30 v deželnem avditoriju. Nastopili bodo dijaki iz Gorice in dijaki podružnične šole v Doberdobu.
Zaključna šolska prireditev OŠ Alojza Gradnika v Števerjanu bo v petek, 9. junija, ob 14.30. Vabljeni starši in prijatelji.
izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi 11. junija avtobusni izlet v Železno Kaplo na Koroškem ob priložnosti 19. srečanja zamejskih planinskih društev. Prijave v trgovini Bau-zon, ob sredah od 17. do 18.30 pa na sedežu društva.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem sklicuje danes ob 17. uri
3.	redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. '
Družabnost in večerja SPD rekreacija ob zaključku sezone bo danes, 3. junija. Zbirališče ob 20.30 pred Kulturnim domom v Gorici. Vabljeni!
Slovensko poletno središče bo odprto od 26. junija do 7. julija v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in pojasnila vsak delavnik od 10. do 14. ure v Dijaškem domu, tel. 83495.
KD Danica na Vrhu vabi v sredo, 7. junija, ob 20.30 na sejo odbora društva v kulturnem in športnem središču Danica.
Primotor klub Gorica priredi jutri,
4.	junija, izlet v Kranjsko goro na mednarodni shod motociklistov Alpe-Adria. Odhod ob 7. uri izpred gostilne Pri Marinotu v Sovodnjah.
kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Fantasmi da lega-re«.
VERDI 17.30-22.00 »New York stories«-VITTORIA 17.30-22.00 »Le voglie sfre-nate di Samantha e Vanessa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Manon del-le sorgenti«.
EKCELSIOR 18.00-22.00 »La bella ad' dormentata nel bosco«. W. DisneV-Risanka.
Nova Gorica
Državno tekmovanje v preskakovanju ovir
Vreme motilo potek lepe prireditve
Ob prisotnosti predstavnikov oblasti (prisoten je bil tudi konzul SFRJ v Trstu Pogačnik) se je včeraj na goriškem letališču začelo 3. konjsko tekmovanje v preskakovanju ovir, ki ga organizirata Občina Gorica in Mehanizirana brigada Gorizia ob sodelovanju Turistične ustanove in Trgovinske zbornice ter pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine in Pokrajine Gorica. Tudi na letošnji izvedbi so se prireditelji izkazali zaradi odlično pripravljenega tekmovališča in vseh ostalih infrastruktur za tekmovalce in občinstvo. Škoda le, da že v jutranjih urah je dež skvaril praznik in delno onemogočil normalen potek tekmovanja. Sicer gledalci so lahko brez skrbi, saj so letos vse tribune pokrite, tako da si bo moč tekmovanje, na katerem sodelujejo konjeniki iz Italije, Avstrije in Slovenije, ogledati brez večjih težav pred vremenskimi neprilikami.
Vzporedno s konjskim tekmovanjem so pripravili tudi fotografsko in slikarsko razstavo, na kateri sodelujejo učenci in dijaki s tromejnega območja. Kar zadeva fotografsko razstavo povejmo, da sta si prvo mesto za posamezno fotografijo oziroma kolekcijo zagotovila Claudio Concina iz Verone ter Luigi Snidero iz Aiella del Friuli.
Konjsko tekmovanje se bo danes začelo ob 9.30, jutri pa ob 10.30.
Na sliki (foto Pavšič) trenutek z uvodnega tekmovanja.
V	poslanski komisiji odobrili zakon za podporo ladjedelstvu
Stalna komisija poslanske zbornice za vprašanja prevozov, ki je zasedala z zakonodajno funkcijo, je odobrila vrsto ukrepov v korist ladjedelstva. Tako naj bi prav na podlagi odobrenih norm (pred tem je zakon odobrila pristojna senatna komisija) ladjedelnicam zagotovili v kratkem naročila za sedemnajst novih ladij in seveda tudi ustrezna finančna sredstva, s katerimi bi ladjedelnice lahko začasno premostile sedanjo krizo.
Vest so v sindikalnih krogih v naših krajih sprejeli z zadovoljstvom, čeprav zakon ne rešuje celotne problematike v ladjedelstvu. Tako menda ni bil sprejet predpis, ki bi dovoljeval predčasno upokojitev (50 let) delavcem v ladjedelnicah. Tak ukrep bi omogočil rešitev vprašanja odvečne delovne sile.
Menda bodo to problematiko v Rimu skušali podrobneje opredeliti s posebnim dekretom.
V	komisiji je za predlog, ki je bil potem odobren, glasovalo skupaj 24 poslancev, proti so bili komunisti. Komunisti očitajo predstavnikom večine, da so odobrili zakonski ukrep brez točnega finančnega kritja. Tako stanje pa po mnenju komunistov prej otežuje, kakor pa lajša reševanje zapletene problematike.
. Podrobnosti bodo znane v prihodnjih dneh.
Napeti odnosi v SSk na Goriškem Ostavka predsednika stranke
Razlog: ne soglaša s stališčem odbornika Bratuža
Preiskava o vzrokih za zamude v dostavljanju sodnih obvestil
KULTURNI
DOM
;~g§s|3	V sredo, 7. junija, ob 18.30
v mali dvorani KULTURNEGA DOMA GOHtTA	v GORICI
Predavanje na temo
Kulture in narodnosti Furlanije-Julijske krajine za Evropo v letih r90
Sodeluje: LUCIANO CESCHIA
VABLJENI!
icrosys
Ul. Rabatta 18 - Gorica Tel. (0481) 33093
Urnik: od ponedeljka do petka 9.00-12.30 In 15.00-19.00
PONUJA NOVE RAČUNALNIKE
AMSTRAD SERIJA 2000
[PC 2086 - PC 2286 - PC 2386]
izredna grafična zmogljivost PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH
SOČA 18.00-20.15 »Deževni človek«-Ob 22.30 »Najboljša učiteljica«' Nočni kino.
ŠEMPETER 20.00 »The Hilden« DESKLE 19.30 »Pregon za moško sv>' njo«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlc|el
Provvidenti — Travnik 34 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIŠČ j
S. Antonio — Ul. Romana 147 40497.
I	pogrebi ^ ^
Danes v Gorici ob 9.30 Rain^o v Borgia iz bolnišnice Janeza od ,^fi0 cerkev Srca Jezusovega in na 9 pokopališče.
Ministrstvo odobrilo eksperimentalni program naše šole
Prvič v prostorih novega sedeža
Prenovljeno 5-letno učiteljišče bo oblikovalo nov lik pedagoga
Slovensko učiteljišče Simon Gregorčič bo odslej nudilo dijakom možnost petletnega študija po katerem bodo maturanti dobili diplomo pedagoškega liceja. Pomembna novost je posledica odobritve prošnje, da bi uvedli eksperimentalne učne programe, ki bodo posodobili učiteljišče in ga prilagodili današnjim družbenim zahtevam. Pred nekaj dnevi so na ravnateljstvu učite-lišča prejeli teleks iz Rima, ki jih obvešča, da je ministrstvo odobrilo prošnjo naše šole in bodo lahko že v prihodnjem šolskem letu uvedli nove eksperimentalne programe.
Ravnateljica Majda Sfiligoj ne prikriva zadovoljstva zaradi pozitivnega odgovora iz Rima, čeprav zaenkrat še ne ve, ali je ministrstvo v celoti odobrilo predlog šole ali je vanj vneslo kake spremembe. »Teleks nas obvešča samo, da je bila naša prošnja odobrena. Kako in kaj bomo izvedeli naknadno. Vendar mislim, da ne bi smelo biti večjih odstopanj od predloga, ki smo ga sami postavili, saj smo pri njegovem oblikovanju upoštevali vse smernice reforme višjih srednjih šol.«
Da bi konkretneje razumeli, katere novosti bo ta sprememba vnesla v učne programe šole, nam je ravnateljica takoj predstavila značilnosti učiteljišča, kakršno bo v prihodnjem šolskem letu. Predvsem se bo čas šolanja
podaljšal s sedanjih štirih na pet let. To pomeni, da bodo dijaki po maturi lahko izbirali vsako univerzitetno fakulteto brez potrebe po sedanjem dopolnilnem letniku. Študij se bo delil na bienij in trienij. Šola se bo tako že prilagodila bodoči reformi višjih srednjih šol, ki bo predvidoma z uvedbo skupnega bienija podaljšala rok obveznega šolanja. Predvideni so ne kateri novi predmeti: v prvem dveletju civilna, pravna in ekonomska vzgoja in vzgojne vede. V naslednjem triletju bo nato filozofija ločena od pedagogike, ki bo povezana s psihologijo in didaktičnimi vajami in ji bo s petimi urami tedensko odmerjen večji prostor kot doslej.
Ob novih predmetih pa se bodo v marsičem spremenili tudi dosedanji. Nekaj primerov: matematika bo povezana z informatiko, tako da se bodo bodoči pedagogi že v šoli učili nekaj preprostejših osnov programiranja, predvsem pa uporabe računalnikov v didaktiki. Zemljepis bo povezan z naravoslovnimi vedami in kemijo in bo obsegal tudi ekološko vzgojo. Pomembne novosti se obetajo pri tujem jeziku: predvsem bo učenje tujega jezika zajelo vseh pet in ne samo dve leti, poleg tega pa bodo dijaki imeli možnost izbire med nemščino ali an-
gleščino, saj bodo na šoli poučevali oba. In še: nova razporeditev programov bo omogočala večjo interdisciplinarnost in odpravila sedanje napake, ko na primer dijaki enega letnika obravnavajo v zgodovini eno v literaturi pa drugo obdobje.
Toliko o najpomembnejših novostih. Kaj pa izhodišča za dijake po dokončanem šolanju na novem učiteljišču? Po mnenju ravnateljice Sfiligojeve bodo imeli troje poti. Prva, klasična, je izraba učiteljske diplome pri čemer bodo dijaki lahko uveljavili boljšo pedagoško in didaktično pripravo. Šola se bo namreč prilagodila reformi osnovnih šol, ki z uvajanjem predmetnega pouka predpostavlja drugačen poklicni lik učitelja. Druga pot bo seveda nadaljevanje študija na univerzi, s prosto izbiro med vsemi študijskimi smermi brez kakih dopolnilnih izpitov. Tretja možnost bo vključitev v tržišče dela, pri čemer bodo absolventi slovenskega učiteljišča lahko uveljavljali bržkone dobro poznavanje treh jezikov, obvladanje osnov računalništva in poznavanje drugih predmetov od psihologije do prava, ekonomije, ekologije itd., ki so danes že nujno dopolnilo človekove izobrazbe in mu lahko pomagajo v iskanju različnih možnosti zaposlitve.
Sedaj, ko je prošnja odobrena, se bo morala šola prilagoditi in primerno opremiti za izvajanje novih programov. »Po eni strani ne bi smelo biti velikih težav,« pravi ravnateljica, »saj bodo razen razlike pri tujem jeziku vsi dijaki obiskovali pouk iz vseh predmetov in torej ne bi smelo biti dodatnih težav s cepljenjem razredov ali usklajevanjem predmetov. Problemi so finančnega značaja, saj si s skromno dotacijo, ki je odmerjena glede na število dijakov, ne moremo privoščiti velikih stroškov. Doslej smo z velikimi težavami lahko kupili dva računalnika, tako da se bomo za pouk informatike morali posluževati laboratorija zavoda Cankar, ki nam ga vljudno daje na razpolago ravnateljstvo te šole. Najbrž pa bomo kako težavo imeli tudi z zagotavljanjem učnega kadra za nove predmete, predvsem za angleščino. Kdor je sposoben poučevanja teh predmetov, lahko na našem ravnateljstvu dobi vse informacije.«
Zbor Seghizzi je gostoval v Sovjetski zvezi
Pevski zbor C. A. Seghizzi se je pred kratkim vrnil z enkratnega gostovanja v in Sovjetski zvezi. V Vilniusu so goriški pevci imeli tri koncerte in bili deležni nadvse toplega sprejema. Gostovali so tudi v Kaunasu, kjer so nastopili v dvorani filharmonije. V Kaunasu so člani zbora, ki jih je spremljal tudi pokrajinski odbornik za kulturo G. B. Panzera, obiskali grob msgr. Luigija Faiduttija ter počastili njegov spomin.
Program pevskih nastopov so predstavniki zbora, tako v Litvi, kakor tudi v Rusiji, dopolnili še z vrsto srečanj in pogovorov o sodelovanju ter o organizaciji letošnjega mednarodnega pevskega tekmovanja v Gorici. Tako so se predstavniki zbora v Litvi pogovarjali z namestnikom ministra za vzgojo.
V Moskvi sta se predsednik in podpredsednik zbora Vezil in Tasca pogovarjala z odgovornimi funkcionarji ministrstva za kulturo.
Sicer pa je pevce v Moskvi oziroma v Vilniusu čakalo lepo presenečenje. V Vilniusu so si lahko ogledali predstavo Bellinijeve Norme, v Moskvi pa odlično predstavo Seviljskega brivca.
Občni zbor KD A. Paglavec Z novim odborom v novo sezono
S pomlajenim odborom stopa kulturno društvo Andrej Paglavec iz Pod-gore v novo sezono in s prepričanjem, da je kulturno delovanje v tem predelu goriškega predmestja še kako potrebno in nujno. O tem so v torek zvečer razpravljali na občnem zboru društva, ki se je prvič odvijal v novem sedežu.
O delovanju v zadnjih dveh letih, odkar so Podgorci dobili nove prostore, je poročal predsednik Jože Bensa, ki je ugotovil, da se je delo društva usmerilo predvsem v zborovsko dejavnost. Želja po kakovostni rasti skupine je silila društvo, da se je povezalo s sorodno katoliško skupino in tako je nastal mešani pevski zbor, ki je naletel na splošno odobravanje. Sicer v Podgori težijo tudi za tem, da bi pevsko združevanje razširili tudi izven vasi, točneje ob sodelovanju KD Briški grič iz Števerjana.
Da bi nudili tudi mlajšim možnost delovanja so se odločili, s sodelovanjem z ZSŠDI, za kajakaški tečaj, ki pa je na žalost naletel na premajhen odziv podgorske mladine.
Zaskrbljenost nad stanjem v Podgori je v svojem poročilu podčrtal tajnik Stanko Kuštrin, ki se je vprašal: »Kje je tista Podgora, ki je bila v težkih mračnih časih z mučenikom Lojzetom
Bratužem in njegovimi pevci vzor odporništva? Nam res ni več mar truda in boja za ohranitev svoje narodne identitete? Opažam, da je v zadnjih časih naše društvo zašlo v določeno apatičnost; opažam, da so fantje, ki so z veseljem ih navdušenjem delali vsa ta leta, utrujeni. Delali smo, ko nismo imeli prostora za pevske vaje, navdušeni smo bili, ko smo dobili ta novi sedež, sedaj pa...«
Prispevek k razmišljanju predsednika in tajnika je dodal predsednik go-riške ZSKD Rudi Pavšič, ki je ugotovil, da določena apatičnost je skupna marsikateri skupini, kar nemalo zaskr-blja kulturne delavce. Po pozdravu predsednika KD Skala iz Gabrij Oskarja Jurna se je razvila razprava, ki je zadevala predvsem dejavnost zbora, njegovo kakovostno rast in potrebo po številčni okrepitvi.
Drugi redni občni zbor podgorskega društva pa so sklenili z izvolitvijo novega odbora, v katerem so Marina Jerman, Albin Klavčič, Riccardo Kocjančič, Claudio Maligoj, Maurizio Ma-ligoj, Luciano Perigoj, Stanko Maligoj, Nevenka Pintar in Rudi Pintar.
Na sliki (foto Pavšič) delovno predsedstvo na občnem zboru KD Andrej Paglavec iz Podgore.
”In pivovo uživam grenkobo sedeč ob vrnitvi sredi poti, grozečim goram in svetilniku v obraz“
UMBERTO SABA
(Iz zbirke "Trst in ženska")

Pivo
kadar se imenuje San Souci je tudi izraz kulture
Po napornem vzponu na Tri Cine na 13. etapi kolesarske dirke po Italiji
Breukink ubranil vodstvo
AURONZO — Etapo je sicer osvojil Kolumbijec Herrera, pravi zmagovalec pa je Nizozemec Breukink, ki je ohranil prvo mesto na lestvici in potrdil, da je glavni kandidat za končno zmago. Nič manj uspešen ni bil Francoz Fignon,.ki je na skupni lestvici prehitel Irca Roche-ja. Dobro so se obnesli še Američan Hampsten ter Italijani Conti, Chioccioli in Giovannetti. Solidni 10. je bil Jugoslovan Jure Pavlič.
Kot je bilo pričakovati, se je vse odločilo v zadnjih kilometrih, ko se je Herrera odločil za napad in sam izpeljal pobeg do kraja. Kolesarje sta mučila hud mraz in dež, še naj slabše pa so se odrezali Švicarji, tako da Zimmermann in Rominger ne moreta več misliti na roza majico. »Giro« se je končal za Sovjeta Koniševa: ustavile so ga bolečine po predvčerajšnjem padcu. Danes je na vrsti etapa od Misurine do Corvare (131 km).
VRSTNI RED 13. ETAPE: 1. Hererra (Kol.), ki je 207 km (Padova - Tri Cine) prevozil v 5.34'41 s poprečno hitrostjo 37,110 km na uro (odbitek 10")-, 2. Fignon (Fr.) po T00" (odbitek 7"); 3. Breukink (Niz.) T04" (odbitek 3"); 4. Hampsten (ZDA) 1'04": 5. Chioccioli (It.) 1T0"; 6.
Conti (It.) 1T4"; 7. Giovannetti (It.) 1'33"; 8. Roche (Ir.) 1'47"; 9. Cardenas (Kol.) 1'58'i 10. Pavlič (Jug.) 2'09": 11. Biondi (Fr.) 2T4 "; 12. Ugrumov (SZ) 2’19"; 13. Si-erra (Kol.) 2T9"; 14. Lejarreta (Šp.) 2T9"; 15. Vona (It.) 2'23'j 16. Giupponi (It.) 2,29"; 17. Piasecki (Pol.) 2'29"; 18. Zimmermann (Švi.) 2'35'j 19. Unzaga (Šp.) 2'35'j 20. Cri-guielion (Bel.) 2'35".
SKUPNA LESTVICA: 1. Breukink (Niz.) 60.44'45"; 2. Fignon (Fr.) po 53”; 3. Roche (Ir.) 1'32"; 4. Herrera (Kol.) 2T5”; 5. Ugrumov (SZ) 2'23"; 6. Giupponi (It.) 2’517. Lejarreta (Šp.) 3'04"; 8. Criguieli-on (Bel.) 3T7"; 9. Hampsten (ZDA) 3T7"; 10. Chioccioli (It.) 3'27"; 11. Zimmermann (Švi.) 3'40"; 12. Jarmann (Švi.) 3'44"; 13. Giovannetti (It.) 4'23"; 14. Piasecki (Pol.) 4'47"; 15. Conti (It.) 4'48"; 16. Skibby (Dan.) 5'00"f 17. Schepers (Bel.) 5'01"; 18. Biondi (Fr.) 510"; 19. Fondriest (It.) 5’21"; 20. Vona (It.) 5'47".
