V marini prvih 200 jadrnic
»'ÌL1*?® Pdrnic (resda nekoliko manjših) je I , ,.ni usedlo prostor imaginarne marine, pa ?mO’kljub napovedim preživeli. Še več. Zdaj nam je lahko žal, da je svetovno prvenstvo mimo. Če 06 /'ara<^' drugega pa zaradi naporov na različnih ravneh, da bi mesto imelo "vsaj nekakšen” videz. Presenetilo je veliko parkirišče, očarala Piazzcta
(sedanji 22. julij), vese ile ulice po katerih se je bilo moč sprehajati. Prvenstvo je mimo in mesto je spet: pločevinasto, nastlano,
sploh to ne
'okupatorjev” starega mesta. Komunalni redar se prepira z vsakršnimi nesramneži, policaji se izgovarjajo na komunalo, komunala na pajka v Piranu, pajek na to, da nihče ne plača prevozov, občinska vlada pa ugotavlja svojo nemoč. Se bodo težave rešile z odhodom od-govornih na počitnice ?	Mef
I w •
HROPE
ribičiV AREST u
Zadnje čase smo iz dneva v dan priče zgodo- cije, predelovalna industrija ima premajhno vinskim dogodkom. Po različnih kongresih, re- tržišče, tehnologija je zastarela itd.,itd... terendumih, osamosvojitvi, državotvornosti itd. smo doživeji še dokončni konec slovenskega ribištva. Ce ie kdo mislil, da se bo izteklo drugače, se je krepko motil. Država je pač država, ima svoje meje, ima svoje ozemlje in ima svoje naravne danosti. Slovensko morje je ena najmanjših in za Slovenijo najmanj pomembnih. Če odmislimo turizem, seveda. Slovenci ribjega mesa pojemo izredno malo, ugotovili smo, da je uvožena riba cenejša od domače, velikih ribiških bark imamo (glede na naše morje) za 80 odstotkov preveč, morje je dokaj "načeto”, država nima denarja za subven-
Lovko
Prvi so nove razmere spoznali večji zasebni ribiči, saj so ostali brez "njive” za obdelavo, prt Delamarisu pa so upali, da se bodo le nekako dogovorili s sosedi. Dogovorili so se tako, da so jim pred dnevi zasegli ladji, pobrali ves tovor in še naložili konkretno kazen. Za slovenske ribiče se je začelo obdobje "guatolova”.
Ministrstvo za zunanje zadeve je zdaj nekoliko povzdignilo glas, Demosov poslanski klub je dobi! argument za predvolilni boj, nekateri ribiški zastopniki pa spoznanje, da ribiči preprosto niso zreli za skupno nastopanje. Propadla je blokada Črnega kala, odpadlo je zborovanje pred skupščino, društvena, strankarska in sindikalna organiziranost ribičev je nična.
Nekateri zasebni ribiči so v petek le bili v Ljubljani. Na koncertu Joe Cocketja.
Morda ni najbolj zadnja a je še vedno zanimiva. Tudi ladjedelnica 2. oktober je prodana! Kupci, upniki združeni v podjetje Slovenska ladjedelnica, so zanjo odšteli 1 milijonov DEM. Podrobnosti sledijo.
BJZOLAMFICA
16.9. Benfica : Belvedur Izola
30.9. Belvedur Izola : Benfica
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
assicurazioni s.p.a.
M
 A
V tej številki še:
-11JULIJ RAKOM ŽVIŽGA -PTT KONTRA DOBRAVA -KE SEZONA -IZVRŠNI SVET ZAPIRA -HALIAETUM A GRADO
Gradimo
Včasih kar ne znamo gledati naokrog. Hodimo mimo nekaterih malih zidarskih mojstrovin, pa jih niti ne vidima Tokrat vam predstavljamo le nekatere, zato pa -V BARVAH.
zAdnJA
VEST!
To je Vaša rubrika, spoštovani bralci in pisci. V njej objavljamo pisma, ki jih pošiljate na naš naslov z željo, da jih objavimo, saj bi z njimi radi povedali someščanom to in ono. Pisem je kar veliko, zato Vas prosimo, da spoštujete sklepe Časopisnega sveta, ki je sklenil, da objavljamo le pisma dolga do 40 tipkanih vrstic in tista, ki so podpisana ter opremljena z Vašim naslovom. Pisem ne predelujemo, dovoljen je le pripis uredništva, poleg tega pa jih tudi delno lektorsko obdelamo. Hvala za dosedanje sodelovanje. Pisma še naprej pošiljajte na naslov:
MANDRAC, Veliki trg 1, 66310 Izola s pripisom PTT NOT DEAD ali le "Pisma bralcev”. Lahko pa jih tudi prinesete na uredništvo, saj smo tam bolj ali manj od zore do mraka.
SMO RES NEMARNI ?
Zadnje čase je v javnosti večkrat omenjena Izola, vedno le v zvezi z gradnjo marine in včasih v zvezi s problemi ribičev. Ni moj namen pisati o gradnji marine, o tem naj sodijo strokovnjaki. Ker pa sem v začetku junija preživela deset lepih dni dopusta v izolskem počitniškem domu upokojencev Delfin, želim o tem mestecu, ki je bilo doslej po krivici pozabljeno in v javnosti znano le kot industrijsko mesto, napisati svoje vtise.
Kar me je med bivanjem v Izoli najbolj žalostilo in jezilo je videz obale. Ta je slika skrajne zanikmosti njenih skrbnikov, torej izolske občinske oblasti in njene komunalne službe. Ze pogled na sedanje pristanišče, ob katerem so privezi ribiških bark in čolnov, pa tudi nekaj jadrnic in jaht je vmes, človeka navede na misel, da ljudje, ki živijo v tem mestu, svojega mesta nimajo radi.
Še posebej pa ne marajo morja. Pristaniški pomol očitno služi uporabnikom tudi kot odpad, saj je, poleg z uporabnimi ribiškimi pripomočki založen tudi s kupi preperelih mrež in vrvi, zarjavelimi ogrodji odsluženih hladilnikov in vsemi mogočimi kosi, ki se valjajo po vsej dolžini pomola. Ob pomolu pa stojijo ribiške barke v tako žalostnem stanju, da se človeku zasmilijo. Zarjavela oprema in oguljeni trupi bark pričajo, da so svojim gospodarjem le sužnje, ki še nikoli niso bile deležne nobene nege. Med njimi sta nekaj dni stali še mladenki, njun izgled pa priča, da sta deležni enake (ne-)skrbi, kot njune starejše sorodnice. Sicer pa tudi pogled čez ograjo podjetja Delamaris, kjer se visok plevel trudi prekriti razmetano šaro, ne daje ravno dobrega vtisa. Med čolni v pristanišču jih je kar nekaj, ki jim je življenjska doba iztekla, pa se nikomur ne zdi potrebno, da bi jih odstranil, kar čakajo, da jih morje milostno pogoltne. Vfoda med čolni in jadrnicami pa je prekrita z zelenim mrestom, pomešanim s kosi lesa, plastike in drugih smeti. Brez čistilne naprave bi vso nesnago z vodne površine ob obali lahko odstranil en človek v nekaj urah s preprostim orodjem - navadnimi grabljami. Tudi ostali del obale, ki je dostopen za kopanje je v podobno žalostnem stanju. Kopališče ob ladjedelnici je bilo še 6. junija čez in čez prekrito z drobci stekla in smeti, s smrdljivimi kupčki po kotih, z zarjavelimi in polomljenimi ograjami in drugimi napravami Očitno ga že od lanske sezone pometa le veter. Zelenica pred kopališčem je bogato zaraščena s plevelom, nikjer nobenega koša ali posode za odpadke, ki se valjajo vsepovsod ob cesti in po zelenici. Gostje Delfina se ob večerih radi sprehodijo ob obali do
Simonovega zaliva, toda zdaj to lahko storijo le v čevljih z močnimi podplati in namesto, da bi uživali v lepem večeru, morajo skrbno buliti v tla, da si ne izpahnejo gležnjev na jamah in kamnih, ali se zapletejo v šaro, ki jo na obalo izpluje motje. Da bi gostom uredili sprehajalno pot, občinskim strukturam očitno ne pade na pamet PlaCujqo raje drage idejne projekte, ki jih potem hranijo v predalih. Morda sem prestroga do Izolanov zaradi takih malenkosti. Toda prav zato, ker so to malenkosti, ki jih je moč odpraviti z malo denarja, malo truda in malo dobre volje in organiziranosti, toliko bolj motijo. Da Izolani znajo poskrbeli za okolje se lahko prepričale, če se sprehodite po mirnih ulicah med naselji zasebnih hiš, kjer lahko občudujete skrbno urejene vrtove in hiše. Živahno je tudi po ozkih uličicah v starem delu mesta, kjer ima vsaka ulica svoje obnovitveno gradbišče, precej je že odprtih malih, lepo urejenih lokalov, butikov, trgovin, ribarnic itd.. Toda, ko se utrujeni hočete odpočiti na klopi v javnem parku, vas hitro prežene smrad in muhe iz grmovja za klopjo. In prav zato sem pomislila, da Izolani nimajo radi svojega mesta in morja, ki ga obdaja. Za svoje hiše in vrtičke jim ni Zal truda, vse javne površine pa puščajo zanemarjene.
