Ali tudi sadnemu drevju gnoj koristi?
Dolgo časa se niso mogli trtorejci sprijazniti z nasvetom umnih mož, da treba je tudi trti gnojiti, ako hočemo od nje pričakovati obilnih dohodkov.   Saj nam
___74____
nepozabljivi župnik Matija Vertovec v svoji lepi vi-norejski knjigi pripoveduje, kako so se hudovali nje-govi farani, ko so ga videli, da je nograde, ki so lastnina župnije bili, gnojil. Pa izvrstni vspeh jih je potolažil in celo napotil, da so tudi oni trtam gnojiti začeli.
Tako piše prof. Povše v goriškem „Gosp. listu", in nadaljuje podučni članek tako le:
Sadnemu drevju dandanes le redko kdo gnoji, Čeravno bi prav z umnim gnojenjem sadnih vrtov mogli zdatno povišati naše sadne dohodke.
Prav podučljivo je v tem slišati slavnega pomologa, župnika Pišerja, ki pripoveduje o velikem vspehu, katerega je zapazil pri grofu Wolkensteinu na Češkem , ki je nasadil veiikansk češnje v vrt, pa ga tudi pogoojii. Omenjeni posestnik imel je namreč nek obširen kos brezovega gozda, ki mu je revno malo dobička donašal, in to tem manj , ker so ondotni revni kočarji pogostoma zahajali va-nj ter kradli brezove veje. Prekopal se je ves ta pusti svet in zasadil s češnjami. Vsakako bilo je celo podvzetje dvomljivo, ker dotična zemlja bila je zelo pusta. Znano je sicer, da češoja ni ravno zbirČljiva in da tudi v revnem svetu še obrodi. V prvih letih rastla so drevesca prav po-voljno in so tudi bogato rodila. Pa kmalu so opešala in uže so se začela nekatera drevesa sušiti. Takoj je sprevidel umni oskrbnik, da drevesa, katera so velika postala, ne najdejo več v takem revnem zemljišči potrebnih redilnih snov. V začetku so ee širile korenine bolj v površji, torej v boljši zemlji, pozneje pa so dospele korenine v spodnje od poprejšnjih brezovih dreves izmolzene plasti, kjer niso več našle potrebnega živeža ter so morale začeti hirati. Napeljal je dobrega starega gnoja na vrt, katerega je globoko podoral, da so ga hitreje korenine dobile. Ob enem je pustil vse suhe veje gladko odžagati.
Res je bilo dovolj dela in stroškov, a še veči bil je vspeh! Ne eno drevo, ne ena sama vejica se ni več našla, da bi se posušila. Krepko so pognala poprej hirajoča češnjova drevesa, obilno so rodila in sicer prav lepe, debele in okusne češnje. Globoko prerahljanje in ob enem gnojenje zemlje je tudi podnebnemu vplivu za zboljšanje zemlje pot odprlo, kajti v zrahljani svet prihajal je plodivni zrak in potrebna vlažnost.
Kakor je ta poskušnja ugodna, tako se bo vsaka-tera druga izvršena pri drugem sadji, na pr., pri hruškah, jabeikih itd. enako dobro obnesla. Ce pride drevo v neizmolzeno zemljo, gotovo dobro obrodi in tudi visoko starost doaeže. Njegove korenine segajo sicer tudi v spodnje globoke, mrtve plasti, al korenine imajo to lastnost, da si nerazkrojene redilne tvarine v zemlji pripravljajo ter sposobne za sprejem store.
Zato vidimo, da se drevesa tudi v bolj pusti zemlji dobro obnašajo, če le na tej zemlji poprej niso globoko korenikajoča drevesa rastla, kajti sicer najdejo spodnjo zemljo uže po svojih prednikih izmolzeno.
Ne pozabimo torej na naša sadna drevesa, in dajmo jim bogate hrane z gnojem. Hvaležno sadno drevje bo z obilnim sadjem bogato povrnilo stroške in trud gnojenja.