»Giro« za amaterje
MISURINA — Na 3. etapi kolesarske dirke za amaterje (Montebelluna - Misu-rina, 150 km) se je uveljavil Sovjet Ozols, ki je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici. Flavio Milan iz F-VG je 5. po 23".
Nizozemec Breukink (desno) ]e zanesljivo ubranil vodstvo na skupni lestvici pred Francozom Fignonom (levo), zmagovalec etape pa je bil Kolumbijec Herrera, ki se je z 32. povzpel na 4. mesto	(Telefoto AP)
Teniško prvenstvo Francije
Dež oviral tekmovanja
PARIZ — Mednarodno teniško prvenstvo Francije je včeraj precej oviral dež, tako da so srečanja morali prekinjati, precej pa so jih odložili.
Italija je izgubila še enega predstavnika, Cancellottija, ki je izgubil proti Argentincu Perezu-Roldanu. V osmine pa se je uvrstila Italijanka Silvia La Fratta. V osmini finala pa se bo njena pot (razen čudeža) ustavila: čaka jo namreč favoritinja turnirja, Grafova.
Nekaj včerajšnjih izidov:
MOŠKI - 2. KOLO: Agenor (Haiti) -Mayotte (ZDA) 3:6, 7:5, 5:7, 7:5, 6:2; 3. KOLO: Becker (ZRN) - Bates (VB) 7:5, 6:1, 6:2; Berger (ZDA) - Yzaga (Peru) 6:4, 6:2, 6:2; Perez-Roldan (Arg.) - Can-cellotti (It.) 6:1, 3:6, 6:2, 6:3.
ŽENSKE - 3. KOLO: Graf (ZRN) -Jagerman (Niz.) 6:1, 6:2; Grossman (ZDA) - Nijimuta (Jap.) 6:4, 6:1; Marti-nez (Sp.) - Amiach (Fr.) 6:3, 6:3; Kelesi (Kan.) - Magers (ZDA) 6:4, 2:6, 6:3; La Fratta (It.) - Vieira (Braz.) 6:4, 7:5; Ma-leeva (Bol.) - Pawlik (ZRN) 4:6, 6:1, 6:2.
Danes bo zaposlen tudi Jugoslovan Ivaniševič, in sicer proti Woodfordu (Avs.).
Danes in jutri v Beogradu
Evropski atletski klubski pokal
BEOGRAD — Danes in jutri bo v Beogradu evropski klubski pokal v atletiki, na katerem bo nastopilo osem društev v 20 disciplinah.
Za Jugoslavijo bo nastopila beograjska Crvena zvezda, za Italijo pa Fiam-me Oro iz Padove. Za italijanski klub je to že četrti nastop na tem pokalu, na katerem je osvojil prvo mesto leta 1982 v Parizu, leto pozneje pa je bil spet prvi v Veroni.
Italijanski atleti bi lahko tudi v Beogradu presenetili, čeprav ne gre podcenjevati niti pariške ekipe Racinga. Tokrat pa bi lahko ugodno presenetil madridski klub Larios.
Velik adut beograjske Crvene zvezde je Slobodan Popovič. Moštvo iz Padove največ računa na Napolija, ki bo tekel 1.500 m. Tu so še Lambruschini (3.000 m zapreke), Andrei (krogla) in De Gasperi (kopje).
Danes o prizivu Enichema
RIM — Zadnje tedne smo imeli lepo priložnost spoznati, kako se italijanska košarkarska zveza loteva raznih prizivov in podobnih vprašanj (glej primer naše združene ekipa Jadrana, ki je morala čakati skoraj mesec dni po izteku prvenstva, predno je zvedela, da bo le igrala v play offu). Zato nas ne more čuditi, da so odložili tudi odločitev o prizivu, ki ga je vložil Enichem proti rezultatu z zadnje finalne tekme play offa proti Philipsu. Pri Enichemu zatrjujejo, da na zapisniku niso zabeležili ene osebne napake Alberta Kinga, tako da je slednji lahko ostal na igrišču, čeprav je zatem naredil še eno osebno napako, ki bi morala piti peta. Philips se seveda sklicuje na člen 218, ki pravi, da niso možni prizivi na morebitne tehnične napake sodnikov ali zapisnikarjev.
Odločitev disciplinske komisije, ki mora obravnavati še vrsto drugih prizivov (Enichem se je pritožil proti prepo-' vedi igranja treh tekem na domačem igrišču, Philips pa proti izključitvi Premiera za 5 kol in Montecchija za 4 kola) naj bi bila znana danes.
Medtem je zasebna televizijska postaja »Granducato TV« iz Livorna sporočila, da je po dolgem preverjanju prišla do zaključka, da je bil koš Fortija v zadnji tekmi med Enichemom in Philipsom povsem regularen. Kot znano, koša niso priznali, sicer bi letošnji italijanski naslov pripadel Enichemu.
Prve uradne poskusne vožnje za VN ZDA v formuli ena
Motociklistična dirka za V N Avstrije
Pri vrhu spet Senna in Prost
PHOENIK (Arizona) — Prve uradne poskusne vožnje za jutrišnjo dirko v formuli ena za VN ZDA niso prinesle presenečenja. Na vrhu najdemo spet Senno, ki je bil daleč najhitrejši, saj je za več kot sekundo in pol prehitel svojega timskega tovariša Prosta. Dober tretji je Mansell, medtem ko je drugi Ferrarijev pilot, Berger, dosegel šele 11. čas. V jutranjih urah je Bergerja obšla slabost (pravijo, da je imel težave s prebavo), tako da so se celo bali, da sploh ne bo mogel nastopiti). V tem primeru bi bili pri Ferrariju v precejšnjih težavah, saj ne bi mogli prositi za pomoč Larinija, ki se je pred tem udeležil pred-kvalifikacij. Slednje pa so se zanj slabo končale, saj si ni izboril pravice, da sodeluje na uradnih poskusnih vožnjah. Pri Ferrariju pa problemov ne manjka. V ospredju je seveda vprašanje, kako bo s projektantom Barnardom: bo ostal, bo odšel... Odgovorni za Ferrari Cesare Fiorio je včeraj dejal, da ima rešitev, katerikoli bo Barnardov odgovor. Slednjega pa mora dobiti še ta konec tedna.
Vsekakor je bil prvi stik s progo v Phoenixu dokaj težaven. Ni manjkalo incidentov, na srečo pa se nihče od pilotov ni poškodoval. Poleg tega je bila sama proga precej umazana, a vročina je bila neznosna.
Na uradnih poskusnih vožnjah so takole vozili:
1. Senna (Braz.) mclaren honda 1'30"108 (poprečna hitrost 151,740 km na uro); 2. Prost (Fr.) mclaren honda r31"620; 3. Mansell (VB) ferrari 1'31"927; 4. Warwick (VB) arrows ford 1'32"640; 5. Brundle (VB) brabham judd 1'32"750; 6. Caffi (It.) dallara ford r32"819; 7. Nannini (It.) benetton ford 1’32"924; 8. De Cesaris (It.) dallara ford 1’33"061; 9. Cheever (ZDA) arrows ford 1'33"214; 10. Alboreto (It.) tyrrell ford 1'33"377; 11. Berger (Av.) ferrari r33"697; 12. Piguet (Braz.) lotus judd T33"745; 13. Modena (It.) brabham judd T34"267; 14. Targuini (It.) AGS ford 1'34"455; 15. Patrese (It.) williams renault r34"523; 16. Perez-Sala (Šp.) minardi ford 1'34"636; 17. Johansson (Šve.) onyx ford 1'34"637; 18. Alliot (Fr.) larrousse lamborghi-ni 1’34"721; 19. Palmer (VB) tyrrell ford T34"748; 20. Martini (It.) minardi ford T34"974; 21. Grouil-lard (Fr.) ligier 1'35"124; 22. Nakajima (Jap.) lotus judd r35"188; 23. Boutsen (Bel.) tvilliams renault 1'35"227; 24. Gugelmin (Braz.) march judd 1'35"236; 25. Herbert (VB) benetton ford 1'35"377.
Poskusnih voženj so se udeležili še Danner, Dalmas, Arnoux, Capelli in Moreno, medtem ko so na predkvalifikacijah bili izključeni Ghinzani, Raphanel, Fotek, Larini, VVinkelhock in VVeidler.
Danes spet poskusne vožnje
SALZBURG — Prve uradne poskusne vožnje za motociklistično dirko za VN Avstrije je motil dež, tako da so piloti imeli težave pri izbiri gum. V razredu do 125 ccm se je v ospredje prebil Martinez, medtem ko je v četrtlitrskem razredu najboljši čas dosegel Zahodni Nemec VVimmer na zasebni aprilii. V pollitrskem razredu je bil najhitrejši Schwantz, takoj za njim pa svetovni prvak Lawson. Soliden četrti je bil Italijan Chili. Doseženi časi so naslednji:
125 CCM (po 2 preizkušnjah): 1. Martinez (Sp.) derbi 1'40"32 (poprečna hitrost 152,260 km/h); 2. Scott (ZDA) honda 1'41'T5; 3. Gianola (It.) honda 1'41"26; 4. Kytoelae (Fin.) honda T41"67; 5. Spaan (Niz.) honda 1'41"90.
250 CCM (po 2 preizkušnjah): 1. Wimmer (ZRN) aprilia 1'26"82 (poprečna hitrost 175,936 km/h); 2. Cornu (Švi.) honda 1'27"14; 3. Cadalora (It.) yamaha 1'27"49; 4. Bradi (ZRN) honda 1'27"66; 5. Roth (ZRN) honda 1'27"93.
50 CCM (po 2 preizkušnjah): 1. Schwantz (ZDA) suzuki T2TT6 (poprečna hitrost 188,206 km/h); 2. Lawson (ZDA) honda 1'21"71; 2. Haslam (VB) suzuki 1'22"42; 4. Chili (It.) honda in Sarron (Fr.) yamaha 1'22"53.
Spet smrtna žrtev na otoku Man
OTOK MAN — Od leta 1907, ko so na otoku Man pričeli z motociklističnimi tekmovanji za »Tourist Trophy«, so našteli že 149 žrtev. Zadnja je 23-letni Anglež Phil Hogg, ki se je smrtno ponesrečil včeraj, ko je poskušal svojo yamaho (250 ccm).
Start regate Trst - Brioni
Izpred sedeža Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah je včeraj startala 5. mednarodna regata Trst - Brioni, ki jo pod pokroviteljstvom delovne skupnosti Alpe-Jadran prirejata naše društvo in Mornar iz Pulja.
Športno srečanje šol Gregorčič in Cankar
Pohvale vredna pobuda
V športnem središču dolinske občine je bilo nadvse živahno. V prijateljskem športnem dnevu sta se namreč srečali dolinska srednja šola Simon Gregorčič in šentjakobski Ivan Cankar. Pobuda za športni dan je prišla s strani šentjakobske šole, dolinska pa je poskrbela za športno strukturo, s katero Ivan Cankar ne razpolaga. Dijaki so se med seboj pomerili v moški in ženski konkurenci, v igri med dvema ognjema in namiznem tenisu, fantje v nogometu in košarki, dekleta pa v odbojki.
Bistvo srečanja nikakor ni bilo pravega tekmovalnega značaja, saj je bil glavni namen organizatorjev le tkanje prijateljskih vezi med dijaki obeh šol, športna sreča pa se je enakomerno nasmehnila tekmovalcem in tekmovalkam obeh zavodov. Vse pa je potekalo ob bučnem in športnem navijanju skoraj tristotih dijakov in ob prisotnosti obeh profesorskih zborov, ki sta se polnoštevilno udeležila tega res uspelega športnega dne.
Istočasno je potekala tudi interna preizkušnja šole Ivan Cankar v krosu za moške in ženske, ki je bila tekmovalnega značaja. Med dekleti je prvo mesto osvojila Dolores Tommasini pred Rado Pilat in Barbaro Maglico, v moški konkurenci pa je zmagal Kristijan Volpi pred Petrom Magajno in Alanom Porporatijem. Ti dijaki so prejeli kolajne.
Na šentjakobski šoli so letos uvedli tudi nagrado za dijaka in dijakinjo, ki sta se med šolskim letom najbolje izkazala na športnem področju. Z ličnim pokalom sta bila tako nagrajena Deana Neubauer in Kristijan Volpi, vendar ne gre tu zgolj za tekmovalne uspehe. Oba sta se namreč udeležila vseh šolskih pobud, sodelovala na vseh tekmovanjih in se tudi izkazala kot nesebična in tovariška učenca. Gre vsekakor za res lepo zamisel, ki je še obogatila športni dan.
Ob koncu vsega slavja je šola Ivan Cankar podelila šoli Gregorčič za sodelovanje lepo plaketo. Skratka šlo je za res lepo prireditev, ki jo v bodoče vsekakor velja ponoviti. (Inka)
Turnir Ferroviaria domena slogašic in Kontovelk
Jutri slovenski finale
Tržaško društvo Dopolavoro Ferro-viario je s svojo žensko ekipo letos napredovalo iz 1. divizije v D ligo. Da bi proslavili ta prestop so pri društvu priredili turnir, na katerem nastopajo poleg organizatorja še Kontovel Electronic shop, Sloga Koimpex in Orna s svojo ekipo under 18, ki je osvojila tržaški pokrajinski naslov v tej kategoriji. Izločilni tekmi sta bili na sporedu v sredo zvečer.
V prvi je sicer okrnjena Sloga Ko-impex brez večjih težav odpravila ekipo Oma, v drugi pa je pomlajena ekipa Kontovelk premagale gostitelja po petih nizih. Dvakrat so nadoknadile vodstvo DLF (0:1 in 1:2), v petem nizu pa so celo nadoknadile zaostanek 14:9 in zmagale s 16:14.
SLOGA KOIMPEK - OMA	3:1
(15:4, 15:8, 13:15, 15:7)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Fabriz-zi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Škerk, Ukmar.
KONTOVEL ELEC. SHOP - DLF 3:2
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP:
Umek, Garbini, Černjava,^ Legiša, Co-nestabo, Pertot, Briščik, Černe, Kralj.
Jutri bo ob 10. uri na sporedu finale za 3. mesto, kateremu bo sledil finale za prvo med Kontovelkami in slogaši-cami. Tekme bodo v telovadnici šole Volta. (Inka)
UNDER 14 ŽENSKE
KONTOVEL - CLUB ALTURA 0:2
(3:15, 8:15)
KONTOVEL: Lukša, Colja, Semec, Bezin, Comino, Bogateč.
Kontovelke so izgubile tudi v zadnjem kolu in se tako poslavljajo od prvenstva z eno samo zmago, ki so jo dosegle v prvem kolu v derbiju s sokole vkami. Konkurenca je bila za mlade Kontovelke (ekipo so sestavljale igralke letnikov 1976 in 1977, starostna meja v ligi pa je 1975) malce preostra, zato zanje prvenstvo žal ni bilo kdove koliko koristno.
Končna lestvica skupine A: Sloga Sagor 16, Ricreatori in Club Altura 10, Kontovel in Sokol Indules 2.
Drevi v ženskem deželnem odbojkarskem pokalu FJK
V tretjem kolu derbi tokrat v Dolini
S pospešenim tempom se nadaljujejo boji v polfinalnih skupinah ženskega tekmovanja za deželni pokal Furlanije-Julijske krajine, ki je namenjen članskim deželnim ligašem.
V skupini A nastopajo kar štiri slovenske šesterke. Tretje kolo bo drevi (v Dolini bo derbi med Brežankami in slogašicami), med tednom pa so odigrali tekme drugega kola, izteklo pa se je takole.
AGOREST - SOKOL INDULES 2:3 (15:11, 5:15, 12:15, 15:9, 12:15)
AGOREST: Černič, Zavadlav, Primožič, Marassi, Scozzi-ero, Vižintin.
SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, T. in L. Masten, Žbogar, Pertot, Kralj, Škerk, Brumat, Visintin.
Pertotove varovanke so si zmago zaslužile, saj so predvajale boljšo igro in bile bolj učinkovite v napadu. Zdesetkana postava Agoresta je tokrat igrala dokaj spremenljivo, imela je precej težav v sprejemu, medtem ko je bil servis (predvsem Vižintinove) uspešen. Poznalo se je, da ni imel trener Leotta na klopi igralk, da bi lahko v kritičnih trenutkih opravljal menjave, (pr)
TORRIANA - SLOGA KOIMPEK 3:1 (15:9, 14:16, 15:5, 15:7)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Fabrizi, Kosmina, L. in N. Lupine, Maruccelli, Miot, Škerk.
Slogašice so šle na gostovanje s svojo mladinsko postavo, pa so kljub temu starejšim igralkam Torriane precej grenile pot do zmage. Še zlasti so se izkazale v drugem nizu, v katerem so domačinke že vodile s 14:8, a so slogašice s serijo hitrih in duhovitih, a tudi točnih akcij zaostanek
nadoknadile in set osvojile. V nadaljevanju pa je bila igr8 Sloge Koimpex preveč nijahoča. (INKA)
VILLACHER - BREG AGRAR	3:0 (15:12, 15:11, 15:U)
LESTVICA PO 2. KOLU: Torriana 4, Sloga Koimpe*' Agorest, Sokol Indules Villacher 2, Breg Agrar 0.
DANAŠNJI SPORED 3. KOLA: 17. 30 v Dolini: Bre0 Agrar - Sloga Koimpex; 20.00 v Sovodnjah: Agorest - Torfi' ana; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Villacher.
Slogaši s CUS Na 1. maju derbi
Tri naše postave so še zaposlene v članskih ligah Tržaškem. V 4. kolu končnice 1. moške divizije bodo slog8 s drevi ob 20.30 na Monte Cengiu gostili pri ekipi C Uh, katero so v prvem delu izgubili s 3:0. Na stadionu 1. n18) se bodo ob 20.30 v povratni tekmi play off za naslov PJV a 2. ženske divizije pomerili vrsti Bora Friulexporta in Br 9 V prvi tekmi so borovke zmagale s 3:2.
Turnir Agoresta	v
V organizaciji Agoresta bo danes popoldan (ob. under goriškem Kulturnem domu ženski odbojkarski turnir ^
18, na katerem bodo poleg domače šesterke nas^°Evu ?a postave novogoriškega Hita, Bora in Kopra. Gre v “ ..gja v drugo izvedbo uspele prireditve, ki se je lani 0“vlj0ifl11-treh različnih krajih, tokrat pa bo samo v Kulturnem
Drevi ob 18. uri v San Lazzaru prva tekma play-off košarkarske B-2 lige
Malaguti
Sicer pozno, s kar enomesečno zamudo bo Jadranova ekipa vstopila v vlak, ki jo lahko pripelje do višjega cilja ali pa nazaj na mesto odhoda.
Tudi ni mogoče napovedati, ali bo pot dolga, niti koliko bo postaj: lahko štiri, lahko šest... Čeprav so v naši državi zamude vsakdanja stvarnost, pa je bilo tokrat le nikoliko preveč.