Marjeta A. Škerjanec Ljubljana
Ker jc bilo pismo namenjeno tudi časojssu Vzajemnost ga objavljamo v skrajšani obliki.
Uredništvo
RES KONEC SOLE ?
Da, šolsko leto je končano in nekomu bo to leto ostalo v prijetnem spominu, nekomu pa bo zaključek letnika ostal v spominu z grenkim priokusom. Morda šolarjem, morda staršem in morda tudi nam, ki med šolarji imamo samo vnuke. Zaključek leta je ob podelitvi spričeval potekal nekako takole; ”Ti in tl ne dobite spričeval, ker niste poravnali stroškov za malico! Ti ne dobiš spričevala, ker nisi vrnil izposojenih knjig!” Enostavni stavki nad katerimi pa se splača nekoliko zamisliti
Imam vnukinje, ki hodijo v šolo v Ljubljani in vnukinje, ki obiskujejo pouk v Izoli. Ob njihovem pripovedovanju, kako je v šoli, je vsa primerjava skrita v zgornjih stavkih. Tilko v Ljubljani, kot v Izoli poteka pouk nekako tako, da zadnji mesec učitelji skoraj ne sprašujejo več, kajti vse ocene so skoraj zaključili. V Ljubljani so učiteljice zadnji mesec porabile v glavnem tako, da so se prijateljsko pogovarjale s šolarji jih spraševale, če so poravnali vse obveznosti tako do sebe ka-
kor tudi do razreda oziroma do šole. Zadnji mesec je tako minil v prijateljskem vzdušju pri-jateljsklega pogovora. Precej drugače pa je bilo v Izoli. Učitelji-vzgojitelji so tudi v našem mestu v glavnem zaključili ocenjevanje, za pogovor pa čakali na zadnji dan, ko so delili spričevala.
Predstavljajte si šolarko, ki je vsa nestrpna pričakovala spričevalo, dobila pa le jezno opazko: ”Ti pa ne dobiš spričevala, ker starši niso poravnali stroškov za malico!” 300 SIT-ov je pustilo grenak priokus v ustih, v srcu pa še bolj grenak spomin na tako zavzetega vzgojitelja. Namesto, da bi zadnji mesec še z zadnjimi napotki usmerili šolarje na pot veselih počitnic in jih kot vzgojitelji spomnili na morda pozabljene obveznosti, so se raje toliko ponižali da so z užitkom morda, čakali na zadnji dan, ko se bodo lahko z vso vzgojno moralo znesli
nad njim, ki bi ga sicer morali z vso poklicno etiko pripraviti na to, da kaj takega ne bi nikoli doživel.
Toliko slabše je to bilo v prvem razredu osnovne šole, ko je mala začetnica prepozno oddala izposojene knjige. Kakorkoli že, pouka je za to leto konec in pripravljati se je potrebno na naslednje leto in na to naslednje leto se pripravljamo tudi mi davko plačevalci. Mar v šolstvu res mislijo, da so s plačami iz naših dajatev končali z nami? Mar res mislijo, da nam je vseeno, kakšen bo naš bodoči rod?
Sprašujem se čemu menjati predsednika, menjati ministre, menjati na splošno vplivne ljudi ko pa vzgojiteljem dopuščamo, da nam za za-menjena mesta vzgajajo bodoče osebe, katerim že v rani mladosti vcepljajo v srca razdor in sovraštvo.
Anton Pavlovčič
ARHITEKTURA ARHITEKTURI Veliki finale
Poleg objavljenih tekstov o izolski Marini z lažnimi podatki (število privezov, potek peš poti, ipd.), objavljenih pisem z lažnimi imeni (primer Marinke Božič), smo dočakali še objavo lažnih pripomb na Zazidalni načrt iz leta 1989. V vašem časopisu objavljene pripombe pod naslovom ARHITEKTURA- ARHITEKTURI (arh. T. Stepanov, z dne 28.11.1989) NI objavljen originalni tekst pripomb iz leta 1989. Le-tega vam dostavljamo: iz njega lahko izluščite, kaj je bilo dodano oz. spremenjeno. Menimo, da si takšnih spodrsljajev vaš časopis ne sme dovoliti oziroma, da bi morali take stvari preveriti (saj ostajajo še dolgo let v arhivih).
Se nasvet: če ste se že odločili objaviti pripombe na zazidalne načrte, potem objavite vse pripombe, prispele v času javnih razgrnitev.
STUDIO-ARHITEKTURA, do.o. Izola Direktor: Marjan Vrabec, dipl. ing. arh.
Pripis uredništva:
Res, preverili smo eno in drugo verzijo pripomb in ugotovili, da se med seboj razlikujeta. Površen pregled je pokazal, da gre v glavnem le za nekatere korekcije (novejši tekst je bistveno krajši). Avtor nam je pred objavo zagotovil, da gre za originalni tekst, zato smo ga objavili kot dokaz, da ne gre za enodnevne politične kaprice enega najdosledncjših nasprotnikov marine v sedanji verziji. Z ugotovitvijo, da ne gre za originalni tekst je tudi ta razlog odpadel, zato objavljanje predčasno končujemo.
Poscana Zofka colpisce ancora!. Tokrat nas je namakala do 10. julija. Ribiči so bili še kar veseli saj je morje ostalo kolikor toliko hladno, zato pa so ostali na hladnem tudi oni ( prepovedi ulova, hrvaške policijske akcije).
In o vremenu v naslednjih dneh: Stoletna pratika napoveduje spremenljivo vreme. Pravega vročega poletja ne bo, oziroma bo trajalo po obdobjih. To, kar napoveduje ljubljanska TV vzemite z rezervo, ker govo rijo o primorju, mislijo pa Vrhniko, italijanska TV pa je tako znanstvena, da brez računalnika še dežja ne opazite.
Morje je že dovolj toplo tudi za upokojence in dojenčke, če pa se boste sončili ob obali poglqte, kako bo te dni s plimo in oseko.
Buči, Buči
14 00
12 BO
12 20
AGOSTO 1992
LEGALI -
20 50 21 20
7 30 1040
22 30 2150
20 50
20 00
16 20
15 60
Ifl 20
13 40
Svetovno prvenstvo jadrnic razreda Evropa se je začelo (kljub nekaterim skeptikom-tudi mi smo bili med njimi) po programu. V nedeljo S julija je lilo kot iz škafa, potem pa so se tam zgoraj le usmilili organizatorjev in za slabi dve uri je posijalo sonce. Oder na parkirišču je lepo uredil Koni Stcinbachcr, gostje so sc skrivali v adriaticovi senci, govorniki so govorili potiho, ker je ozvočenje šlo v tilt, potem pa so Piščaci še malo odpiskali Kučana ni bilo, prišel pa je Kmecl m dokazal, da se na jadranje spozna manj kot na dramaturgijo.
Prvi tekmovalni dan se je začel še kar
vzpodbudno, za začetek pa seveda z
n.j„ težavami jadralcev, ki jih merilci
spustili skozi”. Najbolj nesrečni so
bili lastniki morganovih jadrnic, saj je
moral Samo Potokar voziti na svoji stari
«er™0'1 Puljčan Ivkovič pa je sploh ostai na Kopnem, vozili so eno regato,
naši fantje so bili dobri, dekleta pa bolj
Potem bi morali voziti dve regati a so samo eno, saj je veter obračal, da je bilo kaj. Za začetek so jadralci odpluli na morje in se ob temnih oblakih in strelah hitro vrnili nazaj. Potem so štartali znova. Skandinavskim tekmovalcem, ki so blesteli že na uvodni regati, se preizkušanje našega alkoholnega asortimana ni kaj dosti poznalo. Gostinci v mestu so tarnali, da imajo kaj malo ”svetovnih gostov”, parkirišče pa je bilo kar dobro zasedeno. Stavbenik je
dogaja nekaj ”otipljivega”. Italijani so bili glasni, Nemci previdni pri naročilih, Skandinavci so se zanimali za tekočo hrano, drugih je bilo kaj malo videti. Pa vendar se Je pokazalo, da bi mesto lahko imelo od prvenstva več, če bi tekmovalce in spremljevalce znali privabiti medse.
Zadnja dva dneva sta bila že ”ta prava”. Na regatnem polju si je Svedinja Millbournova prijadrala naslov svetovne prvakinje a ji to ni pomagalo, da bi odšla na Olimpijado, saj so izbor opravili že pred tem. Samo Potokar je s tretjega padel na četrto mesto, Vesna je prišla med deset in popravila vtis. Na TV so prikazali dolgo reportažo o prvenstvu in z njo naredili veliko uslugo jadralnemu športu * celoti. Izolan Vanja Valič, ki je produciral TV oddaje je hodil po Izoli kot Fellini. Zvečer bi moral biti veličasten nastop v organizaciji cigaret West a je z zahoda prišel dež m razgnal glasbenike in ognjemet.
naredil posel, izolski Big Band je presenetil tudi največje strokovnjake, Don Mentoni Band so dobro šibali, Alberto je z meksikanci z goriškega lepo zabaval upokojence, naši jadralci so bili še kar zadovoljni.
Vreme se je kujalo in kujalo. Ce je na Open weeku vsak dan pihal lep maestral je na prvenstvu veter obračal in na koncu obrnil tako, da so imeli organizatorji na morju kar veliko težav. Če je soditi po majhnem številu protestov so se dobro odrezali. Zmagovalec Open Week-a, Branko Brčin, je spet prehitro štartal in bil diskvalificiran, Samo Potokar se je držal pri vrhu, Maurizio Benčič je bil zelo soliden, Vesna Dekleva nikakor ni našla pravega vetra.
Potem ko so organizatorji eno odpovedano regato nadomestili že naslednji dan so si lahko privoščili tudi dan za počitek. Seveda je takrat veselo deževalo, jadralci pa kar niso bili za I potovanje v Lipico, saj se jih je prijavilo bore malo. K sreči so si privoščili ogled mesta in gostinci so končno \ začutili, da se v mestu
Zadnji dan je bil napet. Pri dekletih sicer ni bilo nič bnegajvesna je osvojila skupn Izolanka, Čok Katarina pa je bila zelo dobra v obeh
pose
'esna je osvojila skupno 12 mesto, druga
regatah, ki so jih prekinili. Pri fantih si je Portorožan
-, Potokar prijadral srebrno medaljo, Izolan Benčič pa je bil skupno odličen 13-ti. Brčin se je razburjal, da se je kadilo, predstavniki mednarodne jadralne zveze pa so ob zaključku povedali, da je bilo to najbolje organizirano prvenstvo doslej. Pres center Neve zaje je deloval profesionalno, pokali so bili razdeljeni kot je treba, Potokar je končal v svinjski vodi nedograjene marine, minister za šolstvo se je nelagodno počutil v obleki s kravato. Končalo se je s sprejemom sponzorjev, ki seveda ni bil za rajo in jazz koncertom ter nastopom folklore, ki je bil za rajo.
Zastave so padle, množica, ki je prišla na podelitev medalj se je napotila k hajbližjim pultom, tekmovalci so se spakirali in odšli domov. Začel se jc čas, ko je treba oceniti, kaj, koliko in komu je prvenstvo največ prineslo. Jadranju nedvomno največ, Izoli morda malo manj, nam pa izkušnjo, da zmoremo marsikaj in še več.
če se že drugi ne spomnijo, naj gredo organizatorjem v imenu Mandrača iskrene čestitke.
—	   Uredništvo
GRE ll.julij
rakom ŽVIŽGAT
Že bi danes med Izolani naredili anketo o tem ali vedo, zakaj je občinski praznik prav 11. julij, bi dobili grozljivo malo točnih odgovorov. Je pač praznik kot vsak praznik, zato ker mora biti in ker smo se nanj navadili. Tako je bilo tudi letos. Pravzaprav se je letošnji praznik izgubil sredi jadralskega dogajanja in tako se tudi nikomur ni zdelo posebej vredno načeti vprašanje, kaj bo s praznikom. Občinska skupščina je opravila svojo tradicionalno praznično sejo, podelila občinsko priznanje, poslušala župana Zvonka Grahka in podpredsednika Gianfranca Siljana, nato pa so skupaj odšli na Svetilnik in malo nazdravili. V večerni uri so se člani predsedstva skupščine oglasili še na mandračevem večeru, kjer je župan povedal, da je vprašanje spremembe občinskega praznika zdaj v pristojnosti komisije za toponomastika, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kaj s praznikom.
Zaenkrat vemo le to, da jev igri, poleg obstoječega datuma, še nekaj dodatnih, vezanih na posamezne svetnike, sicer pa je vprašanje še povsem nedorečeno. Mimogrede je župan povedal tudi to, da se bo v svetli prihodnosti občina preselila v poslopje stare občine na Velikem trgu, vendar je ta selitev povezana z obnovitvenimi deli občinske stavbe in cerkve ob njej. Na vprašanje o demilitarizaciji občine smo dobili dva odgovora. Župan je za, vendar bi preživel učni center na obrobju mesta, Siljan pa je ponovil, da smo Izolani že pred letom dni dali pobudo za demilitarizacijo Obale.
Predsednik zbora krajevnih skupnosti je pustil odprto vprašanje bodoče organiziranosti občine (ena ali več občin), zatrdil pa je, da krajevne skupnosti opravljajo dandanes družbeno nalogo, ki je ni moč kar pozabiti.
Začeli smo iz nič, naredili eno luknjo v vodo, sicer pe bili kar uspešni.
V pripravah na svetovno jadralno prvenstvo in turistično sezono smo zastavili tri naloge:-poda!jšanje obratovanje trgovin in gostinskih lokalov, okrasitev mesta z zastavicami in organiziranje prireditev na Trgu 22.julija. In kako se je končalo? Izvršni svet je podprl naš predlog o podaljšanju delovnega časa, trgovci pa malo manj, saj do poznih ur (23.00) ni vzdrZal skoraj nihče. Škoda, saj je nočno nakupovanje v Izoli priložnost, ki nam jo bodo, prej
Mandračevi
*vecen
ali slej, pobrali drugi. Z zastavicami smo ga polomili Ker smo vložili mandračev denar smo preveč varčevali, naročili prepoceni zastavice, doživeli, da so jih veliko pokradli in naredili minus na našem računu. Mandračevi večeri pa so bili več kot uspešni V večernih pogovorih so sodelovali: Joče Černelič, Vinko Franetič, Vesna Dekleva, mama Francka, Anton Juriše-vič, funkcionarke društva upokojencev, funkcionarji Rokometnega kluba, režiser Jane Kavčič, Kom Steinbachei; Maurizio Benčič, Igor Božeglav, Marino Domio, Beno Bajda, Davor Perkar in Amir RuZnič, Vinko Gregorič, Jadran Furianič, Pino Trang mag. Andrej Avčin, mag. Vojko Cok, Otavio Brajko, Giovanili, Zvonko Grahek, Gianfranco Siljan, Marino Antolovič, Vinko Kram-bergar, Stanko Jenko, šerif Drofenik in še kdo.
Kot glasbeni gostje so prišli: Duo Piščacl kitarist ZjCotič s prijateljem, harmonikar Srečko, skupina Night Spi-rits, trio kitaristov- Dama iz Kopra, skupina S(ne vem kakoje. Zebra Imago, Elvis Šahbaz in Se kdo.
Marija Pianetzky je vsak večer pripravila degustacijo svojih specialitet, žrebali smo blagajniške lističe, pripravili nekaj iger za otroke, ribari so izvedli mali "show” in sploh je bilo vse OK. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, da smo vsebinsko in finančno uspeli, hkrati pe dokazali, da je Piazetta ( Mali trg) ali Trg 22. julija najlepše prizorišče v starem delu mesta.
Pred občinskim praznikom se je sešla komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade skupščine občine Izola. Tokrat so imeli manj dela kot prejšnja leta, saj so obravnavali en sam predlog za nagrado občine Izola. Komisija je sklenila, da nagrado z ustrezno listino podeli Antonu Juriševiču. V razlagi piše, da je nagrado prejel za prizadevno družbeno delovanje v občini, posebno v zadnjem času, ko je pokazal izredno požrtvovalnost pri organiziranju humanitarne pomoči beguncem iz Hrvaške in iz BIH. Sicer pa je bil ves čas svojega delovanja aktiven na področju vodenja in vzgoje tabornikov, izboljšanja krvodajalstva in na področju zdravsatvene vzgoje. Obiskali smo ga na sedežu RK in zapisali naslednje:
Bili ste aktiven na številnih področjih. Verjetno vam je bilo nekje bolj všeč, nekje manj.
Vsakega dela sem se lotil resno, pio v sod
mi je bilo delo všeč. Če pa že moram izbrati najlepše, bi izbral tabornike, predvsem zato, ker sem delal z zelo mladimi ljudmi, pa tudi sam sem bil mlajši.
Drama z begunci se vas je kot sekretarja RK neposredno dotaknila. Ste se problema lotili samo službeno ali tudi osebno?
Če bi nekaj let nazaj vedel, kaj me čaka, bi že takrat odšel v pokoj, če pa bi se sedaj lotil problema samo službeno, verjetno ne bi dosegel veliko. Veliko je osebnega, popoldanskega angažiranja - prosjačenja in dogovarjanja. Prisotna je osebna želja pomagati prizadetim ljudem.
Izpeljali ste dve akciji zbiranja pomoči za begunce. Kako so se odzvali občani?
Ljudje so se kar dobro odzvali v obeh akcijah. Prinesli so nekaj hrane, predvsem pa ogromno oblačil.
Se na RK oglasijo tudi pomoči potrebni občani Izole?
Pred nekaj leti je bilo sramotno priti na RK. Sedaj pia nekateri že sprašujejo za pio moč. Na srečo jih ni veliko. Dobili ste nagrado občine Izola. Kaj vam pomeni?