Od tu prepričanje, da se vojna živcev bolj prileže veteranom kot pa rekrutom, ki svojih čustev ne brzdajo in lahko samo pretiravajo s predstavami v dobrem in v slabem smislu. Navežemo se lahko na besede Marka Bana in tudi na svoje domneve, da je play-off zadeva za izvedence. Glede tega bi morali biti »modri bojevniki« v znatni prednosti, kajti odkar nastopajo v B-2 ligi, jim je play-off ušel samo enkrat, in tudi to ima svojo težo.
Seveda drevi v S. Lazzaru ne bo tako, kot bi lahko bilo kdajkoli poprej. Cucco-li, Bergonzoni in vsi drugi so pač dokazali, da ne verjamejo ustaljenim resnicam, drugače ne bi pristali na prvem mestu ravno v sezoni, ko so si komaj pri-
borili pravico do nastopanja v tej kate-	grizeni in to so z dejstvi potrdili prav v
goriji. Poleg tega so košarkarji Malaguti-	drugi tekmi proti Jadranu. Brumnova
ja morda celo preveč samozavestni in za- ekipa ne bo mogla računati na 100-od-
stotni doprinos Maura Čuka in tudi ne na veliko pomoč svojih privržencev (domačini so za Jadranove navijače poskrbeli samo 50 vstopnic); bržkone bo živčnosti in emotivne nabitosti na pretek, nikakor pa ni mogoče predvideti zmagovalca tega prvega spopada. Vse je odvisno od zornega kota obravnave: za nekoga je Jadran vnaprej izgubljen, zato ker potuje v S. Lazzaro, zato ker je Mauro Čuk daleč od optimalne forme in zato, ker ne more računati na običajen doprinos navijačev. Za koga drugega pa so ti isti razlogi porok za uspeh. Danes bodo dvomi ostali vse tja do večerje, potem pa bo vsaj nekaj jasnega v današnjem dnevu. Današnja tekma Malaguti - Jadran bo v San Lazzaru pri Bologni, s pričetkom ob 18. uri.	CANCIA
Neposredni prenos tudi po radiu
Drevišnjo tekmo Malaguti - Jadran bosta neposredno prenašala tudi Radio Trst A in Radio Opčine, s pričetkom ob 18. uri.
A'« državnem namiznoteniškem finalu MI
Prva moška košarkarska divizija
Tudi krasovka Katja Milič
Krasovemu trenerju Matjažu Šercerju ]e bila zaupana naloga, da spremlja deželno reprezentanco štirih namiznoteniških igralcev na državni finale mladinskih iger v Orte. Deželno reprezentanco FJK sestavljata uvrščena deželne faze Katia Gambini in Fabio Bellardi ter zmagovalca Mattia Folla in igralka Krasa Globtrade Katja Milič. Slovenska predstavnica Katja Milič je učenka 4. razreda COŠ 1. maj 1945 iz Zgonika. Pri Krasu je začela trenirati v sezoni 1985/86. Na svoji triletni športni poti si s prizadevnostjo nabira kolajne, zaenkrat le na turnirjih za neregistrirane igralce, ker še ni dopolnila 10 let.
Medtem ko poročamo, so mladi športniki že začeli s tekmovanji po formuli evropske lige (dva dečka posamezno, deklica, dvojice dečki, mešane dvojice, dva dečka posamezno). Ekipna polfinalna in finalna srečanja reprezentanc bodo jutri, s tem, da bodo lahko tekmovali posamezno igralci, katerih reprezentance se ne bodo kvalificirale v polfinale. Naj dodamo, da je iz vrst Krasa in šole trenerja
Matjaža Šercerja lani nastopila tudi Monika Radovič, ki je med finalisti srednješolcev osvojila bronasto kolajno. (J. J.)
Turnir med dvema ognjema za 9. kraški pokal
Na medšolskem tekmovanju osnovnošolcev druge stopnje nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva v igri med dvema ognjema za deveti kraški pokal je zmagala združena ekipa Šempolaj-Slivno A. Finalno tekmo so odigrali z ekipo osnovne šole Devin na 25. razstavi vin v Zgoniku. Tekmovanja za kraški pokal se je udeležilo sedem osnovnih šol z osmimi ekipami, ki so bile razdeljene v dve skupini. V skupini A je drugo mesto zasedla združena ekipa Mavhinje - Brišči-ki, 3. Zgonik B, 4. Nabrežina. V skupini B je drugo mesto zasedla ekipa Zgonik A, 3. Zgonik C, 4. Slivno - Šempolaj B. Tekmovanje je bilo v organizaciji ŠD Kras -odsek za otroško telovadbo s sodelovanjem učiteljic COŠ iz Zgonika izpeljal prof. Robi Milič. (J. J.)
Koristno za borovce
INTER 1904 - BOR INDULES 128:69
(53:35)
BOR INDULES: Filipčič 8 (4:5), Korošic, Posega 15 (3:4), Bajc 14 (3:3), Baitz, Brus 9 (1:3), Tomšič 23 (3:6), Križmančič L
TRI TOČKE: Bajc 1, Tomšič 2.
BOR INDULES - BARCOLANA A 87:89
(36:42)
BOR INDULES: Filipčič 13, Korošic, Posega 34 (3:8), Bajc 7 (1:2), Baitz 4 (2:4), Tomšič 20 (5:9), Pregare 9 (0:2).
TRI TOČKE: Filipčič 3, Posega 3, Tomšič 1, Pregare 1.
Mladi Borovi naraščajniki so z zadnjima dvema nastopoma . končali letošnje prvenstvo 1. divizije za ekipe brez pravice do napredovanja. Čeprav so v osmih tekmah osvojili samo eno zmago, je treba poudariti, da je bilo nastopanje v taki konkurenci za mlade Borove košarkarje povsem koristno, kajti prišli so v stik s telesno močnejšimi in bolj izkušenimi, čeprav morda v tehničnem pogledu nekoliko manj podkovanimi nasprotniki.
(Cancia)
Teniški turnir za goriška društva
Na ekipnem teniškem turnirju za goriška društva so že znana imena štirih polfinalistov. Danici B in Valu sta se pridružila še Oton Župančič in Mladost A, ki sta se uvrstila na prvo in drugo mesto v A skupini. Škoda, da je v tej skupini prišlo do nekaterih nevšečnosti, tako da se je nekaj tekem končalo brez boja. Vsekakor so štiri moštva zaslužila prestop v odločilno fazo.
6. KOLO: O. Župančič - Dom B 3:0; Mladost A - Danica A'3:0 b.b.; Naš prapor A - Unifax 3:0. 7. KOLO: O. Župančič - Mladost A 3:0 (Nanut - Ferfolja 6:4, 7:6; Mučič - Zampar 6:2,6:3; Nanut, Mučič -Jarc, Jelen 6:0, 6:0). Danica A - Naš prapor A 3:0 (L. Devetak - A. Feri 6:0, 6:0; R. Devetak - Tomšič 6:3, 7:6; L. in R. Devetak - Tomšič, M. Feri 6:3, 6:1), Dom B -SPDG 3:0 b.b. LESTVICA: O. Župančič 12, Mladost A 10, Danica 8, Naš prapor A 6, Dom B 4, Unifax in SPDG 0. POLFINALNA PARA: O. Župančič - Val in Mladost A - Danica B. (mal)
W
Končal se je plavalni tečaj v Lipici v organizaciji ZSSDI
„1 Vrkmovanjem vseh tečajnikov se je v torek končal zsšnr X iCab ki ga je letos 15. zaporedoma priredilo l ecaj je tudi letos trajal skozi vso sezono; vpisa-„ le bilo 67 tečajnikov, ki so v dveh izmenah vadili t?icrat tedensko pod vodstvom plavalnih učiteljev Kon-Im- Božeglava, Rada Kastelica in Janka Sile. Rado Kas-ie že vseh 15 let tudi vodja plavalnega tečaja, zato 9azaprosili, naj nam o njem kaj pove, predvsem g de na spremembe, ki jih je bilo v teh letih prav jjdVo veliko.
ptiča tečai usPešen in da 50 starši z njim zadovoljni, vsak*ž? te, da še vedno obstaja in da je tudi obisk Vsekak to naclvse zadovoljiv. Glavna sprememba je Take ■ r v tem, da starost udeležencev stalno pada jo ntr]?,bil° let°s prijavljenih kar 28 otrok, ki obiskuje-leti Tbk1, Vrtec" Razlogov za to je vsekakor več. Pred 15 tediVl °T to Prvi tovrstni tečaj, zato so ga obiskovali bo. ^ tednješolci, ki niso imeli drugje možnosti za vad-Mla(j leti se je tudi spremenil odnos staršev do bazena. Vet	in očki so danes vsekakor bolj obveščeni,
dobi sS,le . te9a. da bi se njihov otrok že v najmlajši tega pa vev,11 z osnovnirni plavalnimi veščinami. Poleg v svojo rea 0 osnovnib š°l v zamejstvu uvršča plavanje ne vozijo v šolsko aktlvnost' tako da teh otrok starši značaja	nam' ^e^.ai seveda ni tekmovalnega
Ro mu to us01 cili staršev je ta, da njihov otrok splava, več sai n™ ;Pe: 9a starši v naslednji sezoni ne vpišejo Pa ie „ lm 6 bo lepšega plavalnega stila bolj malo. To J - pravzaprav prava škoda.«
Pa v enem letu otrok res splava?
»Če skupina ni prevelika in če otrok vsak teden redno hodi na tečaj, potem tudi splava v eni sezoni.«
Delo z najmlajšimi je vsekakor zelo zahtevno, saj mora vaditelj stalno bedeti nad vsemi, vendar so bili tudi letos vsi trije učitelji s svojimi varovanci res potrpežljivi, tako da so jih vsi malčki vzljubili in seveda ubogali. Kot rečeno, je bilo v torek na sporedu tekmovanje, ki je povsem uspelo, čeprav se ga niso udeležili vsi vpisani tečajniki. Še najbolj srečni so bili najmlajši, ki so sicer nestrpno pričakovali svoj veliki dan. Pred startom pa jih je premagala trema in na noben način niso hoteli v vodo. Bodo pa prihodnjič pogumnejši. Tekmovalno izkušnjo pa so prestali:
OTROŠKI VRTEC: Lucia Allegra, Martina Cunja, Jasmina Guštinčič, Devan Jerman, Patrik Kocjančič, Tjaša Milkovič, Ambrož Peterlin, Erik Piccini, Daša Stanič, Meta Starc, Miran Sosič, Andrej Vidali in Ana Wehren-fenning.
1. RAZRED, DEČKI: 1. Matjaž Kodrič, 2. Ivan Vodopivec, 3. Erik Višini, 4. Luca Fonda, 5. Enrico Fonda, 6. Matija Gregori. DEKLICE: L. Michela Piazza, 2. Annali-sa Zecchin. 2. RAZRED, DEKLICE: 1. Pamela Predonza-ni, 2. Olga Sosič, 3. Vanessa Milkovič. 3. RAZRED, DEČKI: 1. Daniel Leone, 2. Matevž Peterlin, 3. Igor Bogateč. DEKLICE: 1. Andreja Borštnar. 4. RAZRED, DEČKI: 1. Erik Gruden, 2. Miha Babič. DEKLICE: 1. Jana Okoren, 2. Ana Ferletič.
Po tekmovanju je otrokom in staršem spregovoril odbornik ZSŠDI Ivan Brass, ki je poudaril pomen plavalnega tečaja, otroke pohvalil za njihovo pridnost in vestnost pri vadbi, vaditeljem pa se zahvalil za trud, ki so ga vložili v delo z otroki. (Inka)
| obvestila
OBČNI ZBOR ŠZ BOR Športno združenje Bor sklicuje v ponedeljek, 12. t. m., svoj redni občni zbor v prostorih Borovega športnega centra pri Sv. Ivanu s prvim sklicanjem ob 20.00 in z drugim ob 20.30. Dnevni red:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev delovnega predsedstva
3.	Poročilo predsednika
4.	Razprava o poročilu in pozdravi
5.	Razno.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in prijatelje v petek, 9. junija, na predavanje znanega slovenskega alpinista SILVA KARA na temo: Peklenske stene Cerra Tor-reja. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Kulturnem domu na PROSEKU ob 20.30. Karo bo prikazal svojo plezarijo po prvenstvenih smereh v vzhodni in južni steni tega patagonskega očaka. Vabljeni!
JK ČUPA
prireja 4 tečaje na jadralnih deskah za mladince in odrasle. Tečaji bodo tedenski: 12. - 17. 6., 19. - 25. 6. in 27.
6.	- 1. 7. ter nedeljski: 18. 6., 26. 6., 2.
7.	in 9. 7. Prijave in informacije v tajništvu na društvenem sedežu ob sobotah ali po telefonu na št. 299442 od 14. do 16. ure.
TPK SIRENA
organizira naslednje JADRALNE TEČAJE: za otroke od 8. do 14. leta -
I.	tečaj OPTIMIST od 15. do 26. junija 1989 in 2. tečaj OPTIMIST od 24. julija do 4. avgusta 1989; za mladince in odrasle SNIPE-FINN-420-FJ od 3. do 8. julija in VVINDSURF od 17. do 22. julija 1989. Tajništvo je odprto vsako soboto od 14.30 do 17. ure.
SPDT
prireja v dneh od 26. avgusta do 2. septembra tradicionalni enotedenski pohod v hribe, v Dolomite Brente. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) ob uradnih urah. Vse informacije pri Angelu Kermecu (tel. 44016).
JADRALNI KLUB ČUPA prireja začetniške tečaje jadranja za otroke od 6. do 14. leta starosti v naslednjih terminih: 1. od 12. 6. do 23. 6.; 2. od 26. 6. do 7. 7.; 3. od 10. 7. do 21. 7. Prijave in informacije na sedežu JK Čupa ob sobotah ali telefonsko na št. 415797 od 10.00 do
II.	00.
FC PRIMORJE
sklicuje v torek, 6. junija, v Kulturnem domu na Proseku REDNI OBČNI ZBOR ob 20.30 v 1. sklicanju in ob 21. uri v 2. sklicanju * sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in poročilo nadzornega odbora, diskusija, volitve in razno. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
PLAVALNI KLUB BOR vabi svoje člane na ZAKLJUČNO TEKMOVANJE, ki bo v bazenu pri Alturi danes, 3. junija, s pričetkom ob 16. uri. Ogrevanje v vodi od 15.30 dalje.
PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da se je vadba že zaključila razen za tekmovalno skupino, ki bo nadaljevala z normalnim urnikom do 16. 6.
REKREACIJSKI ODSEK KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira teniški turnir v spomin na Renca Faganela. Tekmovanje bo zadevalo igre posameznikov v moški in ženski konkurenci. Prvi dvoboji se bodo začeli že v soboto, 10. junija, zato se bo vpisovanje zaključilo 7. t. m.
Prijave sprejemajo Bojan Makuc (tel. 20734), David Mučič (tel. 83271) in Valter Nanut (tel. 21852).
V košarkarski promocijski ligi je od naših ekip le Cicibona izpolnila pričakovanje
Clcibonaši (v svetlejših dresih) med prvenstveno tekmo z Barcolano
1 P°letipko, Polnopravno prestopamo /jesecev ’ f3’’ pomeni, da vsaj nekaj »aah e bo govora o uradnih tek-daPKav to	na krajevni ravm,
.T, do knc.Seyeba še zdaleč ne pomeni, >Po9ovnrk u iz9tnila iz kroga mož-(Jekr&nih tematik.
VBePrav s Ina sezona je torej za nami rinUetixo nJ311 Jadranu s to trditvijo Pr(w0st, da strinjajo), pred nami pa teociiskef Podamo končno oceno e9a prvenstva, ki je letos
potekalo v dokaj neurejenih razmerah. Zato še preden sežemo v jedro pogovora, moramo poudariti, da je bila uprava košarkarske zveze (na lokalni ravni) popolnoma deficitarna in neustrezna, kar je povzročilo malodušje in izzvalo ostre, povsem utemeljene kritike »zbora uporabnikov« (športniki, trenerji, odborniki) ter morebiti celo vplivalo na končno uvrstitev posameznih ekip na razpredelnici. Letos je
bilo rekordno število preloženih srečanj zaradi nerazpoložljivosti (beri nezadostnega števila) sodnikov. Argumentacija bi bila že sama po sebi puhla in iz trte izvita, kajti od organizma, ki zahteva znatna plačila od klubov, bi lahko pričakovali najmanj to, da poskrbi za brezhibno delovanje nekega tekmovalnega sistema. Pa bodi (kot v resnici tudi je), da so posamezni klubi potrpežljivi in občutljivi za težave znotraj košarkarske organizacije ter na take okoliščine pristanejo, človek pa se vseeno sprašuje, zakaj so nekatera društva bila vedno oskrbljena s sodniki; zakaj so nastradala samo nekatera; zakaj so enemu klubu dovolili, da je vse tekme nadoknadil po rednem delu lige, kadar se ve, da sta nevarnost in možnost nepravilnosti v takem primeru mnogo večji, kot bi bili v normalnem kontekstu, ko so vse vrednosti lahko še spremenljive. Razen tega smo lahko iz neuradnih, toda zaupanja vrednih virov izvedeli, da sodnikov je dovolj, le da se nekaterim ne ljubi potovati do Milj, do Repna ali do Doline, in bodi tega dovolj.
V krajšem poročilu smo že objavili vest, da je v D ligo napredoval miljski Inter. Znano je tudi, da sta iz lige izpadla CUS in Breg Adriatherm. Milj-čani so se izpod taktirke Angela Bai-guere povzpeli v višji rang potem, ko se je zdelo, da nimajo več nikakršnih
izgledov za podvig. Nasprotno je postava Interja vse svoje rezerve sprožila v zadnjem delu lige in v dodatnih tekmah na katerih je po vrsti premagala miljski CGI in Scoglietto, ki sta bila skozi vso sezono skupaj na vrhu lestvice. Značilno je tudi dejstvo, da so bili vsi drugi tekmeci v teku sezone nedorasli navedeni trojici moštev, ki je bila v vseh pogledih pred drugimi. In že pademo na temo splošne kakovosti in ravni, o kateri, žal se ne moremo izraziti pohvalno. Na osnovi tekem, prikazanih iger in tehtnosti ekip je bilo letošnje prvenstvo eno med slabšimi v zadnjih letih. Razen tega tudi ni bilo mlajših igralcev, ki bi zapustili močan vtis in glavni akterji so bili pač tisti, ki to vlogo opravljajo že dve, tri leta.
Slovensko predstavništvo na splošno ni izpolnilo pričakovanj, edinole Cicibona je zaslužila več kot pozitivno oceno. Breg Adriatherm je izpadel, Kontovel Electronic Shop pa je pred sezono veljal za enega izmed glavnih favoritov za napredovanje, takoj po začetku povratnega dela pa je klavrno propadel. Seveda pri vsakem od naših klubov imajo tehtne oz. manj tehtne razloge za pojasnila ponesrečene sezone. Veliko je bilo poškodb, obolenj takih ali drugačnih odsotnosti. Toda predvsem bi izpostavili en vzrok, ki je
temeljne važnosti. V tolikih letih igranja, nastopanja in opazovanja take specifike, kot je promocijska liga, človek domneva, da stvar dobro pozna. Zato je treba, žal, ugotoviti, da je slaba bera slovenskih moštev prej posledica nedelavnosti v smislu nerednosti, neustreznega pristopa igralcev k treningu itn. Skratka, lastna slabost je bolj usodna od domnevne jakosti nasprotnikov, ki so pri izvrševanju obvez resnejši in prizadevnejši. In sploh ni naključno, da je Cicibona, pri kateri je udeležba na treningih vedno polnoštevilna in kjer si igralci v odsotnosti trenerja trening sami organizirajo, dosegla obstanek v ligi brez težav, čeprav je splošna praksa, da vse ekipe, ki napredujejo iz prve divizije, izpadejo ob koncu sezone.