Seveda sem zelo zadovoljen in bi se zahvalil vsem pobudnikom, čeprav nisem nikoli razmišljal o nagradi in nisem nikoli delal zanjo. --------------------------- Tomaž	Feriuga
foto’Divac
podjetJE v družiNI
(VO)Kar nekaj oseb se skriva za nazivom prvega družinskega podjetja v Izoli. ”ZaMiNN” so kratice članov družine Jura-»ovič, ki je pred letom v sodni register pri koprskem Temeljnem sodišču najavila začetek nove trgovske dejavnosti. Za kraticami trgovskega podjetja so imena štiričlanske družine. Pa pojdimo po vrsti. Ža je kratica za najmlajšo hčer 2anet, Mi je danes nepogrešljiv pri računovodskih delih in pri delu z računalnikom (Milena). N ali Nada je nosilka dejavnosti, Nikola, ki ima v nazivu res zadnjo črko, kar pa še ne pomeni, da ima v družinskem podjetju najmanjšo vlogo. Nasprotno, večji ali celo največji del bremena je Se vedno na ramenih Nikole, ki ima v obrtni dejavnosti že 22 letne izkušnje. In zakaj odločitev o družinskem podjetju?
Odgovor je preprost, skriva pa se v skrbi za zagotovitev dela in prihodnosti otrok, je bil kratek Nikola. Potem, ko sva se ob kavi sprehodila po dosedanji Nikolovi poti, sem lahko ugotavljal, da je bila kar pestTa in raznolika. Nikola, ki je vlzolo prispel pred 25-imi leti, se je z obrtništvom spoprijel že na samem začetku. Najprej v gradbeni dejavnosti, kjer
je sedmih letih izšolal kar tri delavce, ki so pri njemu opravili vajeniško doba Težave v gradbeništvu so narekovale preusmeritev. Svojo prihodnost je Nikola uvidel v predelavi plastičnih mas z inovacijo izdelave taksi tablic, bil je edini proizvajalec v državi (beri nekdanji Jugoslaviji) si je pridobil zaupanje tujcev, vendar že sklenjeni posli s Sovijetsko zvezo niso nikoli stekli. Tudi zaradi birokratskega razmišljanja še danes zaposlene gospe Franke na izolski davčni upravi. Predelavo plastičnih mas je Nikola ohranil. Prav tako pa je svoje ključavničarske sposobnosti znal najprej vnovčiti na 01 v Sarajevu, kjer je za dobro delo (vzdrževanje objektov in vozil ameriške TV družbe ABC) prejel posebno priznanje. S ključavničarsko dejavnostjo pa je tudi v Izoli zapolnil dolgoletno vrzel v tej ponudbi.
Odločitev o družinskem podjetju s sedežem v Izoli je bila, vsaj zaenkrat, dobra odločitev. Časi so pač takšni, da je treba poskrbeti za lastni kruh in kruh potomcev. Če družba tega več ne zmore se je treba opreti na lastne sile in znanje. Teh pa je, tudi v Izoli, kar precej. _____________________________________
Pa se le premika tudi r Izoli, kjer smo si še pred dnevi prizadevali, da bi z odprodajo stečajnega bolnika-Fcrro-tchne, naredili nov korak v smeri razvoja. 3.julija je celjska Kovinotehna odkupila premoženje in dolgove Fcrro-tchne, teden dni kasneje pa so najodgovornejši iz Celja pripravili tiskovno konferenco v Izoli.
ROTEHNA
Novi lastniki so že usopsobili del novega prodajnega centra v Izoli, do konca leta pa naj bi center dobil še nove prodajne površine. Gre skupno za S tisoč kvadratnih metrov, kar pomeni, da bomo v Izoli med drugim dobili tudi diskont z živili. Od danes 27 zaposlenih so delo izgubili štirje varnostniki. Ko pa bo dejavnost stekla, pa naj bi novo zaposlili še 17 ljudi. Zdaj, ko živimo v strahu, da se nam bo r Izolo naselila vojska je takšna informacija, čeprav hkrati kot nekakšna sedmina, kar prijetna.
res dobili begunci iz BIII, kot trdijo umaške oblasti. Toda v nekaterih podobnih primerih ni bilo tako. Zgodilo se je celo, da je plen končal v zasebni ribarnici oziroma pri zasebnem preprodajalcu rib. Skratka, odnosi med hrvaškimi in slovenskimi ribiči so na najboljši poti, da se dokončno skrhajo.
Pomembno k temu prispeva tudi predvolilni boj, ki ga te dni vodijo pri sosedih. Istrski deokratski zbor namreč dobija vse preveč podpore s svojo tolerantno dobrososedsko politično naravnanostjo, zato je morala vladajoča IIDZ-jevska struktura opozoriti morebitne volilce te regionalne stranke, da so Slovenci predvsem izkoriščevalci Istre, krivolovci, čmovikendaši itd. Zanimivo je tudi, da so delavci morske milice v glavnem tolerantnejši, saj so domačini, drugače pa je s sosednjo mornarico, katere komandant za Severni Jadran je strah in trepet tistih ribičev, ki so imeli opravka z njim.
Kakorkoli le, najskabše bi bilo ta trenutek zaostrovati stvari, saj bo to le voda na mlin tistim silam v sosednji dilavi, ki jim je
r, , , . .	.	,	..	.....	.	.	..	,	,.	,	,	enotnost	Istre (ozemeljska, ekonomskopo —
Dogodek je le star zato ga n, vredno po - novost m da nbici, posebej večje ladje kot	^	^	„ož „ hrbet cen _
novno pogrevati, čeprav se rane razočaranja jih una Delamaris, v lovu za jatami sardel tralistilne enonacionalne polUike. Že res,
se niso zacelde. Da bodo hrvaški Istrani, ™l*okmt prestopijo to ah ono meja ^	med driavama urejata Ljubija-
ljudje s katerimi že stoletja delimo dobro m Nickolikokrat so Delamanson ribiči od . 7	.	.	.	, ,	....
slabo, ravnali s slovenskimi ribiči, kot bi bili bliža videli Benetke a so se tudi v takšnih na m Za^ toda "f nasem Jelu ». .	......	.	.	,	».	.....	»	>	moramo	tudi mi sami.
krivolovci iz Italije pač nismo pričakovali, primerih z italijanskimi oblastmi nekako
Na spore s severozahodnimi sosedi smo va - dogovorili. Pa tudi italijanske ladje pridejo	°f°	z z?°st.rovarVen*.
jeni, njihova zgodovina sega stoletje nazaj, k nam, ne da bi takoj streljali za njimi. . *e manj. Nasa država jih je, več ah
ko so se na morju dajali Čožoti in Istrani. Drugače je bilo le v primeru iztrebljanja ™anJ	™*° pa.se ce
Zdaj pa je prvič počilo med našimi.	školjk (kapisant), ko smo dejansko morali	deležni	se	manj	podpore, če bodo
Paradoks je, da so na Delamarisovih Iris 1 braniti dno našega dela žuliva pred Postah obremenjujoč dejavnik pogajanj m
in 2 zaposleni v glavnem delavci z one uničenjem. Tudi hrvaški ribiči vedo, kako dogovarjanj s sosednjo državo.
strani južne meje, da hajko proti slovenskim Je tam iez « v*0 fih sam0 ugotavljanje Skrajni čas je, da komisija za nbistvo p n
ribičem vodijo umaški zasebni ribiči, ki so pozicij ladij med lovom niti ne zanima. Obalni skupnosti dogovori strategijo
si ves kapital ustvarili kot kooperanti Dela- Gre namreč za politično dejanje demon - obnašanja slovenskih ribičev, ne pa da je
•narisa in da njihova pomorska milica dela stracije državotvornosti z istočasnim pri- Pmduia prepuščena tistemu, ki s kapi
red ob meji, ki je še ni. Ugotavljanja ali so dobitništvom. Z zaplembo tovora so namreč timskega mesta zakliče:
ribiči morda le vrgli mreže v hrvaškem dobili kakšnih 6 ton sardel, ki tudi niso Pripravite se na kalado!
morju so seveda stvar domišljije. Nobena čisto za odmet. Še najbolje bo, če jih bodo	Drago Mistej
Tako-le se je ustopil nič hudega sluteč delavec nad kompresor in se lotil kamnitih plošč ob popravljenem mandraču. Dobil je pač nalogo, da naredi luknje in vanje zabetonira reklamne pregrade, ki v mestu počasi nadomeščajo betonska korita s cvetjem. Korita so res odvzemala prostor pešcem, vendar so se ti začeli zgražati nad takšnim uničevanjem plošč. Eden od njih je naredil še fotografijo kot dokaz, potem pa so dela nenadoma obstala. Javnost ima očitno le nekaj moči. Ko smo ravno pri reklamnih tablah. Oblikovalci nas sprašujejo, kdo je odobril postavitev ravno takšnih tabel. Razumemo oblikovalce, ki bi radi oblikovali in investitorja, ki želi narediti red. In tudi skupni dogovor bi bil možen, kajne?
Celonočni Hampy ni dobil soglasja KS Jagodje Dobrava za celonočno obratovanje. Krajani imajo tudi pripombe na glasbo z bazena pri Belvederju. Zadnjo besedo bo imel izvršni svet, kako bo odločil pa bomo izvedeli že po tem, kako nas bo Dunja Komljanec pozdravila ob kavi.
Mestni šerif je dobil pomočnika. To dejanje je v neposredni povezavi z njegovim hujšanjem, ki je že doseglo Kritičnih jO kilogramov. Drofenik je hujšanje opravičil s tem, da je priznal da hujša zgolj zato, ker ima tako majhno pisarno, da za oba v njej ni bilo dovolj prostora.