Poletje bo poskrbelo, da bodo jeseni vsi pripravljeni, z več ali manj visoko donečimi programi udeležbe in celo napredovanja, težko pa je pričakovati boljših dosežkov ob preživetju take miselnosti in delovnih navad. Kot zanimivost naj še dodamo, da bosta Fer-roviario in Alabarda v naslednji sezoni nastopila z združeno postavo. Glede ostalih pa lahko pričakujemo krepitev vrst Scoglietta in CGI, medtem ko bodo v drugih sredinah v glavnem ohranili status quo, tudi ker se zdi, da vse pesti kronično pomanjkanje dobrih igralcev. (Cancia)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.700.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
3. junija 1989
Danes bo potoval po sugestivni deželi fjordov do severnega tečajnika
Papež je norveškim vernikom govoril o odpravljanju veroizpovednih razlik
Janez Pavel II. v pogovoru z mladimi člani šolskega pihalnega orkestra Rye iz Trondheima	(Telefoto AP)
TRONDHEIM — Včerajšnji papežev verski obred v najstarejši skandinavski katedrali v osrčju Norveške, je bil za številne udeležence nenavaden dogodek. Papež Janez Pavel 11. je maševal za 1200 vernikov, od teh jih je bilo 200 katoličanov. V cerkvi pa so bili prisotni le štirje od enajstih luteranskih škofov ter predstavniki baptistov, metodistov, anglikancev in pravoslavcev. Odsotnost visokih verskih predstavnikov je liberalni dnevnik Dagbladet pojasnil z dejstvom, da obstajajo vidne razlike med luteranskimi dostojanstveniki in navadnimi verniki. »Škofe plačuje država in so v bistvu njeni funkcionarji, zato je njihovo zadržanje bolj političnega in ideološkega značaja, kot pa verskega,« piše v članku o papeževem obisku.
Prav zaradi verske raznolikosti, ki je značilna za skandinavske dežele, je bila papeževa pridiga zelo umirjena in nemara previdna, še zlasti, ko je govoril o vrednotah ljubezni, družine in materinstva. Reformistični nostalgiki, ki so že
nekaj dni pred obiskom priredili protipa-peško kampanjo, pa so brez večjega uspeha delili letake z žaljivimi gesli proti papežu, katoliški Cerkvi in Vatikanu. Janez Pavel II. je veliko govoril o bratstvu in razumevanju med pripadniki raznih veroizpovedi, še zlasti v času, ko si sovraštvo med narodi vse bolj utira pot. Pri tem pa je poudaril, da katoliška Cerkev ne išče nobenih privilegijev, vendar zaupa v postopno odpravljanje razlik, ki so značilne za posamezne vernike.
Janez Pavel II. je govoril v angleščini, verski obred pa je televizija predvajala po vsej državi. Tako v Oslu kot v Trond-heimu pa je papež naletel na prisrčen sprejem prebivalstva, ki ga je pričakalo na ulicah in ga pozdravilo s ploskanjem. Janez Pavel II. bo danes potoval po deželi fjordov kakih 350 kilometrov preko severnega tečajnika do zgodovinske Amundsenove baze.
Duhovnik žrtev mafijskega maščevanja?
SAN LUCA (REGGIO CALAB-RIA) — Karabinjerji so v akciji proti kriminalcem na begu na Aspromontu našli truplo nekega duhovnika. Neznanci so ga ustrelili v obraz. Gre za 59-letne-ga don Giovinazza, ki je sicer duševni pastir romarjev, ki med avgustom in septembrom obiskujejo božjo pot v kraju Polsi.
Kraj, ki leži kakih 850 metrov visoko v hribih Aspromonta v Kalabriji je znan predvsem zato, ker se enkrat na leto tam zberejo člani »n'dranghete« in prisostvujejo nekakšni maši sprave. Don Giosuč Giovinazzo je menda tudi imel svojevrstne stike s kalabrijsko mafijo, saj je leta 1985 poročil znanega mafijca Giuseppa Catalda. Svoje dejanje je nekaj mesecev pozneje opravičil v intervjuju za krajevni časopis. Med drugim je dejal, da ni njegova dolžnost spraševati vernike za kazenski list in druga potrdila, ki pričajo o njihovi moralni integriteti.
V kratkem slovesen pogreb Imreja Nagya
BUDIMPEŠTA Nekdanjega madžarskega voditelja m vodjo revolucije leta 1956 Imreja Nagya bodo skupaj z njegovimi štirimi sodelavci, ki so bili takrat obsojeni in usmrčeni, slovesno pokopali 16. junija, ko se bo ustavila vsa Madžarska in z minuto molka počastila spomin na protagoniste dogodkov pred 33 leti.
Vest so na tiskovni konferenci sporočili predstavniki posebne komisije, ki je zadolžena, da ugotovi resnico o dogodkih na Madžarskem leta 1956. Ob Nagyu bodo z vsemi častmi pokopali še novinarja Miklosa Gimesa, ministra Gezo Losonczyja, takratnega obrambnega ministra Pala Maleterja in svetovalca Imreja Nagya Jozsefa Silagija.
Krste s posmrtnimi ostanki Nagya in njegovih sodelavcev bodo 16. junija že zgodaj dopoldne postavili na oder pred umetnostno galerijo na Trgu herojev v Budimpešti, kjer se bodo od njih lahko poslovili prebivalci madžarske prestolnice, pravi pogreb pa se bo začel ob pol enih, ko bodo najprej postavili temeljni kamen za spomenik vsem žrtvam iz leta 1956. Na pogrebni slovesnosti bodo nastopili tudi nekateri govorniki, ki pa ne bodo predstavljali nobene politične stranke ali organizacije. Pogreb bosta neposredno prenašala tudi madžarski radio in televizija.
Različni podatki o žrtvah na Filipinih
MANILA — Medtem ko uradni viri še naprej govorijo o 13 mrtvih in najmanj 400 zasutih rudarjih v rudniku zlata na jugu Filipinov, pa tamkajšnje časopisje govori kar o 500 mrtvih. Edina zanesljiva vest je, da so doslej izpod zemlje rešili 135 rudarjev.
Časopisi pa ob velikanskih številkah mrtvih tudi trdijo, da je pod zemljo zakopanih več kot 2000 ljudi in to kar v enajstih rudarskih rovih. O tako velikem številu zakopanih rudarjev so sprva govorili tudi uradni filipinski viri in predstavniki Rdečega križa, ki pa so kasneje te številke precej zmanjšali. Toda položaj ni dramatičen le pod zemljo, tudi na površini je stanje izredno zaskrbljujoče.
Do podiranja rovov je prišlo zaradi orkanskega deževja, ki že dalj časa divja na področju Mount Divvata v bližini mesta Monkayo, približno 130 km severovzhodno od Manile. Z dežjem so namreč po pobočjih Mount Divvate, kjer je tudi rudnik zlata, pridrle prave reke blata, ki so odnesle na desetine rudarskih hišic, pod katerimi so bili tudi rovi, kjer so končali nesrečni rudarji. Ponekod je prišlo tudi do požarov, ki so še oteževali delo reševalnim ekipam. Te pa so imele velike težave tudi na samem površju, saj je bil dostop do rudnika zaradi blata skoraj nemogoč.
Na sliki AP: reke blata so podrle na desetine zasilnih rudarskih hišic in s tem povzročile katastrofo.
-----------------------------------------------------------1
Podražitev cigaret
BEOGRAD —- Jugoslovanske tobačne tovarne so včeraj »razveselile« kadilce z novimi cenami, višjimi za približno 65 odstotkov. Maribora in camel stanejo po novem 20 tisoč dinarjev, winston in dunhill 15 tisoč, kent, boss, prestige, zagreb in druge iz te skupine pa 10 tisoč dinarjev. Za hb, chesterfield, partner 120 je treba odšteti 8 tisoč, za lord in milde sorte pa 6 tisoč dinarjev.
Cigarete prve kakovostne skupine stanejo 4 tisoč, druge 3.500, tretje 3.000 in četrte 2.500 dinarjev. Tobačne tovarne pojasnjujejo povišanje cen s povečanjem prometnega davka za 27,7, rabata 7,2, s povečanjem cen surovin za 12,9 in proizvodnih stroškov za 17,2 odstotka, (dd)
■ BEOGRAD — Včeraj je na uradni obisk v Jugoslavijo pripotoval namestnik načelnika združenega generalštaba oboroženih sil ZDA general Robert Harris. Obiskal bo nekatere enote in vojaške ustanove in se pogovarjal z visokimi vojaškimi funkcionarji JLA. (dd)
Nenavadno spremstvo
Nekoliko čudno je pogledala mlada mamica, ko sta se v švicarskem Davosu ob njej pojavila dva spremljevalca v popolnih protiatomskih oblačilih. Pa ni bilo nič hudega, šlo je le za vajo civilne zaščite	(AP)
Lepe igre življenja...
TV Ta Koroškem, blizu itali l\l janske meje, le nekaj kilometrov od Trbiža, leži ob Vrbskem jezeru mestece Vrba. Počitniški kraj s tradicijo in stilom. Surfanje, jadranje, plavanje v čisti vodi Vrbskega
Prvi dobitek...
... Vas čaka že pri vhodu. Za 170,- šilingov vstopnine dobite igralne žetone v vrednosti 200,-> šilingov.
Kdor ima izbiro ■ ■ ■ Večer pričnete s stimulativnim
V restavraciji kazina..
... si lahko sami sestavite svoj osebni kulinarični program iz avstrijske kuhinje. Na izbiro
Ir'-	^	^ t ,
j§	;	rOoivUoilC
r svoio srečo.
J
V novem kazinu Vrba
jezera ter high life štiriindvajset ur na dan. Vabi Vas cela vrsta prijetnih obalnih kavam in prvovrstnih re-P stavracij. In Vrbaje sedaj bogatejša za še eno atrakcijo:
Novi kazino Vrba...
. . . prepoznate že od daleč po njegovih zlato svetlikajočih stolpičih. Prevzel Vas bo s svojimi enkratnimi paviljoni in izredno bogato ponudbo prireditev.
prelep pogled na Vrbsko jezero. Ali pa greste takoj v igralnico.
Open air. rouge et noir ...
Nadaljnja atrakcija v novem kazinu Vrba, ki Vas pričakuje ob lepem vremenu, je »igra na prostem«. Na programu so mednarodne igre: francoska in ameriška ruleta black jack, bakarat. poker in kolo sreče. Kdo bo zadel Austria Jackpot na igralnih avtomatih? 2e s 3x 10,- šilingov lahko poskusite svojo srečo, kajo Vas milijonski dobitki.
Casino velden
Poskusite svojo srečo.
U
imajo seveda tudi mednarodne specialitete. Večerjo lahko zaok rožite s kozarcem penečega vina v baru s klavirsko glasbo.
Lepe igre ...
.. .Vaspričakujejo v najbolj prlV
lačnem kazinu Evrope vsak dan od 15. ure do zgodnjega jutra-UX v Avstriji:	'
Baden ■ Badgastein ■ BregenLA^
Kitzbuhel ■ KleinvvalsertgUJA^
Salzburg ■ Seefeld ■ Velden—-
Jutri v vroči Arizoni
Po štirih dirkah (Brazilija, Imola, Monte Carlo, Ciudad De Mexico) si že belijo glave, kako bi formulo ena rešili dolgočasja. Premoč mclarnov je tolikšna, da zanimanje vidno upada (z izjemo Italije), s tem pa tudi interes sponsorjev, kar je še huje. Zadnja domislica Ecclestoneja (zmagovalca je treba »kaznovati«, na primer z obvezno zamenjavo gum na naslednji dirki) ni naletela na navdušenje. Medtem se je karavana formule ena iz Mehike že preselila v ZDA. Dirka za veliko nagrado ZDA pa ne bo več v svetovnem središču avtomobilske industrije Detroitu, temveč v Phoenixu v Arizoni, kjer se jutri, če ne bo presenečenj, obeta nova uveljavitev Senne. Njegov tovariš Prost je v senci, zato že obtožuje Japonce, da mu ne dajejo tako močnih motorjev kot Brazilcu. Tudi pri Ferrariju ne cvetijo rože, avtomobili niso zanesljivi, težave so zlasti s polavtomatičnim menjalnikom, nič se ne ve, kako bo s projektantom Barnardom, pa tudi s samima pilotoma, Mansellom in Bergerjem. Dirke same so dolgočasne, zato pa je ozadje vse bolj razburljivo...
film
sobota 20.30 Italia 1 Una 44 Magnum per 1'ispettore Callaghan (krim.) nedelja 16.45 RAI 2
L idolo delle folle (biog.) nedelja 20.30 Rete 4 La rosa nera (pust.) ponedeljek 20.30 Canale 5 Wiesenthal (biog.) torek 1.00 in sreda 0.25 RAI 2
I	migliori anni della nostra vita sreda 20.05 RTV-Lj 1
Brezglavo (dram.) sreda 20.30 TMC
Tutti i mercoledi (kom.) četrtek 22.30 RAI 3 L'ultimo spettacolo (dram.) četrtek 23.15 RAI 1 La morte di un commesso viaggiatore (dram.) petek 20.30 RAI 3
II	pranzo di Babette (kom.) petek 23.50 RAI 2
Llnfanzia di Ivan (vojni) petek 24.00 RTV-Lj 1
Ko poletja umirajo (dram.)
glasba
sobota 10.55 RAI 3 Biscardi z orkestrom Scarlatti sobota 21.25 RTV-Lj 1 V spomin Countu Basieju
šport
sobota 20.30 TV-Kp in TMC Nogomet: VB-Poljska nedelja 11.45, 14.00 TV-Kp 11.40, 13.25, 14.55 RAI 3
11.35	in 13.20 TMC Motociklizem: VN Avstrije nedelja 22.25 RAI 1, 23.30 TV-Kp Avtomobilizem Fl: VN ZDA sreda 20.00 TV-Kp, 22.45 TMC Nogomet: Danska-VB
Tenis: turnir Roland Garros
vsak dan zjutraj TV-Kp
vsak dan popoldne TMC
vsak dan zjutraj in popoldne RAI 3
ali
sobota 20.30 RAI 1
Gala večer: Viva il cinema petek 18.45 RTV-Lj 1 Gorska folklora: Turčija

ITALIJANSKE TV MREŽE ■
RAl 1_________________________|
8.30	Tečaj francoščine
9.00	Dok.: Francoske dežele
9.30	Nanizanka: Julien Fontanes magistralo - L'eta difficile
11.00	Gospodinjsko-družinski tednik: 11 mercato del sabato
11.55	Vreme in dnevnik
12.30	Medicinska rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna: Evropa jutri
14.10	Znanstvena rubrika: Prizma
14.40	Šport: avtomobilizem, 72. giro -14. etapa
17.00	Sedem dni v parlamentu
17.15	Risanka: Richie Rich
18.00	Dnevnik, loterija, nabožna odd.
18.20	Variete: Buona fortuna
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Gala večer: Viva il cinema, s podeljevanjem nagrad David di Donatello
23.00	Dnevnik
23.10	Dnevnik - posebnosti
0.10 Nočni dnevnik
0.20 Nočni film: L ultimo omicidio (dram., ZDA 1964, r. Ralph Nelson, i. Alain Delon)
| RAl 2______________________________|
8.00	Aktualno: Week end
9.00	Dok.: Spazi della civilta
9.30	Aktualno: Evropski dnevi
10.15	Medicinska rubrika: Trentatre
10.25	Filmska matineja: La guerriglie-ra (dram., Fr.-It.-Šp. 1982, r. Pier-re Kast, i. Agostina Belli, Mauri-ce Ronet)
11.55	Inf. oddaja: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Šport, vreme in loterija
13.30	Tribuna za evropske volitve
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - O priseljencih
15.00	Turistična oddaja: Viaggiando
16.00	Izobraž. oddaja: Lhconografia del bambino nelLarte
16.30	Športna rubrika: Rotosport, vmes bilijard, vaterpolo, atletika
18.30	Ob obletnici republike
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Debata na temo Vojni dnevi in film: Duello nel Pacifico (vojni, ZDA 1968, r. John Boorman, i. Lee Marvin, Toshiro Mifune)
22.25	Dnevnik - nocoj
23.40	Športna rubrika
| RAl 3______________________________
10.55	Koncert z Orkestrom Scarlatti in dirigentom Massimom Biscardi-jem (Ravel - Le Tombeau de Co-uperin, Poulenc - L histoire de Babar, le petit elephant)
11.00	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Italijanske dežele
15.00	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Evropska volilna tribuna
20.15	72. giro (povzetki in komentar)
20.30	Daljna obzorja: Avstralija - Gozd evkaliptusov
21.30	Variete: Čari amici vicini e lon-tani... (vodi Renzo Arbore)
23.20	Filmske novosti
23.25	Nočni dnevnik
23.40	Variete: Blob. Di tutto di piu 0.25 Video fragmenti: Black and blue 0.55 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Gala predstava tudi za filmske nostalgike
Nocoj bodo v gledališču Delle Vittorie podeljevali filmske nagrade David di Donatello, gala predstavo pa bo neposredno prenašala RAl 1 ob 20.30. Variete bosta vodila Enrico Montesano in Gabriel-la Carlucci (na sliki). Poleg baletov in modnega defileja na filmsko temo jia bo dovolj prostora tudi za nostalgike. Številne točke bodo namreč posvečene prav preteklosti, ki bo zaživela z odlomki znanih filmskih del in s pesmimi iz slavnih glasbenih kulis.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE5
8.30
9.30 10.30
15.00
17.00
18.00
20.25
20.30
22.35
0.05
1.05
Nanizanka: Una fami-glia americana Šport: golf
Kvizi: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie Film: La Pica sul Pacifico (kom., It. 1959, r. Montero Bianchi, i. Tina Pica, Ugo To-gnazzi)
Nanizanka: Glitter Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito Rubrika: Radio Londra Film: Innamorato paz-zo (kom., It. 1981, r. Castellano-Pipolo, i. Adriano Celentano, Ornella Muti)
Film: Bellezze sulla spiaggia (kom., It. 1961, r. Romolo Girola-mi, i. Valeria Fabrizi) Šport: boks Nanizanki: Baretta,
2.00	Mannix
11.30	Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper
13.30	Dokumentarec: Planeta Big Bang
15.30	Film: La frusta dell'a-mazzone (pust., ZDA 1958, r. Harmon Jones, i. Rhonda Fleming)
17.30	Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 18.30 General Hospital
19.30	Aktualno: Ob evropskih volitvah, 20.00 Dentro la notizia
20.30	Film: Le avventure del capitano Hornblower (pust., VB 1951, r. Rao-ul Walsh, i. Gregory Pečk, Virginia Mayo)
22.45 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
23.15 Iz parlamenta
24.00 Deželni tednik
0.10 Film: Viva Villa (biog., ZDA 1934, r. Jack Con-way, i. VVallace Beery)
ITALIA 1
	RETE 4	13.00
8.10 Nanizanki: Lou Grant,		
	9.00 Switch	14.00
10.00	Film: Porta un bacione	
	a Firenze (kom., It.	15.00
	1955, r. Camillo Mas-	16.00
	trocingue, i. Milly Vi-	18.00
11.20	tale) Aktualno: Ob evrop-	
	skih volitvah	
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30 Film: Una 44 magnum
per 1'ispettore Callag-han (krim., ZDA 1974, r. Ted Post, i. Clint Eastwood, Hall Holbrook)
23.00	Šport: Wrestling
24.00	Film: Galactica - l'at-tacco dei Cylon (fant., ZDA 1978, r. Vince Ed-wards, i. Richard Hatch)
ODEON________________
8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Le spie 9.30 Nan.: Goodtimes
10.15 Aktualno: II Leonardo
10.45 Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
13.30	Vesti: Odeon News
14.00	Rubrika: Forzaltalia
15.30	Film: Napoli sole mio (kom., It. 1958, r. Gior-gio Simonelli, i. Titina De Filippo)
17.30	Sugar in risanke
19.00	Filmske novosti
19.30	Aktualno: Ouestitalia
20.00	Rubrika o motorjih
20.30	Film: Uragano di fuo-co (dram., ZDA 198, r. Ernest Pintoff, i. David Huffman, Casie Yates)
22.30	Glasbena oddaja: Caf-fe Italia
23.30	Vesti: Odeon News in Top motori
24.00	Nanizanka:	Night
Head
_____TMC_________________
7.30 Vesti: Evening News
11.00	Risanke: Snack
13.00	Dnevnik in vesti 13.10 Šport: boks - evr. prvenstvo, tenis - Turnir
Roland Garros, atletika (iz Beograda), plavanje - miting v Monte Carlu
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nogomet: VB-Poljska
22.15	Kolesarstvo: Zakulisje 72. gira
23.15	Film: PT 109, pošto di combattimento (vojni, ZDA 1963, r. Leslie Marinson, i. Cliff Robertson)
TELEFRIULI__________
11.30	Glasbena rubrika: Voglia di mušica
12.30	Rubrika o motorjih
12.55	Dnevnik
13.15	Modni defile
13.30	Rubriki: Šport club, Zdravstvo danes
15.00	Musič box
18.00	Nad.: Fregoli
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Aktualno: Ekonomija in politika
20.30	Film: Hammet - inda-gine a China Town (krim., ZDA 1983, r. Wim Wenders, i. Fre-deric Forrest)
22.30	Proza: 'O scarfalietto (Eduardo Scarpetta)
0.30 Dnevnik, dražba, vesti
TELE 4______________
• SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________|
8.10 Otroška matineja: Radovedni Taček - Pravljica, 8.30 Čirule, Čarule - Čarobne domine, 8.45 kratki film James, 9.05 Majske igre, 9.40 Tisoč idej za mlade naravoslovce, 10.10 Levstikovi nagrajenci '89, 10.40 Ex libris