To-le pa so udeleženci 1. izmene športnega tabora v Sevnici, ki ga organizira "Sport Maestral”, zasebna agencija družbenim organizacijam in klubom istočasno sporoča, da so v športni delavnici imeli 50 otrok, 30 udeleženk rekreacije za ženske (F.uroritem), na smučanju na Lisci 100 otrok, na plavalnem tečaju pa kar 160 otrok od 5-9 let. Davkarijo prosijo, naj to informacijo čimprej pozabi.
Posadki Iris 1 in 2 sta si pred dnevi privoščili krajše, dvodnevno letovanje v Umagu. Ker gre za eni največjih ladij, kar jih je priplulo v tamkajšnjo marino so jih pozdravili z vsemi častmi, z morsko milico, sodnikom za prekrške, luško kapitanijo in radovednimi novinarji. Med prvimi, ki sta jih obiskala sta bila naša novinarja: Vlado Ostrouška in Vito uivac. Slednjemu se poznajo tanjugove vojaške izkušnje in je skrivaj posnel barki na privezu, Vlada pa je dogodek tako razburil, da je častil s špriceiji in na koncu Divca Se pozabil v Umagu.
Kultumoumetniški večeri pri Frediju so bili ob svetovnem prvenstvu, v zadovoljstvo sosedov, zelo veseli. Na enem od njih je nastopila tudi tržnična primadona Celestina in odpela arijo iz opere: "Vsakemu ki kupi za več kot 600 SIT dam kilogram banan zastonj.”_________________________________
Naša foto agentka pa je poslikala učence 3 razreda šole z italijanskim jezikom med šolo v naravi na Pokljuki. Napis v rokah nima nobenega političnega, pač pa čisto navijaško obeležje.
Na fotografiji je nam neznana oseba ženskega spola. Fotografija, ki jo je posnel naš paparazzo iz komunalne marine je sicer prikazovala tudi njenega soseda, ki pa je na pripravah za pot okoli sveta nenehno v gi-anju, tako da je za njim ostal
le kronski dokaz - kozarec piva. Ce koga zanima, kdo je bil na sliki naj se javi v uredništvu.
ZADNJA CAKULA
Minister Jazbinšek pa v Izoli res nima sreče. Med zadnjim
Gorjupu, dokončno ga je obdelal Boaan Orel, piko na 1 pa je dodala novinarka Majda Suša.
Ko človek prebere ta imena mu je jasno, da ni lahko biti minister.------------------------------
ZDRAVKO PRIMOŽIČ je zagotovo prvo ime primorske novinarske fotografije, pa tudi v Sloveniji sodi med najboljše fotoreporterje, kar dokazujejo njegove fotografije, ki so bile objavljene v mnogih pomembnih časnikih, predstavljene na razstavah in nagrajene na letnih tekmovanjih novinarskih fotografij. Je fotoreporter Primorskih novic, občasno pa ”iz zadovoljstva” brezplačno sodeluje tudi z Mandračcm. Ob svetovnem prvenstvu so v Insuli odprli razstavo njegovih fotografij s tega prvenstva, ki bodo na ogled do petka, 25. julija. V tej številki Mandrača predstavljamo nekaj fotografij s te razstave. Zagotovo jih boste prepoznali.
Ms
HnhhI
Ka
JA
JHHr vH
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE IN INŽENIRING B. Jakca 7. 66320 Portorož. tel.:70-728
A/? iV£&4J NAJLEPŠIH IZOLSKIH FASAD NOSI NAŠ PODPIS. VESELI SMO, DA SMO PRISPEVALI SVOJ DELEŽ K LEPŠANJU NAŠEGA MESTA Z NASMEHOM.
i mmmmmmm.				;
ì mmammmm	m. m		MM	em:-
Koper, Čevljarska ulica 22/a, tcl./fax. 066-22-687
STANOVANJSKE ZGRADBE, JAVNE OBJEKTE IN ADAPTACIJE
, K! SMO JIH DOBILI
TUDI V STAREM DELU MESTA JE VELIKO HIŠ, KI SMO JIM OLEPŠALI OBRAZ IN VRNILI ŽIVLJENJE. ZADOVOLJNI SMO, DA NAČRTOVALCI OBNOVE STARE IZOLE ZAUPAJO NAŠEMU ZNANJU.
HARBAŠ DULAGA
Cesta v Jagodje 33 tel. 63-875
IZOLE NI NA ZEMLJEVIDU KULTURNO-ZGODOVINSKIH BISEROV SREDOZEMLJA. KONEC KONCEV IMAMO SAMO DVE PALAČI VREDNI TEGA IMENA. ^RTNikov '|7 pdc *RV' P0GLED prej SODIJO V ZOLAJEV GERMINAL KOT V BENEŠANSKO NEČIMRNOST TODA. POZORNO OKO TUDI V TEH HIŠAH OPAZI MARSKAJ STAREGA. LEPEGA, NENAVADNEGA. OPAZI NAPISE NAD VRATI. DRUŽINSKE GRBE. FASADNE VENCE IN DRUGE MALE UMETNINE Z"čfiMALu VZCVFTn c aJIH ST0LETIJ IN ČEPRAV SE NAM ZDI. DA SE OBNOVA STARE IZOLE VLEČE KOT JARA KAČA VZNIKNE TU IN TAM KAKŠEN BISERČEK KI JE VREDEN IMENA NEKDANJIH MOJSTROV PO BESEDAH IGORJA MARAŽA. NAJODGOVORNEJŠEGA ZA OBNOVO MESTA. BODO S SKUPNIM	c	tLE	SE	NEKATERE	KO	BODO.	JIH	BOMO	RADE	VOLJE	POKAZALI	TOKRAT PA NEKATERE IZ ZBIRKEHZOLA V BARVAH part 1-
V
RANGELOV
& JOC
Gorici nova 2,	24-689
TUDI Ml SMO DpD^ DEL K LEPŠANJU NAŠEGA MESTA. SPOSlpiJ^ADIClJE. IZKUŠNJE IN STROKOVNO DELO	SPOŠTOVANJA	DO
GRADITELJEV STARTNEGA JEDRA
PROJEKTIRAMO. IZVAJAMO IN SANIRAMO KAMNITE ULIČNE TLAKE. KAMNITE DEKORATIVNE OKRASKE. FASADE IN KAMNITE FASADNE OB10GE.
Kamnoseštvo je najstarejši spremljevalec sredozemskega gradbeništva. Obogateni z izkušnjami pedantnih rok kamnosekov in sodobno tehnologijo smo na naše tržišče gradbenih materialov ponudili vse vrste tlakov in kamnitih oblog. Enega od vzorcev lahko vidite in preizkusite v Ljubljanski ulici, imamo pa še veliko drugačnih za vse vrste gradbenih del.
PIETRA d.o.o. Koper Ferrarska 14, 66000 Koper, Slovenija tel.: 066/38-590, fax.: 066/38-591
mmrnmmmm.
MAESTRALOVE POLETNE PO ČITNICE
ŠPORTNI TABOR V SEVNICI	LETOVANJE NA	LISCI (948 m)
ZA OTROKE OD 10 DO 14 LET	ZA OTROKE OD	6 DO 10 LET
OD 2. DO II. AVGUSTA 1992	OD II. DO 18. AVGUSTA
CENA: 14.000,00 SIT (9 polnih penzionov, prevoz; CENA: 12.000,00	SIT (6 polnih penzionov, prevoz,
igrišča, tenis, bazen, vaditelji, organizacija)	igrišče, tenis, bazen,	vaditelji)
PRIJAVE IN INFORMACIJE: ŠPORT MAESTRAL - TONE BARIČ vsak dan od IL do 14. in od 21. do 22. ure na tel. 63-850 in v prostorih ZTKD Izola ( (Kraška 1) od 17. do 18. ure na tel. 61-013)
(TF)Torki so rezervirani za seje občinske vlade. Poglejmo, kaj se je dogajalo na seji pred tednom dni in, o čem so govorili ta torek. Na predzadnji seji so premlevali dva, za nas občane, zanimiva predloga. Prvi predlog se nanaša na delovni čas gostinskih lokalov. Po novem bomo v poletnih mesecih lahko posedali v lokalih do 24.00 oziroma do
02.00 ure. Prva ura velja za okrepčevalnice brez toplih jedi, druga ura pa za gostilne s pestrejšo ponudbo. Pozimi se bo ta delovni čas seveda spet skrajšal in sicer do 23.00 oz. do
24.00 ure. Trgovine pa Ze tako in tako nimajo omejenega delovnega časa, zato bi bilo lepo, če bi vsaj nekatere prilagodile svoj urnik potrebam morebitnih gostov v Izoli.
Še bolj živahna je bila razprava o zaprtju Kidričevega nabrežja za promet. Na dan so spet prišle vse napake mestne prometne (nc)urejenosti. Po dolgotrajni debati so se vendarle poenotili, da izolski korzo še ni urejen za zaprtje prometa, saj na njem ni dovolj kakovostne ponudbe. Odločili so tudi, da se fizično zapre dostop do Svetilnika in prepove promet na Trgu 22. julija.
Vlada je obravnavala tudi predloge za dodelitev poslovnih prostorov. Tako bo prostor v Ljubljanski 43 spet bomboniera (Vera Mrak - Izola), v Smrekarjevi 16 bo razstavno prodajna galerija in atelje ( ak.kipar Anton Flego), v Smrekarjevi 21 pa trgovina in delavnica usnjenih izdelkov domače in umetne obrti (Marjan Kumar). Predlagajo tudi trgovsko postavitev trafike v pasaži št.9 v ulici IX korpusa (Branka Popovič), Astibu so odvzeli lokal zaradi spremembe namembnosti, prav tako je Kompas izgubil poslovni prostor na Velikem trgu. Prekinili so še pogodbo z najemnikom v Koprski 25, zavrnili vlogo za oprostitev plačevanja najemnine Mlinotestu (ex.mlečna),glede letnega kina v parku Ar rigoni pa naj bi ga Globus film imel brezplačno na voljo še 2 leti, potem bo z njim spet razpolagala občina. Najemnik tunela v Jagodju je izgubil najemno pravico, saj še ni začel z dejavnostjo (gojenje gob), gostinski lokal Arko v Arrigoni-ju pa bodo deloZirali, saj nima obratovalnega dovoljenja.
Na torkovi seji (med sejo je bil Mandrač Ze v tisku) so člani IS med drugim obravnavali projekt gradnje tribun na vzhodni strani nogometnega igrišča (pri sedanjih slačilnicah) in druge naloge v zvezi z "zgodovinsko” nogometno tekmo Belvedur Izola - Benfica.
MARINadE
(VO,DM)Izolska marina danes spominja na srednjeveški grad, ki ga je zob časa že močno načel. Kamnito ogrodje za katerim se skrivajo več kot 20-lctne želje po najmanj 800 privezih opozarja, da je bilo tu še pred meseci gradbišče. Najmanj zadovoljni so, poleg investitorjev in zakreditiranih izvajalcev, tisti ki stanujejo v neposredni bližini tega spomenika strankarski puberteti. Neurejena kanalizacija, ki je sploh največji izolski problem, dejansko pomeni prost preliv fekalij v morje. Razlika izpred stotih let je le v tem, da je še pred nastankom kamnitega obzidja, za odplake poskrbel morski tok, ki pa zdaj seveda nima več te moči. Sprehod od Gostinske šole do jadralnega kluba (tako pričakovana sprehajalna pot..) je dal jasno vedeti, da se upokojenci in otroci brez plinskih mask sprehajajo na lastno odgovornost.
Novoustanovljeno gibanje zelenih Izole, ki sicer ni stranka a si želi strankarskem voliva, razmeroma trezno occniuie problem izolske marine. Trezno v toliko, da ni a priori proti, zavzema pa se za čimmanj privezov, za okolju prijazno marino, za poprejšnjo ureditev infrastrukture itd. To pa je seveda že v nasprotju z ekonomiko investitorjev, ki so v boju za preživetje prisiljeni vztrajati na svojem. Občinska vlada pomaga, kjer se pomagati da. Telefonari in pošilja fax-e na različna ministrstva, obiskuje Drnovška in Jazbinška ter upa, da bo prav na tej relaciji prišlo do kakšne odmrznitve stališč. Medtem pa vsake toliko malo zagrmi, na gradbišču nastane kakšna nova luknja, stroji malo zaropota jo. Izolski mazohizem ne pozna meja.
(TF)Tbdi v Izoli Živijo vseh vrst tiči, zato bomo pred vsako številko Mandrača obiskali Postajo milice, da bi kaj več izvedeli o njihovih "junaštvih”.
Med številnimi prometnimi nesrečami, ki jih imajo na seznamu, so posebej pogoste nesreče koles z motorjem, zato na PM še enkrat opozarjajo na obvezno uporabo čelad. Vse več je tudi prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Na območju PM Izola je bilo storjenih v juniju 19 kaznivih dejanj. Izstopajo predvsem vlomi v osebne avtomobile, poškodovanje tuje lastnine in pretepi. Povzročitelji so bili pre-teZno mladostniki, kar priča o povečanju nasilniškega obnašanja mladih. Omenimo naj še drzneža, ki je skušal vlomiti v razvpito firmo ALG. Nesrečnež ni računal na varnostni sistem zato ga je med krajo prijel kar eden od delavcev.
Sicer pa je bil po trditvah namestnika načelnika PM Izola mesec junij precej miren, kar pa seveda ne pomeni, da so bili moZje postave brez dela. Tudi prvi dnevi v mesecu juliju so bili podobni junijskim, opozoriti pa je treba predvsem lastnike osebnih avtomobilov vrste Golf, saj kaZe, da imajo tatovi te avtomobile najraje.
Še naprej se nadaljuje tradicija nočnih in dnevnih rally-jev po izolskih cestah in ulicah. Priljubljena "zabavišča” so: glavno križišče in Veliki trg. Avtorji teh podvigov so policajem znani in zdaj čakajo, da jih dobijo pri konkretnejši kršitvi prometnih predpisov, saj obstoječa zakonodaja ne vsebuje tovrstnih načinov ogrožanja oseb in imovine. Pred dnevi je takšen podvig slabo uspel enemu od delavcev v Manziolijevi palači, kratko pa je potegnil lastnik Katrce, parkirane na Velikem trgu.
CESTArji
V KOrTe
(VO)Kljub nekaterim novim težavam gradnja cesta v Korte dobro poteka. Pravzaprav gre za "flikanje” stare, ker pa so pri tem ugotovili, da so temelji načeti so morali opraviti še precej nepredvidenih del. Kakorkoli že, nova cesta bo bistveno izboljšala prometno varnost in posredno prispevala k boljši turistični ponudbi Slovenske Istre.
To pa seveda ni vse v tem cestarskem poročilu iz Kort. Da so želje eno, možnosti pa drugo, so spoznali tudi krajani Svetega Jakoba (KS Šared), ko so pred dvema letoma v Šaredu začeli asfaltirati vaške poti, oni pa so ostali praznih rok. Razlog je seveda znan: kronično pomanjkanje denarja je preprečilo, da bi delavci koprskega cestnega podjetja potegnili še 233 m asfalta do petih hiš v Sv. Jakobu. Tega,kar ni uspelo cestarjem, so se kasneje lotili najbolj vneti in zainteresirani lastniki individualnih hiš. Akcija za postavitev asfaltne prevleke je tekla v dveh smereh. V prvi so krajani za pridobitev potrebnih sredstev potrkali na občinska vrata in na vrata Zavarovalne družbe Adriatic. Kljub težkim časom jim je uspelo, na ta način piriti do večjega dela potrebnega denarja. V vzporedni akciji pa so krajani zbrali še razliko (individualni samoprispevek) in pomagali s prostovoljnim delom. 24.junija so akcijo končali z asfaltno povezavo in kot sami pravijo: "v skupnosti je moč”. Vseeno pa bi brez denarne pomoči (občine in Adriatica) tudi tokrat ostali praznih rok. Prav zato se s piomočjo Mandrača zahvaljujejo za razumevanje in vabijo predstavnike obeh spxinzorjev, ter druge občane, da jih obiščejo - po novi pioti.
t*
«N?
E’ vero che e’ sta- Si, ora ci mancano ta data la luce ver ancora la gialla e de al "MARINA-	la rossa.
ISOLA"?
Dvanajsti teden sterejših občanov občine Izola je minil v mladostnem vzdušju. V dneh od 6. do 11. julija se je v Domu upokojencev, pri Centru za socialno delo, v društvu upokojencev, v hotelu Delfin in na domovih starejših občanov dogajalo
Pol julija je že naokrog, a pravega turističnega vrvela ni zaznati in vse kale, da ga v tokratni turistični sezoni pravzaprav ne bo. Takšna spoznanja so seveda kaj slaba tolažba vsem, ki živijo od turizma. Tu ne gre samo za gostinske in turistične delavce. V ozadju celotne verige turistične ponudbe so poleg prizvajalcev hrane m pijač, še kmetje, trgovina in še bi se jih kaj našlo. Res pa je, da bodo posledice sezone brez gostov najbolj prizadele prav gostinska in hotelska podjetja ter zasebne gostince. Gre za vse tiste, ki scìe s prodajo končnega izdelka pridejo do denarja, ki pa ga z odbijanjem stroškov (denimo za pripravo sezone - najeti bančni krediti) in plačilom tekočih dajatev (poravnava računov za nakup blaga, osebni dohodki, itd.) hitro zmanjka.
V izolski občini se lahko pohvalimo, da nam gre celo nekoliko bolje kot v mondenem Portorožu. Vsaj kar se statistike tiče. Ta pa pravi, da so hotelske zmogljivosti v izolski občini zasedene 60%, kar je več kot v Kopru in Portorožu. V konkretnih številkah to pomeni 600 gostov. Majhne turistične zmogljivosti so, vsaj statistično, slab pokazatelj turističnega prometa v občini. Morda pa je statistika kriva, da se v Izoli odločamo za poteze, ki jim ni primera drugod. Tu mislimo na nenasitne potrebe občine, ki pač jemlje tam, kjer meni, da je še kaj ostalo. Ob slaben turističnem prometu je težko ali celo nemogoče poravnati pristojbino za javno uporabo zemljišča zunaj poslovnega prostora (beri gostinske dejavnosti na prostem), saj je cena za uporabo mestnega zemljišča kar 640 tolarjev po kvadratnem metru.