11.40	Glasbena oddaja: Naša pesem
15.20	Festival mladih (iz Murske Sobote)
15.40	Video godba (pon.)
16.30. Dnevnik
16.45	Otroška oddaja: ZBIS - Tončkove sanje (Pavle Zidar)
17.00 Film: Vesela dvajseta leta s Stanom in Oliem (kom., ZDA 1965, r. Robert Voungson)
18.30	Dokumentarec: Naš edini svet
19.05 Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik, vreme, Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Nad.: Dolina lutk (zadnji del)
21.25 V spomin Countu Basieju
22.35 Dnevnik
23.45	TV film: Zadeva Cartier (kom., ZDA 1984, r. Rod Holocomb, i. Joan Collins, David Hasselhoff)
RTV Koper______________________
11.00	Tenis: mednarodni turnir Rol-land Garros (neposredni prenos iz Pariza),vmes (ob 13.30 in 16.00) TVD Novice
17.00	EP v atletiki: finale (neposredni prenos iz Beograda)
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športni dnevnik: Sportime
20.30	Nogomet: kvalifikacije za SP '90, Anglija-Poljska (posnetek)
22.15 TVD Novice
22.25 Športni dnevnik: Sportime
22.40 Košarka: NBA Today
RTV Ljubljana 2_______________
14.30	Informativna oddaja: Kako biti skupaj
15.00	EP v boksu (iz Aten)
17.45 EP v atletiki: finale (neposredni prenos iz Beograda)
19.00	Kronika festivala športne rekreacije
19.30	Dnevnik
20.15 EP v boksu (posnetek iz Aten)
21.00	Dobrodelni koncert ob dnevu zaščite človekove okolice
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Mladinski zbori Zoltana Kodalyja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije; 14.30 Glasbeni listi;
14.45	Filmi na ekranih; 15.00 Sobotni razmislek; 16.30 Problemi sodobne družbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Baročna glasba za trobento in orgle; 18.00 Košarka play off: Malagutti-Jadran (prenos iz Bologne);
19.20	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Mariborski feljton;
12.10	Čestitke; 13.00 Danes do 13.00;
13.30	Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Naši poustvarjalci; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši;
18.35	Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.50 Pošiljam ti razglednice; 8.00 Casual; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciane; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje,-
11.00	Narečna oddaja; 11.30 Superpass;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Športni pregled; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The best of rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak.
FILMI NA MALEM EKRANU
OSEBNOST TEDNA
Omamni glas rdečelaske
»Izkoriščati zna svoj razkošni glas v vseh možnih odtenkih in je prva, ki ji je uspelo odlično spojiti več različnih glasbenih žanrov,« je zapisal Le Paiisien. Za »gorečo privrženko najskrajnejše poklicnosti« jo je označil France Soir. Dejstvo je, da je Milva s svojim četrtkovim koncertom v Casind de Pariš usodno očarala francosko občinstvo, ki jo je skoraj preplavilo z burnim ploskanjem in navdušenim vzklikanjem.
Milva, očarljiva rdečelaska z globokim žametastim glasom, je spet dokazala svojo umetniško veličino, predvsem pa resnost in zanesljivo kakovost. Nastopila je v okviru drugega pariškega glasbenega festivala in se predstavila z repertoarjem pesmi, ki so nastale v letih med prvo in drugo svetovno vojno. Še posebno omamna in presunljiva je bila njena intepretacija, v katero je italijanska pevka zlila vse emocije, čustva, upanja in tesnobo generacij, ki so doživljale razburkano medvojno obdobje, ko se je v usodo človeštva že pisala vojna ihta.
Večer nemških, italijanskih, francoskih in angleških medvojnih pesmi je v resnici ponazoril takratno vzdušje in sploh ni izzvenel kot ironično povzemanje nekdanjih uspešnic, kot so Tabarin, The Man I Love, Creola, Tornerai, Parlami d’amore Mariu, na katerega smo danes navajeni. Milva pa je občinstvo naravnost začarala, ko je na koncu koncerta, ovita v črno obleko, spet stopila na oder in pred ognjeno rdečo kuliso zapela slavno Lili Marlen.
UNA 44 MAGNUM PER LTSPETTORE CALLAGHAN — Magnum Force, ZDA 1974.
V soboto, 3. junija, ob 20.30, na Italia 1.
Filmska detektivka. Clint Eastwood je kot naravni naslednik Johna Waynea eden najpopularnejših zvezdnikov ameriškega filma. Njegova igralska kariera je precej heterogena, saj vsebuje vse od komercialnih do angažiranih vlog. Vendar je Eastwood širšemu občinstvu in oboževalcem znan predvsem po dveh značilnih likih: kot samotni in redkobesedni jezdec Leonejevih kavbojskih pustolovščin ali kot »trdi« policaj iz krvave sage o inšpektorju Callaghanu. »Dirty« Harry se mora tokrat spoprijeti z lastnimi kolegi, ki so baje vpleteni v pokol sicer pokvarjenih zločincev. Trdovratni policaj ne popusti pritiskom in opozorilom ter gre svojo pot, čeprav ga vodi do nepričakovanega razpleta. Na tej nevarni poti mu je edini prijatelj zvesti revolver colt magnum 44.
f	\
VIDEO NOTES
Oddaja: —....—_______...
Postaja:..............
Ura:	_________________
V_______________________J
TALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1		RAI 2		RAI 3
8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (vodi Piero Angela)
9.00 Nedeljska rubrika: Canigatti & C. - Piccoli passi, grandi affetti
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija
10.30	Polaganje venca predsendika republike (prenos iz Rima)
11.00	Maša, nato habožna oddaja
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere
14.00	Športne vesti
14.10 Film: Arrivano i dollari (kom., It. 1957, r. Mario Costa, i. Alberto Sordi, Mario Riva)
15.45 72. giro - 15. etapa
17.00	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
17.20 Športne vesti
18.15	Športne vesti: 90. minuta
19.50 Vreme in dnevnik
20.30	Variete: Domenica in... sera
22.15	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Turnir Roland Garros, nato atletika (iz Beograda)
8.00
8.30
10.25
11.45
12.25
13.00
13.20
13.30
15.30
16.45
18.50
19.35
20.00
20.30
22.10
22.25
0.40
1.05
Aktualno: Week end Variete: Patatrac, vmes risanka Tom & Jerry in nanizanka Alf Film: II cavaliere implaccabile (pust., ZDA 1954, r. Allan Dwann, i. Vvonne De Carlo, Corvel Wild)
Rubrika: Video week end Informativna oddaja: Automia Dnevnik - ob trinajstih Dnevnik - športne vesti Variete: Piccoli e grandi fans Evropski pokal v atletiki (prenos iz Beograda)
Film: Lldolo delle folle (biog., ZDA 1942, r. Sam Wood, i. Garry Cooper, Teresa Wright) Nogometno prvenstvo A lige Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Zabavna oddaja: Conto su di te (vodi Jocelyn)
Dnevnik - nocoj Avtomobilizem Fl: VN ZDA Kulturna rubrika: LAguilone Glasbena oddaja: Sanremo jazz '87 - Mingus Dinasty
9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja
11.00	Tenis: Turnir Roland Garros 11.40 Motociklizem: VN Avstrije, 125
ccm (prenos iz Salzburga)
12.30	Tenis: Turnir Roland Garros 13.25 Motociklizem: VN Avstrije (250
ccm), vmes (14.00) deželne vesti
14.30	Turnir Roland Garros
14.55	Motociklizem: VN Avstrije (500 ccm)
15.55	Dokumentarna oddaja: Komični drobci
16.15	Variete: Va' pensiero
18.35 Športna rubrika: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Nogometno prvenstvo B lige
20.15	72. giro (povzetki in komentar)
20.30	Aktualnosti: Chi Pha visto? (vodita Donatella Raffai in Paolo Guzzanti)
22.45	Rubrika: Filmske novosti 22.50 Nočni dnevnik
23.05 Nogomet - deželna prvenstva
Nedeljski variete z radovednimi marsovčki
Domišljija avtorjev zabavnih oddaj je zelo podobna sodu brez dna: zdi se, kot bi nove variacije na isto temo stresali kar iz rokava! Kopici »najrazličnejših« varietejev se bo nocoj (ob 20.30 na Italia 1) pridružil še eden. Že iz naslova - Trisitors - lahko sklepamo, da je to »nevsakdanji« primerek. V 14 delih ga bo vodila oz. odigrala trojica komikov Trettre (na sliki z gosti prve oddaje), ki so se prelevili v trojico marsovčkov in skušajo spoznati vse »tajnosti« tv sporočanja.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE5_____________
8.45	Nabožna oddaja
9.30	Aktualno: Block notes
10.30	Nanizanka: Laverne e Shirley
11.00	Aktualno: II girasole,
11.30	Le 7 bellezze
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Film: Papa ma che cosa hai fatto in guer-ra? (kom., ZDA 1966, r. Blake Edwards, i. James Coburn, Dick Shawn)
16.00	Nanizanki: 16.00 Fox,
17.00	Love boat
19.00	Kviza: La ruota della fortuna, 19.45 Tra moglie e marito album
20.30	Film:	Wiesenthal
(dram., ZDA, r. Bryan Gibson, i. Ben King-sley, Renee Souten-dijk, 1. del)
22.20	Dosje: Fantasmi al pas-so deltoca
23.05	Aktualno: Italija sprašuje
23.50	Šport: golf 0.50 Nanizanki: Baretta,
1.45	Mannix
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarec: Piane-ta Big Bang
10.30	Nanizanka: Mississip-pi
11.20	Aktualno: Ob evropskih volitvah
11.30	Rubrika iz parlamenta
12.15	Nanizanki: Longstre-et, 13.15 Arabesgue
14.15	Aktualno: Ob evropskih volitvah
15.00	Nan.: Katie & Allie
15.30	Film: Hanno ucciso Vicky (drma., ZDA 1953, r. Harry Horner, i. Jeanne Crain, Jean Peters)
17.00	Nanizanka: L ora di Hitchcock
18.00	Film: 10 in amore (kom., ZDA 1957, r. George Seaton, i. Clark Gable, Doris Day)
20.30	Film: La rosa nera (pust., ZDA 1950, r. Henry Hathaway, i. Tyrone Power, Orson VVelles)
23.00	Film: I magnifici uo-mini della manovella (dok., SZ, r. Jiri Men-zel, i. Rudolf Hrusin-ski, Blažena Hoolizo-va)
0.40 Nanizanki: Vegas, 1.40 Missione impossibile
ITALIA 1____________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanka: Boomer cane intelligente
11.00	Dokumentarna oddaja: Jonathan
12.00	Rubrika: Nessundor-ma
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	Film: Gli Orsi vanno in Giappone (kom., ZDA 1978, r. John Berry, i. Tony Curtis, Early Jackie)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke
18.00	Risanke: Foofur Su-perstar, 18.30 Benjamin, 19.00 Siamo fatti
cosi, 19.30 Gli amici cercafamiglia, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Trisitors
22.00	Nanizanka: Tutti per uno
23.00	Rubrika: Nessundor-ma
23.15	Film: Ali American Boys (kom. ZDA 1979, r. Peter Vates, i. Den-nis Christopher, Den-nis Ouaid)
1.05	Nanizanka: Star Trek
ODEON______________
13.00	Rubrika: Ouestitalia
13.30	Nadaljevanka: La sto-ria di Maria
15.30	Film: Un detective con i tacchi a spillo (krim., ZDA 1983, r. Terry Ja-meson, i. Bess Armstrong, Celeste Holm)
17.30	Risanke: Sugar
19.30	Glasbena oddaja: Caf-fe Italia
20.30	Film: Arma mortale (dram., ZDA 1988, r.Michael Miner, i. Rodney Eastman, Ed Nelson)
22.30	Film: Urban Warrior (fant., ZDA 1988, r. Joseph Warren, i. Karl Landgren, Alex Vita-le)
0.30 Nanizanka: Un salto nel buio
TMC_________________
10.00	Risanke
11.35	Motocilklizem: VN Avstrije - 125 ccm (iz Salzburga)
12.30	Papežev blagoslov
12.45	Rubrika: A tutfoggi
13.20	Motociklizem: VN Avstrije (250 in 500 ccm),
nato tenis - turnir Roland Garros in plavanje - miting v Monte Carlu
19.00	Nanizanka: Autostop peril cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Kolesarstvo: 72. Giro
21.45	Avtomobilizem: Fl:
VN ZDA (prenos iz Phoenixa)
0.30 Dokumentarec: Planeta azzurro
TELEFRIULI__________
10.30	Nanizanka: Matt e Jenny
11.00	Glasbena oddaja
11.30	Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja
12.00	Zelena dežela
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Film: II vero e il falso (kom., It. 1972, r. E. Vis-conti, i. Terence Hill)
16.30	Dokumentarec: Skrivnosti sveta
17.00	Glas. odd.: Seicorde
18.00	Nanizanka: Justice
19.00	Športne vesti
20.30	Film: Peccato d amore (dram., ZDA 1972, r. R. Bolt, i. S. Miles)
22.30	Nan.: Riuscira la nos-tra carovana di eroi a...
23.00	Šport
1.00	Vesti: News
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1______________|
9.25	Otroška matineja: Živ Žav, 10.10 nadaljevanka Nevarni zaliv (pon. 2. dela)
10.40	Nad.: Dolina lutk (pon. 4. dela)
11.30	Domači ansambli: 20 let Celjskega instrumentalnega kvinteta
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja (prod. TV Novi Sad)
13.00	Video strani
14.10 Video strani
14.20	Festival mladih (iz Murske Sobote)
14.40	Film: Meč maščevanja (zgod., Fr., r. Andre Hunnebelle, i. Jean Marais, Elsa Martinelli)
16.30	Dnevnik
16.45	Glasbena oddaja: Circummusica
17.35	Nadaljevanka: Dolina lutk (pon.
5. in zadnjega dela)
18.25	Popularni operni zbori
18.45	Risanka, TV Mernik, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Ptice pod nebom (r. Daniel Marušič, i. Zijad Gra-čič, Žarko Potočnjak, 4. del)
21.25	Zdravo, vmes dnevnik
RTV Koper____________________
11.00	Tenis: turnir Roland Garros
11.45	Motociklizem: VN Avstrije, 125
ccm (iz Salzburga)
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Noi la domenica, šport in spektakel, vmes teniški turnir Roland Garros, motociklizem -VN Avstrije, (17.00) EP v atletiki in (20.00) kolesarstvo - 72. giro (povzetki)
20.30	Športna rubrika: A tutto campo
22.00	TVD Novice
22.10 Košarka: NBA Today
23.30	Avtomobilizem Fl: VN ZDA (iz Phoenixa)
RTV Ljubljana 2______________
10.00	Danes za jutri in nad. Odpisani
13.30	Sarajevski glasbeni večeri '89
15.00	Športno popoldne, vmes (15.25) plavalni miting (iz Maribora)
19.00	Motociklizem: VN Avstrije (posnetek iz Salzburga)
19.30	Dnevnik
20.05	Dok. oddaja: Ptice na Kosovu
22.40	Avtomobilizem Fl: VN ZDA
• RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu;
9.45	Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Vitezi skrivnostnih dežel - Kralj Arthur in vitezi okrogle mize (Lučka Susič); 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon;
11.45	Nabožna oddaja: Vera in naš čas;
12.00	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Hudičeva mati (pon.); 14.55 Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati in intervjuji; 16.30 Proza: Otožni, veseli in zli norci (pripravlja Anton Petje); 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra;
9.05	Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja;
10.35	Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo;
17.30	Humoreska tedna; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti;
11.30	Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
14.45	Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem;
10.35	Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in športni dogodki; 17.33 Made in JU;
18.00	Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športni dogodki; 20.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba.
1
FILMI NA MALEM EKRANU
IZZA IGRIŠČ
Sandro Vidrih
Na vprašanje, kako se je odločil za delo športnega novinarja na TV Koper, odgovori Sandro Vidrih z eno samo besedo: »Naključno.« Kot pravi, ga je namreč nekega dne, daljnega leta 1971 prijatelj in kasnejši kolega Sergio Tavčar prosil, naj ga iz Trsta pelje v Koper, da bi se prijavil na delovno mesto športnega novinarja. Koprski TV studio je bil takrat še v povojih, glavni adut, na katerega je stavil svoj uspešni prodor med občinstvo, pa je bil prav šport. In tako se je zgodilo, da je takrat 22-letni Sandro Vidrih, doma iz Trsta, pristal v športni redakciji TV Koper, v kateri se je vsa ta leta kalil, si nabiral .znanja in izkušenj, spoznaval kolege in športnike po vsem svetu. Danes je Sandro novinar-ko-mentator, strokovnjak za alpsko smučanje in atletiko priznan in cenjen na obeh straneh meje, tako med gledalci kot med svojimi kolegi.
Komentatorsko delo, pravi, je trdo zaslužen kruh, saj je to, kar gledalci vidijo na TV zaslonih, rezultat dolgoletnih izkušenj, znanja, podatkov in spoznavanja športnega sveta. In vendar se Sandro ne bi odpovedal temu delu, čeprav ga pogosto za daljši čas odtegne družini. Pravi, da se med stenami domače TV počuti utesnjenega in da globoko zadiha šele na terenu, ob neposrednem stiku s športom in z zdravim tekmovalnim duhom. Na svetovnem pokalu v smučanju v Laaxu je januarja letos komentiral svoj tisoči prenos, danes pa se nam bo oglasil iz Beograda.
LTDOLO DELLE FOLLE — The Pride Of The Vankees, ZDA 1942.
V nedeljo, 4. junija, ob 16.45, na RAI 2.
Biografski film. Režiser Sam Wood, avtor uspešnih humoresk z brati Marx, kot sta, denimo, Večer v operi in Dan na dirkah, je res posrečeno izbral Garyja Cooperja za protagonista svojega filma o bezbolskem prvaku Louju Gehringu. Wood spremlja legendarnega športnika še od mladih let, ko se ta deli med študijem na univerzi in igro na bezbolskem igrišču. Nato na spektakularen način podaja kroniko njegove epopeje: Lou Gehring je v šestnajstih letih odigral nad dvatisoč (pretežno zmagovitih) tekem za barve moštva Vankeesov. V tem filmu se torej srečujeta dva značilna mita ameriške družbe: junaka iz filmskega sveta (Cooper) in športnega prizorišča (Gehring) si očitno nista v laseh, pač pa se dopolnjujeta in s tem dosegata še večji učinek.
VIDEO NOTES
Oddaja:...... .........V
Postaja: v - C/'	_-_—--—-
Ura:-------------------
\________________________v
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1__________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: La spilla nera 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna: Evropa jutri
14.10 Nanizanka: Stazione di servizio 14.40 Risanke: Evropske pravljice 15.15 Sedem dni v parlamentu
15.30	72. giro - 16. etapa
17.00	Risanka: Albertone
17.30	Biblijsko branje (4. odd.)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	30 let naše zgodovine
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Knjiga, almanah, dnevnik
20.30	Film: La dove scende il fiume (vestern, ZDA 1952, r. Anthony Mann, i. James Stewart)
22.05	Dnevnik, tribuna, filmi 23.20 Reportaža: Raid Peking-Pariz
24.00	Dnevnik - danes v parlamentu 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
| RAI 2_____________________________
6.35 Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 9.00 Film: In due si soffre meglio (kom., It. 1948, r. Nuncio Fiala-somma, i. Carlo Ninchi)
10.30	Oddaja o protestantizmu 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno in Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, vreme in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
15.00	Kviz: Argento e oro, nato šport
17.00	Dnevnik, nato Volilna tribuna 17.10 Znanstvena rubrika: La mota
18.30	Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Moonlighting
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
21.35	Raziskava: Tisoč in ena Italija -L'avarizia di stato
22.25	Dnevnik - nocoj
22.35	International DOC CLUB
23.25	Dnevnik, nato La mota
1.05 Film: Lo sbaglio di essere vivo (kom., It. 1945, r. C. L. Bragaglia, i. Gino Cervi)
RAI 3________________________
10.00	Atletika (prenos iz Trenta)
10.30	Šport: Supermare Cross (prenos iz Reggio Calabrie)
11.00	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.30	Tenis: Turnir Roland Garros, vmes bezbol (povzetek tekme iz prvenstva) in off-shore (iz Benetk)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	72. giro. (povzetki in komentar)
20.10 Variete: Blob. Di tutto di piu
(vodita Enrico Ghezzi in Marco Giusti)
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	Aktualnosti: lo confesso - Parole segrete in TV
22.25 Dnevnik - nocoj
22.30	Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
Montanelli o vojni, ki je spremenila svet
Indro Montanelli (na sliki z Mariom Cervijem) je prav gotovo eden najvidnejših italijanskih intelektualcev. Značilen je predvsem njegov ironičen, mnogokrat celo preveč polemično izostren ton, s katerim rad obravnava aktualne in zgodovinske dogodke. Nocoj, ob 22.35, se na Rete 4 začenja niz oddaj z naslovom La guerra che cambid il mondo, v katerih bo Montanelli s posebno natančnostjo analiziral vse dogodke, ki so privedli do izbruha 2. svetovne vojne.
■ ZASEBNE TV POSTAJE,
8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 Il pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 Webster, 16.30 II mio amico Ricky
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.25 Rubrika: Radio Londra
20.30	Film:	Wiesenthal
(dram., ZDA, r. Brian Gibson, 2. del)
22.20	Nan.: Top Secret
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate
0.50 Rubrika: Premiere 0.55 Nan.: Baretta, 1.50 Mannhc, 2.45 SWAT
RETE 4______________
7.40 Nanizanki: Lou Grant,
8.30	Switch
9.30 Film: La fabbrica dei soldi (kom., It.-Fr. 1965, r. Juan Estelrich, i. Jose Varguez)
11.20 Aktualno: Ob evropskih volitvah
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il
mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nadaljevanka: Febbre damore
18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.301 Jefferson
20.00 Aktualno: Dentro la notizia
20.25 Aktualno: Elettorando (vodi Maurizio Co-stanzo)
20.35	Film: Il giullare del re (kom., ZDA 1956, r. Norman Panama, i. Danny Kaye, Glynis Johns)
22.35	Dosje: La guerra che cambio il mondo (vodita Indro Montanelli in Mario Cervi)
23.05 Aktualno: Ob evropskih volitvah
0.05 Nanizanki: Vegas, 1.05 Missione impossibile
ITALIA 1___________
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30 Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00 Risanka: D'Artagnan e i moschettieri del re 20.30 Film: Staying alive (glas., ZDA 1983, r. Silvester Stallone, i. John Travolta, Finola Hughes)
22.20 Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.20 Brothers 23.50 Rubrika: Premiere 23.55 Nanizanke: Taxy, 0.25 Giudice di notte, 0.55 Kung-fu
OPEON_______________
8.15 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanka: The Colla-borators
10.30	Filmske novosti
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15 Nan.: Goodtimes
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Sepolto vivo (srh., ZDA 1962, r. Ro-ger Corman, i. Ray Milland, Hazel Court)
22.30	Film: Tre passi nel de-lirio (srh., It. 1968, r. Fellini-Vadim, i. Alain Delon, Jane Fonda)
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glas. odd.: Clip clip
15.00	Tenis: Turnir Roland Garros (iz Pariza)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Oddaja o turizmu
22.45	yesti
23.00	Šport: avtomobilizem (iz Varana), Turnir Roland Garros, 72. giro (povzetki)
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanka: Matt e Jenny
12.00	Dok.: Skrivnosti sveta
12.30	Kronika o motorjih
13.00	Vesti
13.30	Dok.: Možje in dogodki 20. stoletja
14.00	Musič box
17.30	Nadaljevanki: Miche-le Strogoff, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: Giorno per giorno
20.00	Športna rubrika 21.15 Nanizanka: Gli ultimi
cingue minuti
23.30	Dnevnik 0.30 Vesti: News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi
SL O venSK^. MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________j
17.20 Video strani
17.30	Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Poklici v izdelovanju usnja in krzna ter usnjene konfekcije
18.00	Video strani
18.05	Dnevnik
18.10 Mozaik. Zrcalo tedna, 18.25 Naš utrip
18.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Črka, 18.55 Stara železniška postaja
19.15 Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Aktualna oddaja: Mladi avtorji -Miran Zupančič (Domov), Jan Zakonjšek (Primer Vladimirja Pavlina) in Mile Vilar (Zima)
21.00	Oddaja o kulturi: Osmi dan
21.45 Dnevnik
22.05	Poletna noč: vmes nadaljevanka Onassis (po biografiji Petra Evansa, r. Waris Hussein, i. Raul Julia, Francesca Annis, Jane Seymour, 1. del) in humoristična serija Alo, Alo (1. del)
1.00 Video strani
|_____RTV Koper
9.00 Tenis: turnir Roland Garros (neposredni prenos iz Pariza), vmes (ob 13.30, 16.00 in 18.50) TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tednik: Settegiorni
20.30	Košarka: NBA Today - finalna srečanja
22.15 TVD Novice
22.25 Športni dnevnik: Sportime magazine
22.35 Kolesarstvo: 72. giro - 16. etapa (povzetki)
23.10 Avtomobilizem Fl: VN ZDA (povzetki)
RTV ljubljana 2_________________
16.30	Poskusni satelitski prenosi
17.45	Po brezkončnosti sveta: Azija 18.15 Svet športa
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35 Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja
21.05 Svet na zaslonu
21.45	Poskusni satelitski prenosi
RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva;
10.00	Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, vmes (12.00) Pandorina skrinjica, (12.40) Tekmovanje Seghizzi; 13.20 Glasba po željah;
13.30	Gospodarska problematika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Drama: Doktor Živago (11 del); 15.29 Kupujem-proda-jam z Vesno, Mladi in dermatolog, Svetujemo vam; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka;
8.25	Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico;
9.05	Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Domača glasba; 13.00^ Danes;
13.20	Zabavna glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Novosti naše diskoteke;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Super-pass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.300 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd;
7.40	Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pirpovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina;
11.00	Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno;
14.00	Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Mixage; 16.33 Zdravo, otroci;
17.00	Bubbling; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
10.30	Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
TV NOVOSTI
Spet v duhu poletnih noči
Poletje je pred vrati in seveda je poletna sapa zajela tudi ljubljansko televizijsko hišo, ki nam spet ponuja vsakoletne poletne noči. Vsak večer od ponedeljka do sobote nam bodo posamezni voditelji postregli s »poletnimi« zanimivostmi.
Urednica tega poletnega »niza« je, kot v preteklih letih, Nataša Asejev, ki nam bo popestrila današnji večer. Zasnova večerov je podobna lanski. »Noči« se bodo začele med 22. in 23. uro. Takoj po napovedi bo prva nanizanka; za prvi teden so uredniki izbrali štiridelno nadaljevanko o mogotcu Onassisu. Proti koncu oddaje bo na vrsti krajša zabavna nanizanka, ki se bo spreminjala iz dneva v dan.
Razlikoval se bo seveda tudi vmesni del. Ob ponedeljkih in sredah bodo v študiju razni gostje. Ob torkih so predvidene reportaže iz domačih in tujih turističnih središč. Za četrtek bodo odločali gledalci s svojimi sugestijami in željami, ki jih bodo izražali s kuponi iz revije Stop. Ob sobotah se bodo voditelji oglašali v živo iz raznih krajev Slovenije. Najkrajša bo vedno petkova noč, ker je že ob polnoči na sporedu film, zato bo tudi njena vsebina prožnejša. Med voditelji so seveda tudi nekateri »stari« znanci in znanke, kot recimo Neva Zajc, Saša Gerdej in Miša Molk (na sliki), Silvo Teršek, Franček Jauk, Janez Čuček, Janko Ropret in mnogi drugi.
LA DOVE SCENDE IL FIUME — Bend Of The River, ZDA 1952.
V ponedeljek, 5. junija, ob 20.30, na RAI 1.
Vestern. Leta 1880 karavana pionirskih voz odpotuje na Zahod proti Oregonu. Na njenem čelu je Glyn (James Stewart), bivši pustolovec, ki se je odrekel nepoštenemu življenju in sedaj vestno vodi nemočne pionirje po nevarnih soteskah Zahoda. Po zaslugi izkušenega izvidnika uspe potujoči sprevod premostiti številne težave in ovire. Že zreli James Stewart predstavlja pravega »človeka z Zahoda«, saj s svojo značilno držo spada v tisti krog igralcev (Cooper, Fonda, Douglas, Scott, Wayne), ki so edinstveno soustvarili lik glavnega junaka kavbojske epopeje, samotnega, pogumnega in romantičnega jezdeca sredi prostranih prerij. Podobno vlogo je Stewart imel v Mannovih delih Winchester '73 in L Uomo di Laramie, v Fordovih Cavalcarono insieme in L uomo che uccise Liberty Walance ter v Davisovem L amante Indiana.
C 7	^
VIDEO NOTES
Oddaja: ' j.:.^.:.....L.
Postaja:______________
Ura:______ ___________
V________________________^
ITALIJANSKE TV MREŽE
ipiiiiiiiiiiii
RAI 1_________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nadaljevanka: La spilla nera
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna: Evropa jutri
14.10 Nanizanka: Stazione di servizio
14.40	Risanke: Evropske pravljice
15.00	Italijanska kronika
15.30	72. giro - 10. etapa
17.00	Risanki; Albertone, Turboteen
17.55	Danes v parlamentu in vesti
18.05	30 let naše zgodovine
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
22.05	Dnevnik
22.15	Evropska volilna tribuna
23.15	Informativna oddaja: Verso l'Eu-ropa - Italija
0.05 Dnevnik - danes v parlamentu 0.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Izobraževalna oddaja: Srečanje z Leopardijem
RAi 2_________________________|
6.35 Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Fernandel e le donne (kom., Fr. 1953, r. Rene Le He-naff, i. Fernandel)
10.15 Nan.: La signora e il fantasma
10.55	Medic, rubrika in tečaj ruščine 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-
giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes, Tribuna
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta, vesti, Tribuna 17.10 Aktualni odaji: II piacere di abi-
tare, 18.00 Come noi
18.30	Dnevnik - šport
18.45	Nanizanka: Moonlighting
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Mayerling (dram., Fr. 1968, r. Terence Young, i. Omar Sha-riff, Catherine Deneuve)
22.45	Dnevnik in International DOC
23.45	Dnevnik in II piacere di abitare 0.55 Filmske novosti
1.00	Film: I migliori anni della nostra vita (dram., ZDA 1946, r. William Wyler, i. Myrna Loy, 1. del)
RAI 3_________________________
11.00	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.30	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza), vmes povzetki italijanskega prvenstva v ameriškem nogometu
17.45	Plavanje (iz Firenc)
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Evropska volilna tribuna
20.20	Aktualno: II martedi di Paolo Hendel
20.25 Variete: La tv delle ragazze
21.20	Film: Tepepa (pust., It. 1969, r. Giulio Petroni, i. Thomas Mili-an, Orson Welles)
22.55 Dnevnik - večerne vesti
23.00	72. Giro (povzetki in komentar) 23.15 Aktualno: Etica e informazione
(vodi Enzo Biagi)
23.20	Variete: Blob. Di tutto di piu 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
Glasno razmišljanje o etiki in informaciji
Po svojevrstnem torkovem komentarju Paola Hendla, nenavadnih pustolovščinah v varieteju La tv delle ragazze, večernem filmu in dnevniku, se bo nocojšnji spored na RAI 3 nadaljeval z oddajo Etica e informazione (ob 23.15). Vodil jo bo Enzo Biagi (na sliki), ki se po ciklusu z naslovom Linea diretta skoraj brez premora vrača na male ekrane. Kot po navadi bo Biagi obravnaval aktualnost, tokrat pa s posebno pozornostjo do odnosa med informacijo in etiko.
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE5______________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Carl genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Nanizanke: Love Boat,
16.00	Webster, 16.30 II mio amico Ricky
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: II gigante (dram., ZDA 1956, r. George Stevens, i. Rock Hudson, James Dean, 1. del)
22.30	Nan.: Top Secret
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Rubrika: Premiere
1.05	Nan.: Baretta, 2.00 Mannix, 2.55 SWAT
RETE 4______________
7.30	Nanizanki: Lou Grant,
8.20	Switch
9.20	Film: La forza del de-stino (dram., It. 1949, r. Carmine Gallone, i. Tito Gobbi)
11.20	Aktualno: Ob evropskih volitvah
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie- ' ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il
mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Nan.: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.25	Rubrika: Elettorando
20.30	Film: I due nemici (kom., It. 1962, r. Guy Hamilton, i. David Ni-ven, Alberto Sordi)
22.40	Dosje: La guerra che cambib il mondo
23.10	Aktualno: Ob evropskih volitvah
0.10 Nanizanki: Vegas, 1.10 Missione impossibile
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D Artagnan e i moschettieri del Re
20.30	Film: The Barbarians & Co. (pust., It.-ZDA 1987, r. Ruggero Deo-dato, i. Paul Peter, Paul David)
22.15	Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.15 Brothers
23.45	Rubrika: Premiere
23.50	Nanizanke: Taxi, 0.20 Giudice di notte, 0.50 Kung-fu
ODEON_______________
8.00	Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nanizanka: The Colla-borators
10.30	Filmske novosti
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar in risanke
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Che cavolo mi combini, papa ?!! (kom., Fr. 1984, r. Jean Paul Rappenau, i. Yves Montand, Isabelle Ad-
22.45	Llm: Ride bene... chi ride ultimo (kom., It. 1977, r. Caruso-Chiari, i. Walter Chiari)
TMC__________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Amare con rab-
bia (dram., ZDA 1984, r. James Foley jr., i. Ai-dan Ouinn, Daryl Hannah)
22.15	Aktualno: A come Eros
22.55	Vesti: TMC nocoj
23.10	Motorji in šport
23.40	Šport: turnir Rolland
Garros, 72. giro
TELEFRIULI__________
11.30	Nan.:Matte Jenny
12.00	Rubriki
13.00	Dnevnik
13.15	Modni defile
13.30	Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: Miche-le Strogoff, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Riuscira la nostra carovana...