Kako so v občini do te cene prišli ni povsem jasno, vendar obstaja pravilnik o kategorizaciji posameznih delov mesta. Ko zasebni gostinec dobi račun za uporabo javne površine ga, kljub poletni vročini, oblije mrzleI pot. Pri 60 kvadratnih metrih to mesečno znaša kar 32.000 tolarjev. Tega denarja pa ob nižji prodaji ni. Vso radost pri postavljanju najemnin za poslovni prostor sezonskega značaja sta na svoji koži občutila tudi dva mlada izolska podjetneža, ki sta za opravljanje dejavnosti segla kar globoko v žep. 2.000 nemških mark je bila cena začetka poslovanja.
Teh zgodbic je v Izoli kar veliko. Žal je sezona letos še krajša od vseh dosedanjih. Ali bo uspelo turističnim delavcem preživeti pa tako in tako nikogar ne zanima. Sicer pa je na zavodu za zaposlovanje še nekaj prostora za one, ki se jim bodo veliki obeti turistične žetve spremenili v nasprotje in s tem iskanje miloščine za skromno preživetje.
_________________Vlado	Ostrouška
Mandračev agent si je 11.7. naložil precej težavno delo - prešteti vse turiste v občini. Po večkratnih zmotah v štetju, je ugotovil, da je najbolje, če iz mandračeve pisarne pokliče izolske hotele in agencije. Ugotovil je naslednje:
v soboto, 11.7.1992, torej drugi vikend v juliju, je v Izoli počitnikovalo "kar" 1347 gostov Seveda nas najbolj zanimajo tuji gosti, vendar vas moramo razočarati in vam povedati, da jih je bilo le okoli 30% ali v številkah le 368. Se najboljše se držijo v hotelu Delfin, kjer so imeli skoraj tretjino vseh tujih gostov v Izoli. Drugod pa tarnajo in upajo na boljše nadaljevanje, saj napovedi niso tako črne. Povejmo še, da so na mednarodnem morskem mejnem prehodu Izola v mesecu juliju našteli 139 čolnov. Prvi pravi turistični vikend se je le poznal po izolskih ulicah, saj so bile zvečer polne, tudi zaradi svetovnega jadralnega prvenstva. Večjih problemov, če izvzamemo parkiranje, pa ni bilo.
letošnjega praznika je bil "piknik pod kostanji” v vrtu Doma upokojencev, ki so se ga, poleg varovancev udeležili še mnogi svojci in obiskovalci. Posebej zanimivi so bili nastopi: Pevskega zbora DU Izola in malih akrobatinj Stasje Mehora iz Pirana. Zanimiva je bila razstava fotografij Dore Benčič, prijetno pa srečanje z najstarejšim varovancev, 94-letnim Francem........................................ .
veliko zanimivega, koristnega in poučnega. Obiski na domovih, obdaritve, pikniki, nastopi, ples in še marsikaj je te dni popestrilo življenje tistih, ki so doživeli to srečo, da lahko uživajo sadove svojega dolgoletnega dela. Posebnost
Haliaetum a Grado
Con un concerto nella Basilica di S.Eufcmia di Grado, per l’occasione straripante di pubblico, il Coro misto ”Haliaetum” della Comunità’ degli italiani di Isola ha concluso, appludilissi-mo, la sua stagione 91\92 che lo ha visto protagonista di interessanti serate in varie località’ d’Italia, Croazia e Slovenia.
Noi abbiamo approfittato di questa opportunità’ per avvicinare il maestro triestino Claudio Strudthoff, che dirige l’”Haliae-tum” con impareggiabile maestria da ormai 12 anni, per chiedergli di farci il punto su delta stagione.
Strudthoff: ”E’ stata una stagione molto proficua, abbiamo avuto molte uscite interessanti, belle, in cui il coro si e’ espresso al meglio delle sue possibilità’. Nella Basilica di Grado abbiamo presentato un concerto tutto nostro e questo mi pare che sia un riconoscimento della qualità’ del coro e anche del livello generale delle nostre prestazioni”. Domanda. ”Dovendo trovare un fiore all’occhiello di questa stagione, per che cosa opteresti? ” Risposta. ”Abbiamo più’ fiori all’occhiello. Ricordo con molta simpatia l’uscita a Lussinpiccolo. Ci tenevamo molto, visto che abbiamo dovuto rinviarla più’ volte per i ben conosciuti motivi che hanno coinvolto la Croazia. Pero’ l’ultima serata di Grado la ritengo come una delle manifestazioni più’ importanti di tutte le nostre di questa stagione.” Domanda. ”Rispetto alle precedenti stagioni rilevi una crescita del coro? ” Risposta. ”Si’, c’e’ una crescita qualitativa nell’interpretazione generale.Pcro’ resta sempre il fatto, purtroppo, che ogni anno che passa il coro invecchia. Attendiamo sempre forze nuove che rinverdiscano le nostre file. Con l’entusiasmo che ci distingue sono certo che ciò’ si avvererà’.” _________________________________Gianfranco	Siljan
(DM)Erik Lovko sploh ni Izolan in v tem Časopisu ne bi imel kaj početi, Ce za to ne bi bilo posebnega razloga. Toda razlog je in zato je tukaj. Lovko je polnokrvni kipar, eden najbolj cenjenih iz t.i. mlade srednje generacije, zadnje Case pa tudi slikar in Se marsikaj. Diplomiral je v Firencah in specializiral kiparstvo na ljubljanski akademiji. Živi med Postojno,Koprom in Izolo, vseskozi pa je zagrizen sredozemski ustvarjalec s pridihom maestrala in kraSkega kamna. Torej, zakaj v Mandraču?
Zato, ker je že veC kot leto dni predsednik DruStva obalnih lokovni-
kov in ima tako na skrbi izolsko galerijo Insula, ter seveda tudi njeno dvojčico v Ljubljani. In boste rekli, da to Se ni dovolj.
Naj bo. Erik Lovko je tudi avtor zaščitnega znaka naSe akcije:”Izola, mesto z nasmehom”. Tisti smeSni otoCek z zvitim cerkvenim zvonikom in borovci v ozadju je nastal skoraj sluCajno. Najprej je bil slogan, on pa ga je le narisal. Nekateri so potem rekli, da spominja na sladoled, ki je malčku padel na tla, druge spominja na lansirne rampe, znak pa je tukaj, živ in razpoznaven na prvi pogled.
"Hotel sem narediti nekaj veselega, izolsko neobremenjenega. Saj ne gre za umetnino veCne vrednosti. Gre za znak z visoko stopnjo uporabnosti in različnost odzivov mi je pravzaprav vSeC. Izola je kljub vsemu veselo mesto in jaz sem jo narisal kot vesel otoCek, kar je nekoč tudi bila. Izola ima, za razliko od drugih obalnih mest, veliko zelenja, ima razgibane strehe, šterleCi cerveni zvonik in ljudi, ki to lepoto znajo ceniti. Zato sem jo takšno tudi narisal. Seveda nisem vztrajal na nekakšnem realizmu, pač pa na figuraliki sodobnega Casa. Na zastavicah, ki ste jih tiskali, ni najbolj uspel, na propagandnih mapah pa prav gotovo.”
O tem, da bi sodeloval na razpisu za nov izolski grb ne razmišlja preveC. Grbi so simboli svojega Casa in morajo ostati takSni, kakršni so bili prvotno narejeni. "Osebno mi ni vSeC, kaj so vaSi sodelavci naredili z našim, postojnskim grbom” je še pristavil.
Letošnje leto je bilo zanj, kljub zdravstveno pogojenemu prehodu na male plastike in slikarstvo, uspešno. Njegov kipec so podelili najboljšim na svetovni razstavi oblikovalcev v Ljubljani, imel je uspešno razstavo v modemi galeriji, prav zdaj (petek, 25. julij) pa bo odpril razstavo v piranski mestni galeriji.
Če bi radi videli, kako in kaj dela avtor najbolj smešnega znaka v zgodovini Izole si oglq'te to razstavo. Videli boste, da gre za avtorja, katerega dela bodo s časom le pridobijala na vrednosti. Tako kot znak, ki je prišel v našo zavest, ne da bi dobro vedeli kdaj in zakaj.
m
Priprave na tekmo v Benfiko se že zelo vroče, iz Ljubljane pa že prihajajo glasovi, da v Izoli ne bomo mogli postoriti vsega in bodo morali "modri” tekmo odigrati na stadionu za Bežigradom. V Izoli pravijo, da to ni res in, da bo do tekme vse nared, saj bo pomenila izredno promocijo Izole, dober zaslužek in predvsem veliko stimulacijo za napredek nogometa v mestu. O gradnji tribun je že razpravljal izvršni svet, opravljeni so bili lokacijski ogledi, sponzor Nevio Tripar zbira denar; o vsem pa bodo razpravljali tudi na sq'i občinske skupščine.