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti
23.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
0.30 Dnevnik, nato vesti
TELE 4______________
■

■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________|
10.10	Mozaik. Šolska TV: Čustva -Vloga in pomen čustev v našem življenju, 10.30 Naravoslovje -Prilagajanje okolju, 10.50 Pamet je boljša kot žamet, 11.00 Osnovna šola tenisa
11.10	Tečaj angleščine
16.40	Poletna noč: nad. Oriassis, 17.35 nan. Alo, Alo (pon.)
18.05	Dnevnik
18.10	Mozaik. Da ne bi bolelo: Akupunktura v sodobni medicini
18.30	Spored za otroke in mlade: Čiru-le čarule - Čarobne kocke (6. odd.)c 18.35 Pisani svet - kratki film Šolska torba
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Trgovci s sanjami (po romanu H. Robbinsa, r. Vincent Sherman, 2. del)
20.55	Aktualno: Omizje
22.35	Dnevnik
22.50	Poletna noč, vmes nadaljevanka Onassis (2. del) in nanizanka Nenavadne zgodbe (1. del)
| RTV Koper_________________________
9.00	Tenis: turnir Roland Garros, vmes (ob 13.30, 16.00 in 18.50) TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
20.30	Mednarodni nogomet (posnetki)
22.15	TVD Novice
22.25	Športni dnevnik: Sportime
22.35	Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera
23.10	Kolesarstvo: 72. giro - 17. etapa (povzetki)
23.40	Tenis: turnir Roland Garros (povzetki)
RTV Ljubljana 2______________
18.00	Oddaja TV Beograd
19.00	Srečanje koroških vižarjev
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Mali koncert: violinist Volodja Balžalorsky in kitarist Igor Saje (Vivaldi, Paganini)
20.55	Dnevnik
21.10	Zabavni torek
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Poezija pred opero; 9.20 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Ž opernega repertoarja; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Ko študent na raj-žo gre; 12.40 Tekmovanje Seghizzi;
13.20	Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije; 15.00 Roman: Doktor Živago (12. del); 15.28 Hit parade: Pot do glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovensko pismo: Ivan Mrak - Pisma Karli Bulovčevi;18.45 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola,-
8.35	Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Radijska igra; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Odskočna deska; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
8.00	Prenos Radia L J; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.05	Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop;
7.40	Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Pripovedujejo...;
8.35	Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade;
10.05	Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.15 Knjižne novosti; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Avtomobilizem; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Glasba; 16.33 Superpass;
17.00	Bubbling; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasba za vse okuse; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
RADIJSKI NAD*
\y
Se zadnja Slovenska pisma
Radiofonski niz dramskega uredništva Radia Trst A Slovensko pismo ali pisna pričevanja slovenskih umetnikov, ki se je pričel januarja, se počasi izteka.
Danes, 6. junija, ob 18. uri (s ponovitvijo v nedeljo, 11. junija ob 14.10) je na sporedu predzadnja oddaja, to pot posvečena velikemu slovenskemu umetniku, dramatiku in pripovedniku Ivanu Mraku (1906-1986) oziroma njegovim pismom, ki jih je bil poslal zvestemu prijatelju, slikarju Franu Zu-petu-Krištofu.
Slikar umetnik Krištof Zupet, ki je na Slovenskem zaslovel kot odličen in svojevrsten portretist (trenutno poslikava cerkev v Vipavi), bo v oddaji sam bral pisma, ki mu jih je naslavljal Mrak (na sliki v mladih letih).
Korespondenca med Mrakom in Krištofom je potrditev in dokaz bližnjega odnosa med dvema globoko razmišljujočima človekoma in intelektualcema, ta odnos pa Krištof Zupet najbolje opisuje v svoji knjižici Sončnice za Ivana, ki jo je napisal po Mrakovi smrti. Tako pravi: »Stopal sem v stvarnost mogočne Mrakove sugestije, v kraljevski dom njegovih tragedij, ki sem jim pravično vedel skrajnostni pomen za nas in za svet. Zavedel sem se, da je naše povojno slovstvo le prah in videz, neka protestantska zakristija. Mrak pa polbog, zlata usta, mogočna vrata, nastopajoči bog, in vendar - človek, človek!«
Predzadnjo oddajo Slovenskega pisma so, tako kot ostale, pripravili avtor scenarijev Vladimir Jurc, snemalec in montažer Piero Del Linz ter režiser Sergej Verč. Zadnja oddaja iz tega niza bo na sporedu še v torek, 20. junija, njen naslov pa je Srečko Kosovel - Pisma domačim.
|
:::
I MIGLIORI ANNI DELLA NOSTRA VITA — The Best Years Oi Our Life — Najlepša leta našega življenja, ZDA 1946.
V torek, 6. junija, ob 1. uri, na RAI 2.
Dramatični film. Trije vojaki se vrnejo iz vojne. Prvi, kapetan Fredric March, se spet združi s svojo ženo in se vrne na delo v banko. Dana Andrews pooseblja pilota, ki zve, da ga njegova žena vara. Zaposli se kot natakar, ko izgubi to službo, pa mu pomaga soborec March in na koncu Andrews tudi poroči njegovo hčer. Tretji del te zgodbe o bolečem in težavnem vključevanju vojnih povratnikov v povojno stvarnost je posvečen nesrečnemu Haroldu Russellu, ki je v vojni izgubil obe roki in na novo zaživi le s prizadevanjem in ljubeznijo zvestega dekleta. Wylerjev film je zaslovel kot edinstvena komercialno-kvalitet-na uspešnica (6 Oskarjev), predvsem zaradi realistične upodobitve mladega ameriškega rodu, ki je v vojni preživel »najboljša leta življenja«.
VIDEO NOTES
Oddaja: _______________
Postaja: ...g__________
Ura: ^_________________
V________________________J
I J '
ITALIJANSKE TV MREŽE
mm
mm*
llili^lill

•T
a
1
2
^ S
lil • H
A
P c O.®
^ E o 9
L
RAI 1
RAI 2
RAI 3
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
10.20	175. obletnica karabinjerjev
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna: Evropa jutri
14.10	Nanizanka: Stazione di servizio ' 14.40 Risanka: Evropske pravljice
15.00	Odprta šola
15.30	72. giro - 18. etapa
17.00	Koncert godbe karabinjerjev
17.55	Danes v parlamentu in vesti
18.05	30 let naše zgodovine
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	TV film: Scarlatto e nero (r. Jer-ry London, i. Gregory Pečk, Christopher Plummer, 1. del)
22.05	Dnevnik, Volilna tribuna
23.15	Filmske novosti
23.20	Šport: Atletika
0.20 Dnevnik - danes v parlamentu 0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.50 Jadranje na odprtem morju
6.35	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Racconti d’estate (kom., It. 1958, r. Gianni Franciolini, i. Michele Morgan)
10.30	Risanke
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta, vesti, Tribuna
17.10	Aktualno: Lepa Italija, 17.35 L'a-go della bilancia, nato dnevnik
18.45	Nanizanka: Moonlighting
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Francis contro la camorra (kom., ZDA 1953, r. Arthur Lu-bin, i. Donald O Connor)
22.00	Dnevnik
22.10	International DOC club
23.00	Dnevnik, nato Incredibile
0.25 Film: I migliori anni della nostra vita (dram., ZDA 1964, r. VVilliam Wyler, 2. del)
11.00	Tenis: Turnir Roland Gorros (prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: tenis - turnir Roland Gar-ros (prenos iz Pariza)
18.45	Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Evropska volilna tribuna
20.15	Kolesarstvo: Girosera (povzetki in komentar)
20.30	Film: Rapina al treno postale (krim., VB 1967, r. Peter Yates, i Stanley Baker, Joanna Petter, James Booth)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.25	Aktualno: Fluff - proces televiziji (vodi Andrea Barbato, sodelujejo Anna Maria Mori, Franco Alurmi in Antonella Seratoni)
23.55	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Mario Giusti)
0.05 Nočni dnevnik
0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
V poletni obleki tudi vsakdanji Maurizio
S tem tednom se je na zasebni tv mreži Canale 5 novim sezonskim okoliščinam »prilagodil« tudi vsakodnevni Maurizio Costanzo Show, ki si je za poletne mesece nadel še končni prilastek Estate. Večerni, pravzaprav poznbvečerni variete (nocoj ob 23.30) se sicer ni bistveno spremenil: se vedno so na dnevnem redu srečanja z raznovrstnimi gosti, osebnostmi s političnega, kulturnega in umetniškega prizorišča. Vse pa bo takorekoč zadihalo s poletno svežino.
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5
8.30	Nanizanka: Una fami-glia americana
9.30	Nan.: Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 Webster, 16.30 II mio amico Ricky
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: II gigante (dram., ZDA 1956, r. George Stevens, 2. del)
22.30	Nan.: Top Secret
23.30	Variete: Maurizio Costanzo Show Estate
1.00 Rubrika: Premiere 1.05 Nanizanke: Baretta,
2.00	Mannix, 2.55 SWAT
pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nadaljevanka: Febbre d’amore
18.30 Nan.: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson
20.00 Aktualnosti: Dentro la notizia
20.25	Aktualno: Elettorando
20.35 Film: L investigatore
Marlowe (krim., ZDA 1969, r. Paul Bogart, i. James Garner, Rita Moreno)
22.25	Dosje: La guerra che cambid il mondo
22.55	Aktualno: Ob evropskih volitvah
23.55	Nanizanki: Vegas, 1.55 Missione impossibile
son, 22.00 Denise, 22.30 Starsky & Hutch 23.30 Rubrika o ribolovu 24.00 Aktualno: Premiere 0.05 Nanizanke: Taxi, 0.35 Giudice di notte, 1.05 Kung-fu
ODEON
■TALI A 1
RETE 4	13.00 14 00
7.50 Nanizanki: Lou Grant	
8.40 Switch	15.00
9.40 Film: Follie del secolo	15.30
(kom., It. 1939, r. Amle-	• 16.00
to Palermi, i. Paola	
Barbara)	18.00
11.20 Aktualno: Ob evrop-	
skih volitvah	
11.30 Nanizanki: Petrocelli,	
12.30 Agente Pepper	20.00
13.30 Nadaljevanke: Šentie-	20.30
ri, 14.30 La valle dei
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
ton, 14.30 Baby sitter
bum bam in risanke Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
gli altri, 21.30 I Robin-
8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanka: Le spie, nato filmske novosti
10.45	Nad.: Signore e padro-ne, 11.45 Marcia nuziale
12.15 Nan.: Good times
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina
16.30	Sugar in risanke
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Dillinger (krim., ZDA 1973, r. John Mi-lius, i. VVarren Oates, Ben Johnson)
22.45	Film: Piazza pulita (dram., ZDA 1972, r. Luigi Vanzi, i. Adolf o Celi)
15.00
18.00 19.15 20.00 20.30
22.30
22.45
0.30
Tenis: Turnir Roland Garros (iz Pariza) Aktualno: Tv donna Ogledalo življenja Vesti: TMC News Film: Tutti i mercoledi (kom., ZDA 1966, r. Robert Ellis Miller, i. Jane Fonda, Jason Ro-bards)
Vesti
Nogomet: kval. za SP '90, Danska-VB Šport: Turnir Roland Garros, 72. giro (povzetki)
TELEFRIULI
TMC
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45 Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
11.30
12.00
14.30
17.30
18.55
19.30 20.00
20.30
21.30
22.30
23.00
24.00 1.00
TELE 4
Nan.: Matt e Jenny Rubrike: Il saloto di Franca, 12.30 Deželna rubrika, 13.30 Rubrika o kolesarstvu Musič box
Nadaljevanki: Michele Strogoff, 18.00 Dama de Rosa Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Dokumentarec Nanizanka: Justice Glasbena oddaja: Sei corde
Morski športi Nadaljevanka: Delitti in una stanza chiusa Dnevnik, nato dražba Vesti: News
■ SLOVENSKE M R E 2 E •' M O D /\ T f\ U\P
RTV Ljubljana 1	__________j
16.40	Video strani
16.50	Poletna noč: nadaljevanka Onas-sis (pon. 2. dela), nato nanizanka Nenavadne zgodbe (pon. 1. dela)
18.00	Video strani
18.05	Dnevnik
18.10	Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Poklici v proizvodnji usnjenih izdelkov
18.40	Spored za otroke in mlade: ZBIS - Lučka Regrat (Gregor Strniša),
18.55	lutkovna serija Robin in Rozi - Nov začetek (1. odd.)
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Ciklus kanadskega filma: Brezglavo (dram., Kan. 1988, r. Lea Pool, i. Matthias Habich, Johan-ne-Marie Tremblay, Michel Volta, Jean Francois Pichette)
21.40	Video strani
21.45	Dnevnik
22.00	Poletna noč, vmes nadaljevanka Onassis (3. del) in nanizanka Ho-operman (i. John Ritter, Barbara Boson, Sydney Walsh, 1. del)
RTV Koper_____________________
9.00	Tenis: turnir Roland Garros (neposreden prenos iz Pariza), vmes (ob 13.30 in 16.00 in 18.50) TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nogomet: prijateljska tekma, Danska-Anglija (prenos iz Koe-benhavna)
21.50	TVD Novice
22.00	Športni dnevnik: Sportime magazine
22.15	Kolesarstvo: 72. giro - 18. etapa (povzetki)
22.45	Tenis: turnir Roland Garros (povzetki)
RTV Ljubljana 2_________________
17.30	Poskusni satelitski prenosi
18.30	Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Antologija slovenske violinske glasbe (8. odd.)
21.05	Svet poroča
22.05	Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.10	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12.40 Tekmovanje Seg-hizzi; 13.20 Glasba po željah, Na goriš-kem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Moj brat svetnik (1. del); 15.25 Neopravičena ura; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Čemu toliko junaštva?; 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača^ glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Radijski Merkurček;
15.15	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Jazz; 18.30 Na ljudsko temo;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besede - Mlada leta; 20.25 Pihalni kvintet RTV; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Operna literatura; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila-, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema;
18.00	Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica;
8.00	Pripovedujejo... ; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Kompasovi napotki; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne;
15.45	Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 16.30 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
FILMI NA MALEM EKRANU
Dih nečimrnosti iz starih pahljač
Na francoski dvor je pahljačo prinesla | florentinska dama Caterina de Medici in 1 tako je ta modni dodatek doživel največji 1 sloves v času Luisa XIV. Zlata doba pahlja-1 če je bila sicer 17. stoletje, a rodila se je v 1	7. stoletju nekje na Japonskem. Zaslugo,
1	da smo jo nekaj stoletij kasneje spoznali
I tudi v Evropi, imajo portugalski trgovci. R Nepogrešljiv modni okrasek je postala i med italijansko renesanso. Zanjo so se na-1 vduševale najelegantnejše in najpremož-1 nejše dame, v začetku je bila celo nekak-i šen znak drznosti. V različnih državah se H je seveda uveljavila na različne način, poli vsod pa so jo kot modni okrasek uporab-H Ijali predvsem višji sloji. Razvila se je posebna govorica s pahljačo in to tehniko so fine gospe poznale do potankosti. Za pahljačo sta se včasih skrili tudi rdečica ali neprijetna zadrega, mimogrede je zakrila tiho obljubo ali namig, ki ga bonton ne bi dovolil.
S pahljačo so se ukvarjali, seveda z drugačnimi nameni, tudi umetniki. Priznani slikarji so navadne pahljače spremenili v dragocene umetnine, ki so v ženskih dlaneh postali še dragocenejše. V 19. stoletju je kljub priljubljenosti izgubila na ugledu. Pravi zaton pa se je začel leta 1930, ko je življenje vsililo drugačen ritem in zahteve. Po vojni je pahljačla postala predvsem zbirateljska zanimivost, ki priča o nečimrnosti naših prednic.
In prav v duhu nečimrnosti je razstava, ki so jo pred nekaj dnevi odprli v padovski kavarni Pedrocchi. Razstavljenih je 150 pahljač iz Evrope, Kitajske, Japonske, Afrike, z Bližnjega in Daljnega Vzhoda, skratka najlepše in najboljše, kar premorejo italijanske privatne zbirke. Drobec preteklosti, zbirka drobnih umetnin, ki govorijo o nekdanji modi in navadah...
DILLINGER, ZDA 1973.
V sredo, 7. junija, ob 20.30, na Odeon.
Gangsterski film. John Milius je za svoj režijski prvenec izbral zloglasni, a legendarni lik iz ameriške zgodovine, gangsterja Johna Herberta Dillingerja, ki 'plastično pooseblja njegovo poetiko in ideologijo. Filmski pripovedovalec zlasti nasilnih, možatih, junaških in individualističnih zgodb (Veter in lev, Velika sreda, Konan, Rdeča zora) se tu izživlja v prikazovanju krvavih prizorov, v katerih je trda roka pravice (posebni agent FBI Melvin Purvis) prav tako nečloveška in besna kot oboroženi upor junaka »drugačne«, revne Amerike iz dobe velike depresije. Milius je prepričljiv oblikovalec vzdušja 30. let, tako v nostalgičnih rekonstrukcijah pokrajine kot v spektakularnih posnetkih spopadov med gangsterji in policaji. Krutega, a simpatičnega gangsterja pooseblja Warren Oa-tes, njegovega nepopustljivega zasledovalca pa Ben Johnson.
r
VIDEO NOTES
Oddaja:	............
Postaja:_______..
Ura:__________________
V_______________________J
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
I RAI1	j
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: La spilla nera
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna: Evropa jutri
14.10 Nanizanka: Stazione di servizio
14.40	Risanka: Evropske pravljice
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	72. giro - 19. etapa
17.00	Risanki: Albertone e Turboteen
17.55	Danes v parlamentu in vesti
18.05	30 let naše zgodovine
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Kviz: Lascia o raddoppia
22.05	Dnevnik
22.15	Evropska volilna tribuna
23.15	Film: Morte di un commesso vi-aggiatore (dram., ZDA 1985, r. Volker Schldndorff, i. Dustin Hoffmann, Kate Ried), vmes (24.00) Dnevnik - iz parlamenta
j RAI 2
6.35	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: II fantastico Gilbert (kom., Fr. 1956, r. Marcel Larne)
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Dok.: Praznik sonca v Peruju
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik; vreme in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Quando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Variete: Argento e oro
16.55	Danes v parlamentu in vesti
17.05	Evropska volilna tribuna
17.10 Nan.: II brivido delllmprevisto
17.35	Medic, rubrika, nato dnevnik
18.45	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: Maria Antonietta - regina di un solo amore (zgod., Fr. 1988, r. Caroline Huppert, i. Oli-via Brumaux)
22.15	Dnevnik in International DOC
23.15	Dnevnik in L'ago della bilancia 0.25 Filmske novosti
0.30 Film: Se ci provi...io ci sto (kom., ZDA 1973, r. Aram Avakian)
| RAI 3____________________________
12.00	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.30	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
18.45	Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Evropska volilna tribuna
20.15 Kolesarstvo: 72. giro (povzetki in komentar)
20.30	Tedenski pregled aktualnosti: Samarcanda (ured. Giovanni Mantovani in Michele Santoro), nato večerni dnevnik
22.30	Film: L'ultimo spettacolo (dram., ZDA 1971, r. Peter Bogdanovich, i. Timothy Bottoms, Jeff Bridges, Ben Johnson)
0.15 Rubrika: Filmske novosti
0.20 Nočni dnevnik
0.30 Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Mar-co Giusti)
0.50 Dokumentarna oddaja: pred 20 leti
Poletje nagajivo razbmja tv voditelje
Zato, da ne bi izgubili dragocenih treh milijonov zvestih ekra-nomanov, so se avtorji in voditelj kviza II aioco dei 9 (od ponedeljka do petka ob 19. uri na Canale 5) odločili, da oddajo »prenesejo« na poznejši pas tv sporedov. Zdi se namreč, da se v toplin poletnih večerih gledalci raje prilepijo na ekran šele ob 22.30. Tako se bo Raimondo Vianello fna sliki s prikupno sodelavko) od 26. junija pojavljal vsak dan, a tokrat z znatno »zamudo« treh do štirih ur!
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Nanizanke:	Love
Boat,16.00 Webster,
16.30	II mio amico Ric-ky
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Rubrika: Radio Londra
20.30	Kviz: TeleMike
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Baretta,
1.35	Mannix, 2.30 SWAT
_____RETE4________________
7.35	Nanizanki: Lou Grant,
8.25	Switch
9.25	Film: Golia alla con-guista di Bagdad (pust., It. 1964, r. Dome-nico Paolella, i. Rock Stevens)
11.20	Aktualno: Ob evropskih volitvah
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il
' mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Nan.: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson
20.00	Aktualno: Dentro la notizia
20.30	Film: Scemo di guerra (dram., It. 1985, r. Dino Risi, i. Beppe Grillo, Coluche)
22.40	Dosje: La guerra che cambio il mondo
23.10	Rubrika: Ciak
23.40	Aktualno: Ob evropskih volitvah
0.40 Nanizanki: Vegas, 1.40 Missione impossibile
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Harcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: DArtagnan e i moschettieri del re
20.30	Film: Di che segno sei (kom., It. 1975, r. Sergio Corbucci, i. Paolo Vil-
laggio, Adriano Ce-lentano)
23.10	Nanizanki: Starsky & Hutch, 0.10 Brothers 0.40 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanki: Taxi, 1.15 Kung-fu
OPEON_______________
8.15	Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nanizanka: Le spie
10.30	Filmske novosti
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar in risanke
19.00	Aktualno: Messaggeri di pace
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Macabro (srh., It. 1980, r. Lamberto Bava, i. Bernice Ste-gers, Stanko Molnar)
22.30	Film: Alien. Terror (srh., 1987, r. John Iba-nez, i. Boris Karloff)
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena odd.: Clip Clip
15.00	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film:	Il sergente
dram., ZDA 1968, r. John Flynn, i. Rod Ste-' iger, Ludmila Mikael)
22.20	Glasbena oddaja: Roxy Musič
23.00	Aktualno: TMC nocoj
23.15	Morski športi
23.45	Šport: Turnir Roland Garros, 72. giro (povzetki)
TELEFRIULI___________
11.30	Nan.:Matte Jenny
12.00	Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Šport mare
13.30	Rubrika: Trentatre
13.00	Dnevnik
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: Michele Strogoff, 18.00 Dama de Rosa
18.55	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Segreto di famiglia
21.30	Dok.: Avstralija
22.30	Nan.: Riuscira la nos-tra carovana di eroi a
23.00	Rubrika o kolesarstvu
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Vesti: News
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Varstvo kulturnih spomenikov - Restavratorstvo in konzervatorstvo, 10.50 dokumentarna oddaja V parku -Triglavski narodni park
16.45	Poletna noč: nadaljevanka Onas-sis (pon. 3. dela), 17.35 nanizanka Hooperman (pon. 1. dela)
18.05	Dnevnik
18.10	Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Bendji (1. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ob Njemnu (po romanu Bliže Orzeszkowe, r. Zbigniew Kuzminski, 4. in zadnji del)
21.05	Tednik
21.55	Dnevnik
22.10	Poletna noč, vmes nadaljevanka Onassis (4. in zadnji del) in nanizanka Leteči cirkus Montyja Pythona (1. del)
RTV Koper
10.00	Tenis: turnir Roland Garros, vmes (ob 13.30 in 16.00) TVD Novice
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
20.30	Košarka: NBA Today
22.15	Dnevnik
22.25	Športni dnevnik: Sportime magazine
22.35	Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera
23.10	Kolesarstvo: 72. giro - 19. etapa (povzetki)
23.40	Tenis: turnir Roland Garros (povzetki)
RTV Ljubljana 2_______________
18.05	Mednarodni tv parlament! Za-greb-Budimpešta
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Oči kritike
21.05	Mednarodni tv parlament: Za-greb-Budimpešta
RADIO • RADIO • RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Misel dneva, Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 Goriško tekmovanje pevskih zborov Seghizzi;
13.20	Glasba po željah, Nediški zvon;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Moj brat svetnik (2. del); 15.30 Domača delavnica;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost;
11.30	Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 Angleščina; 14.25 Iz glasbene tradicije jug. narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Atualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina;
11.00	Pismo iz; 11.15 O italijanščini;
11.30	Turizem; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 Oddaja o knjigi; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU

“V EDU N
Gu-Gu
HAPPY END
Grenka novica je pred nedavnim odjeknila v ljubljanskih in slovenskih glasbenih krogih: ansambel Gu—Gu se poslavlja od svojih neštetih fansov. Naslov zadnjega albuma je že dovolj zgovoren - Happy End in tudi karikatura je »nesrečno« zelo uspela. Vsekakor bo ta plošča prava poslastica za vse gu-gujevce, ki so v vseh teh letih zvesto sledili skupini in kupovali vse, kar so izdali.
V tem zadnjem delu je ansambel Gu—Gu zbral vse najboljše pesmi od začetka do zadnjih uspehov. Tako se vrstijo Želim si na Jamajko, Gu-Gu Play For You, Mango Banana in še morda najstarejša uspešnica Sam po parku. Naj omenimo, da je to pesem pel Čarli-Korl Novak še z ansamblom Venera, torej s skupino Braneta Mo-žeta iz Dutovelj, ki že nekaj let igra v nekem postojnskem hotelu. Glavna junaka Gu-Gujev sta že omenjni Čarli Novak in večstranski Tomo Jurak. Mislim pa, da se je legenda Gu-Gujev že zdavnaj zaključila s Čočovim odhodom. Seveda jim tudi mi voščimo Happy End...
Pesmi v albumu so: Želim si na Jamajko, Gu-Gu Play For You, Honolulu Baby, Mi ‘mamo se fanj, Mango Banana, Aerobic, Žabe, F. Romanca v kinu Sloga, Ljubil bi se, Ljubica mojga srca, Dnevi, ki prihajajo, Papagaja, Gu-Gu gre v Hollywood, Sam po parku (osamljen).
L'ULTIMO SPETTACOLO — The Last Picture Show — Zadnja kinematografska predstava, ZDA 1971.
V četrtek, 8. junija, ob 22.30, na RAI 3.
Dramatični film. Ameriški režiser jugoslovanskega porekla Peter Bogdano-vich izhaja iz filmske kritike (znana je njegova študija o Fordu) in to ljubezen do hollywoodskega klasika je čutiti v vsakem njegovem delu. V prvencu Targets posnema policijski film, v Ma papa ti manda tutta sola sennettovsko komedijo, v delu Vecchia America celo obnovi razvoj ameriškega filma od pionirskih časov do hollywoodskega blišča. Nocojšnje delo pa prikazuje zaprtje male kinodvorane v podeželski vasici 50. let in smrt njenega lastnika Bena Johnsona, ki simbolizirata konec neke dobe. Vaška mladina, ki zahaja v kino, še ni pripravljena na nove čase, ki jih naznanja vojna s Korejo. Bogdanovich je za svoj nostalgični skok v 50. leta uporabil čudovito črnobelo fotografijo Roberta Surteesa.
/	"N
VIDEO NOTES
Oddaja: c _ ' ■	.i.._i „
Postaja: j v,'_________
Ura:.__________________
v_________________________J
I_J_AL\J_aN_S_K_E_ i_v m_r_e_z_e
		
/	RA/ 1	II	RAI 2	|	RAI 3
7.15	Aktuaino: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: La spilla nera
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna: Evropa jutri
14.10	Nanizanka: Stazione di servizio
14.40	Risanka: Evropske pravljice
15.00	Kulturni tednik: L'Aquilone
15.30	72. giro - 20. etapa
17.00	Plavanje - Trofeja sedmih gričev
17.55	Danes v parlamentu in vesti
18.05	30 let naše zgodovine
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Durby 0'Gill - il re dei fol-letti (fant., ZDA 1959, r. Robert Stevenson; Walt Disney)
22.05	Dnevnik in evropska tribuna
23.15	Nočni rock
23.45	Rubrika: Mezzanotte e dintorni
24.00	Nočni dnevnik, nato Block notes 0.45 Plavanje in skoki (iz Rima)
6.35	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: The Viscount - Furto alla banca mondiale (krim., It. 1967, r. Maurice Cloche, i. Kervin Mathews)
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaja angleščine in francoščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-
giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro, vmes šport
16.55	Danes v parlamentu in vesti
17.05	Evropska volilna tribuna
17.10	Nanizanka: II brivido dell impre-visto, nato Rubrika o estetiki
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Aktualno: A boccaperta
22.15	Dnevnik - nocoj, posebnosti
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Llnfanzia di Ivan (vojni, SZ 1962, r. Andrej Tarkovski), i. Kolja Burljajev)
Odslej vsak petek odprtih ust s Funarijem
Pred tednom dni se je pravkar zakljpčil Duello, niz oddaj v obliki razprave na velike aktualne teme. Ze nocoj, ob 20.30, pa bo (tokrat na RAI 2) na sporedu prva oddaja iz že preizkušenega ciklusa Aboccaperta Gianfranca Funarija. Lahko bi jo označili kot idealno priložnost za vse, ki bi radi vedno čemu oporekali. Zasnova je podobna prejšnjemu petkovemu nizu: v ospredju je vprašanje, ki se pojavlja v sodobni družbi, o njem pa razpravljata dve skupini ljudi.
12.00	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.30	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
18.45	Športna rubrika: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Evropska volilna tribuna
20.15	72. giro (povzetki in komentar)
20.30	Film: II pranzo di Babette (kom., Danska 1987, r. Gabriel Axel, i. Stephane Audran, Jari Kulle)
22.10	Dokumentarna oddaja: Komični drobci
22.40	Dnevnik nocoj
22.45	Petkov boks: Reya-Galvano (italijanski naslov srednjetežke kategorije)
23.45	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Mar-co Giusti)
23.55	Nočni dnevnik
0.10 Video fragmenti: Black & blue
0.40 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 VVebster, 16.30 II mio amico Ricky
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Rubrika: Radio Londra
20.30	Variete: II principe az-zurro
22.35	Aktualnosti: Forum
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo show estate 0.45 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanki: Baretta,
1.45	Mannix
RETE4_______________
7.50	Nanizanki: Lou Grant,
8.40	Switch
9.40	Film: I predoni del Sahara (pust., It. 1966, r. James Reed, i. George Mikell)
11.20	Aktualno: Ob evropskih volitvah
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il
mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Nan.: General Hospi-
tal, 19.301 Jefferson
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.25	Aktualno: Elettorando
20.35	Film: Il pistolero (vestern, ZDA 1976, i. John Wayne, Laureen Ba-call)
22.25	Dosje: La guerra che cambib il mondo
22.55	Aktualno: Ob evropskih volitvah
23.55	Nanizanki: Vegas, 0.55 Missione impossibile
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan e i moschettieri del re
20.30	Variete: Serata para-normale (med gosti Uri Geller)
22.30	Nanizanka: Starsky & Hutch
23.30	Šport: Grand Prix 0.40 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanki: Taxi, 1.15
Kung-fu
ODEON_______________
8.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nanizanka: The Colla-borators
10.30	Filmske novosti
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar in risanke
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Un violetno week end di terrore (dram., Kan. 1976, r. William Fruet, i. Bren-da Vaccaro, Don Stro-ud)
22.30	Šport: Forza Italia
24.00	Nanizanka:	Night
Heat
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: 2022 - i soprav-
vissuti (fant., ZDA 1973, r. Richard Fleis-her, i. Charlton Hes-ton, Chuck Connors)
22.20	Nogometne vesti
23.00	Vesti: News
24.00	Šport: 72. giro, Turnir Roland Garros
TELEFRIUU___________
11.30	Nan.: Matt e Jenny
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Italijanske kronike
12.55	Dnevnik
13.30	Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja
14.30	Musič box
17.30	Nadaljevanki: Miche-le Strogoff, 18.00 La dama De Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Segreto di famiglia
22.30	Rubrika: Motor news
23.00	Tednik: Tigi 7
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Rubrika: Il salotto di
Franca, nato Vesti
TELE 4_____________
|_____RTV LjubVjana 1_______________
16.30	Video strani
16.40	Poletna noč: nadaljevanka Onas-sis (pon. zadnjega dela), 17.30 nanizanka Leteči cirkus Monty-ja Pythona (pon. 1. dela)
18.00	Video strani
18.05	Dnevnik
18.10	Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Nevarni zaliv -Sokolov let ( 3. del)
18.45	Gorska folklora: Turčija
19.10	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Naše akcije
20.15	Dok. serija: V hribih se dela dan - Gorski vrtovi (4. del)
20.55	Video strani
21.00	Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, i. Dennis Farina, Anthony Denison, 1. del)
22.35	Dnevnik
22.50	Poletna noč, vmes nanizanka Vrnitev Sherlocka Holmesa (1. del)
24.00	TV film: Ko poletja umirajo (dram., ZDA, r. Jean-Claud Tra-mont, i. Scott Glenn, Jamie Lee Curtis, Bette Davis)
| RTV Koper_________________________
10.00	Tenis: turnir Roland Garros, polfinale moški posamezno, vmes (ob 13.30 in 16.00) TVD Novice
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
20.30	Tenis: turnir Roland Garros (pon.)
23.10	TVD Novice
23.20	Športni dnevnik: Sportime
23.40	Rubrika: Sottocanestro
24.20	Kolesarstvo: 72. giro - 20. etapa (povzetki)
RTV Ljubljana 2
19.00	Domači ansambli: 20 let Celjskega instrumentalnega kvinteta
19.30	Dnevnik
20.00	TV abonma: Koncert Simfonikov RTV Ljubljana (dir. Anton Nanut, violinist Saško Gavrilov)
22.20	Skupščinska kronika
22.20	En avtor, en film: Daj nam danes naš vsakdanji kruh (B. Filipovič)
■ RADIO • RADIO ■ RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi;
12.00	Slovensko povojno pesništvo;
12.40	Tekmovanje pevskih zborov Seghizzi; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček: Halo, kdo tam?;
15.00	Roman: Moj brat svetnik (3. del);
15.30	Pogovori z Jožijem; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi;
19.20	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski^ nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Vodomet melodij;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Mladi val;
14.35	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Dinar za dinar; 17.30 Primorki dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7;
10.35	Družina; 11.00 Notranja politika;
11.30	Turizem; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik;
17.00	Bubbling; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val.
%
FILMI NA MALEM EKRANU
Babettina svatba
IL PRANZO Dl BABETTE — Babettes gaes-tebud, Danska 1987
Režija in scenarij: Gabriel Axel □ Fotografija: Henning Kristiansen □ Scenografija: Sven VVichman □ Montaža: Finn Henriksen □ Glasba: Per Norgard □ Igrajo: Stephane Audran, Jean-Philippe Lafont, Gudmar Wi-vesson, Jari Kulle, Hanne Stengard, Bodil Kjer, Vibeke Hastrup, Birgitte Federspiel TV premiera, v petek, 9. junija, ob 20.30, na RAI 3.
Sentimentalna komedija. Na lanskem podeljevanju Oskarjev je zlati kipec za najboljši neameriški film res nepričakovano prejel neobičajen naslov danske proizvodnje Babettina svatba. Nepričakovano, a povsem zasluženo priznanje je pospešilo prodor tega filma na italijansko tržišče. Zgodba je navidezno preprosta, a ima v sebi pritajeno in toplo moč, ki jo je slutiti v vezivu vsakega kadra.
OB koncu 19. stoletja se šarmantna gospa (Stephane Audran) na begu iz Francije ustavi v danski vasici pri dveh pobožnih sestrah, ki skrbita za versko življenje krajanov. Občutljiva Babette postane zvesta služabnica Martine in Filipe, ki nadaljujeta poslanstvo svojega očeta, protestantskega pastorja in se otožno spominjata mladostnih ljubezni, ki jih nista nikoli uresničili. Po nekaj letih dobi Babette veliko vsoto denarja na srečelovu, toda ga ne uporabi za povratek v Pariz, pač pa ga vloži v pripravo veličastne pojedine... Očak danskega filma Gabriel Axel je to očarljivo nordijsko pravljico posnel po povesti pisateljice Karen Blixen.
LTNFANZIA Dl IVAN — Ivanovo detstvo — Ivanovo otroštvo, SZ 1962.
V petek, 9. junija, ob 23.50, na RAI 2.
Vojni film. Prerano umrli ruski režiser Andrej Tarkovskij je mednarodno zaslovel že s tem svojim prvencem, ki je prejel zlatega leva na beneškem festivalu. Njegov pietetni, globinski in pretresljivi portret vojnega otroka Ivana (ki ga ruski partizani uporabljajo kot kurirja pri nevarnih podvigih in ga zaradi tega nacisti ujamejo in do smrti trpinčijo) predstavlja vse značilnosti in prvine poznejšega »zrelega« filmskega opusa, od Andreja Rubljeva do Žrtvovanja. Tako je že tu v bistvu prisotna vsa etično-lirična sporočilnost Tarkovskega, plastično in prozorno je prevedena v čisti filmski izraz. Mali Ivan s svojimi presunljivimi miselnimi preskoki in podobami plodne fantazije uteleša nekakšen alter ego človeštva, nedoumno združuje starost in otroškost, človekovo dobroto, hudobijo in nemoč pred breznom Biti in Usodnega.
VIDEO NOTES
Oddaja:...... .........
Postaja:_._____________
Ura:...................
V________________________J
Stevie VVonder je slep že od rojstva, morda pa je prav zato pokazal izredno nadarjenost za glasbo. Le osem let star je že igral na klavir, orglice, bobne in bongose. Dve leti pozneje se je preselil v Detroit, središče črnske soul glasbe. Z Ronaldom Whitejem, družinskim prijateljem in članom skupine Miracles, je spoznal temnopolte glasbenike, ki so se zbirali v diskografski hiši Tamla-Motown. Začel je sodelovati z njimi in že pri trinajstih letih posnel prvo pesem, Fingertips Part 2, ki je dosegla izjemen uspeh.
VVonder je tako prodrl v ameriški glasbeni svet, ki je takrat priznaval le »beli« rock’n’roll in melodično popevko. Pripomogel je k uveljavljanju črnske glasbe in se začel zavzemati za družbeno-politične svoboščine temnopoltih prebivalcev. Na začetku 70. let je njegova glasba postala odlična zmes soula, funkyja in rhythm'n’bluesa. 39-letni pevec sodi danes med najpomembnejše predstavnike lahke glasbe, zaslovel je s pesmimi, kot so Uptight, My Cherie Amour, Superstition, You Are The Sunshine Of My Life, Happy Birthday, Ebony And Ivory, I Just Called To Say I Love You, in s seznamom bi lahko nadaljevali v nedogled.
Medtem ko je zadnji trenutek odpadel njegov koncert v Ljubljani, pa je organizator Zard prav te dni potrdil italijansko turnejo ameriškega pevca. Začela se bo 26. junija v Veroni, dan nato bo Stevie VVonder nastopil v Rimu, 29. junija pa še v Milanu.
Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje
Šport: Vida Posinkovič in Danilo Bizjak
Glasba: Boris Devetak Radio: Sergej Verč
Foto: Križmančič, RTV, AGI in AP
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.