Seveda ne gre pričakovati kakšnega športnega uspeha, to pa seveda ne pomeni, da Benfice ne bi lahko vsaj malo namučili. Benfica je eden najbolj znanih evropskih klubov, dvakratni evropski prvak (1961,62), ko so tam igrali še Eusebio, Coluna, Torres in Simoes. Leta 1970 je v pokalu pokalnih zmagovalcev igrala z Olimpijo (1:1 in 8:1). Lani jo je treniral Šved Eriksson, ki je zdaj pri Sampdoriji, zamenjal pa ga je Tomislav Ivič. Najbolj znani igralci: Schwarz (Švedska) in Mostovoj, Juran, Kulkov (Rusija)
Ribari že iščejo variante za pot na Portugalsko, mi pa pripravljamo različne rekvizite za izolsko tekma
TELEGRAMI
Izolske rokometašice bodo v novem državnem prvenstvu igrale v ženski superligi. To pravico bi si sicer že lahko prislužile na igrišču, kjer so nepotrebno izgubile nekaj točk, dobile pa so jo za zeleno mizo, kjer so odločali o sodelovanju dveh ekip Olimpije v 1. rokometni superligi.
Na svetovno mladinsko prvenstvo v se odpravlja veslač Erik Thl. Strokovnjaki pravijo, da tudi medalja ni nemogoča. Kaj lepšega, če bi dobili svetovnega mladinskega prvaka.
Na evropsko mladinsko prvenstvo pa je že odšla jadralka Vesna Dekleva. V Franciji (Le Havre) bo skušala priti med najboljše, kar je, glede na dobre rezultate v članski konkurenci tudi
Sjosoona. Drugi izolski udeleženec, Maurizio Benčič pa je ostal orna, ker si je med akrobacijami v Simonovem zalivu zvil noga Na evropsko prvenstvo optimistov na Danskem pa sta od Izolanov odpotovala Sandi Dekleva in Primož Mislej.
Mikijev in Vladov malonogometni memorial je star 15 let Organizatorji (izolski Bana) so tudi letos turnir uspešno zaokrožili. In če smo v polfinalnem srečanju pričakovali, da bodo zvezde izolskega nogometa (Perkat, Tosič, Željko, Bičakčič okrepljeni z Olimpijnim igralcem Djuranovičem) brez težav odpravili manj znane igralce piranskega Davida, smo bili v zmoti. Izolskih igralcev ni bilo moč prepoznati na igrišču, baje zaradi psihičnih težav vezanih s prestopi. Zato je bila finalna tekma med Olmom in Sončkom, ki si jo je ogledalo 1000 gledalcev, svojevrstna posebnost V boju za osvojitev pokala sta se namreč pomerili šesterki, ki sta že po dvakrat osvojili prehodni pokal. Zmaga je tpkrat pripadla Olmu, ki si je s tremi gpli Miloša Breznikatja in z golom Burina, zagotovil prvo mesta Še priznanja: za fair play šesterka Portoroža, najboljši vratar Grmek (Olmo), najboljši strelec Miloš Breznikar (Olmo). Organizatorji točilnice pa so si prislužili obisk inšpekcijskih služb.
Denar in organizacijske težave še naprej targo udeležence transoceanske regate po Kolumbovi poti. Darko Milavec bi moral na pot že 20.7. po kopnem vse do španskega Palosa, saj bo 3. avgusta Start iz Palosa v Madeiro in po štirih dneh postanka nova etapa na Kanare. Tam bi moral opraviti osem regat in se 15. novembra podati na najdaljšo etapo Kanari-S^alvador-Bahami, kamor naj bi prispeli 15.decembra. Pravimo BI, ker sta se oba izolska udeleženca ( Milavec-Eol in Macarol-Kraljica morja) odločila, da gresta na pot kar po morju, skupaj z novogoriško posadko. Štartali bodo čez kakšnih mesec dni.
Vaši gostje sc /dajle cvrejo pod vročim izolskim soncem in ko sc bodo vrnili domov si bodo zaželeli hladne pijače.
In kaj če je hladilnik prazen?
Do nas ni daleč. V velikem grosističnem skladišču imamo dovolj pijač za velike in male poletne osvežilne želje.
GROSIST
BAJT MILOVAN
Izola, Dantejeva 2
HOTEL DELFIN Tomažičeva 10, Izola Tel (066) 63-552 int. 392
Potrebujete nove osebne dokumente, vizitke, reklamne fotografije...
Vrhunskie barvne fotografije izdelamo v eni uri.
Seveda pa znamo poskrbeti tudi za vaše fotografske spomine.
S sodobno tehniko smo še boljši
PTT kontra DOBRAVA
Nesporazumi med PTT Koper in krajevno skupnostjo Dobrava po malem že spominjajo na balkansko vojno. Podpisali so že nekaj "mirovnih sporazumov”, se dogovorili - pa nič. Telefoni, ki bi morali že dolgo prinašati denar podjetju, ki jih ima v upravljanju so že na trgovskih policah, telefonski drogovi verjetno v gozdu, kabli pa v slepi ulici.
Potem, ko so pred dobrim mesecem dobili zagotovilo odgovornih, da bo 31 naročnikov v Dobravi dobilo priključke še to poletje, se stvari ne premaknejo z mrtve točke. Simptomatično je, da so krajani priključke v celoti plačali že 28. avgusta lanskega leta, zdaj pa so žrtve notranjih organizacijskih in verjetno tudi finančnih težav PTT podjetja. Svet KS Jagodje -Dobrava je pred dnevi sprejel ultimativni sklep z zahtevo, naj se telefoni priključijo do konca julija in, da se zaradi zamud na ročnike oprosti plačila priključitvene takse.
Na PIT si seveda mislijo svoje in dokazujejo, da je priključitev odvisna od sprostitve telefonskega kabla proti Šaredu in v Strunjanu. Zdaj sta oba priključka če prosta, telefonov pa ni in ni. Pd 31-tih čakajočih je zazvonilo šele pri petih naročni kih v Strunjanu.
Frančeškin Bojan Istrska vrata 4 10 NAJBOLJ GLEDANIH FILMOV V JULIJU
1. DE AT H WARRANT - A
2. NEW JACK CITY - A
3. ADAMS FAMILY - K
4. Il- THE SHOE El i S - K
5. JACOB’S LADDER - O
6. BLOOD VOWS - I)
7. MISERY - G S. HOOK - E
9. SOMETIMES THEY COME BACK-G
10. M ADE IN HEAVEN - D
VELIK IZBOR ORIGINALNIH F1LMOV-IZPOSO.IA V1DEOPLAYER.IEV-PRODAJA VIDEOKASET, KABLOV-KONKURENČNECENE
MANDRAČ-14 DNEVNIK KS OBČINE IZOLA Založnik : GRAFFIT d.o.o. Naslov: Veliki trg 1; Izola Odg.urcdnik: D. Mi slej Uredništvo: Neva Zajc, Vlado Ostrouška, Gianfranco Siljan, Mirjarn Muženič, Nataša Jenčič Jelačin, Andrej Sumenjak, Danilo Markočič Preds. čas. sveta: Zorka Sosič Oblikovanje: Davorin Marc Fotostavek: GRAFFIT d.o.o. Tisk: Tiskarna Piran Cena:0 SIT, naklada 6000 izv.
CrlÙlFFTT
TRG 22. JULIJA 6 tel/fax. 62-022
Saj ne, da bi vam želeli kvariti zaslužene počitnice, toda...
Vse za šolo lahko kupile že danes. Zakaj bi v gneči kupovali stvari, ne da bi se prepričali, da jih zares potrebujete.
Če pa o šoli ne razmišljate, potem imamo velik izbor kaset, LP in Cl) plošč ter žepnih knjig za plažo.
ODPRTO VSAK DAN DO 22.1 IRE
Za žalost in za veselje, za ljubezen in za slovo, za pozornost in za navado, za pozdrav in kar tako. Cvetje lahko govori namesto vas.
FIORI / FLOWERS / BLUMEN
Vsak dan NON STOP d) nedeljah od 8. do 11, ure KRISTANOV TRG 4, TeL 61-606____
STE OPAZILI, KOLIKO NOVIH, MLADIH LJUDI JE V NAŠEM MESTU ?
NISTE ? POTEM PA ZARES MORATE K NAM. Z NAJSODOBNEJŠIMI STROJI VAM BOMO IZMERILI DIOPTRIJO, VAM SVETOVALI IN PONUDILI BOGAT IZBOR LEČ- ALI OČAL. PROBLEMI CON GU OCIIIAU? NO, FINCHE SIAMONOI!
HAVING PROBLEMS VVTTU GLASSES? 1IERE WE ARE TO IIELP VOLJ! FOTOOPTIKA RIO - Ljubljanska 24, Tel.61-403
FOTOGRAFSKE STORITVE AD A - Ž. PHOTO, FOTO
FOTOGRAFIJE ZA TO ŠTEVILKO SO PRIŠTEVALI: ZDRAVKO PRIMOŽIČ (FOTOGRAFIJE S SVETOVNEGA JADRALNEGA PRVENSTVA-Primorske novice). DORA BENČIČ (PODELITEV OBČINSKEGA PRIZNANJA.IZOLSKE FASADE-Foto Ideal), MIRO VAN K' ( JADRANJE, stran J - A RT Foto), VITO DIVAC (RIBIČI V ARESTIJ), M A RTI J A PIANETZKY (ŠOLA V NARAVI, FRFDY), TONE BARIČ (KOLONIJA),in nekateri skriti talenti.
KARIKATURE: KONI STFJNBACHER (II. julij), GIANFRANCO SILJAN (marina)
GENERAL SPONSOR
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
M /V
mam
R A C C H I O
MHMM
EXCLUSIVE INSURANCE COMPANY FOR THE WORLD CHAMPIONSHIP