telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 251 Changes in the 24-hour movement behaviour of Slovene teenagers during first wave of the COVID-19 pandemic Abstract The daily routine of teenagers around the world changed during the spread of COVID-19. With online schooling, move- ment restrictions, and the closure of sports clubs, the daily movement patterns of children changed: physical activ- ity, sedentary behaviour, and sleep. We wanted to check how movement patterns changed in Slovenian teenagers, therefore we collected the data using the SHAPES question- naire. Self-reported physical activity, screen time, and sleep of teenagers were collected in the fall of 2018 and spring of 2020 during the first wave of the pandemic. 62 teenagers from nine primary schools, who were on average 12.91 years old, participated. The results showed that the physical activi- ty of teenagers decreased significantly during the pandemic, as well as their sleep time. The share of children meeting the World Health Organization recommendations on physical activity and the share of children reaching the recommenda- tions on the amount of sleep also decreased. Interestingly, teenagers reported the same amount of leisure screen-time before and during the pandemic, but it should be noted that teenagers overall screen time increased due to on-line learn- ing. Daily share of physical activities in which teenagers are involved can have a positive effect on their health, thus it is important they are sufficiently physically active, get enough sleep and have limited screen time. Key words: Physical activity, sedentary behaviour, sleep, screen time, children, adolescents Izvleček Med epidemijo COVID-19 se je spremenila dnevna rutina naj- stnikov po vsem svetu. S šolanjem na daljavo, omejitvami gi- banja in zaprtjem športnih društev so otroci spremenili svoj dnevni gibalni vzorec: telesno dejavnost, sedenje in spanje. Želeli smo preveriti, kako so ta vzorec spremenili slovenski najstniki. Z vprašalnikom SHAPES smo zbrali podatke o tele- sni dejavnosti, zaslonskem času in spanju najstnikov jeseni 2018 in spomladi 2020 med prvim valom izbruha epidemije. Sodelovalo je 62 najstnikov iz devetih osnovnih šol, v pov- prečju so bili stari 12,91 leta. Rezultati so pokazali, da je te- lesna dejavnost najstnikov med epidemijo statistično značil- no upadla, prav tako se je značilno znižal njihov čas spanja. Znižala sta se tudi deleža otrok, ki so dosegali priporočila o telesni dejavnosti Svetovne zdravstvene organizacije in pri- poročila o količini spanja. Zanimivo, da so najstniki poroča- li o enakem času, ki so ga preživeli pred zasloni za zabavo v prostem času pred epidemijo in med njo, vendar je treba opozoriti, da so bili najstniki med epidemijo pred zasloni mnogo več zaradi pouka na daljavo. Gibalne dejavnosti, v katere so vključeni najstniki, in njihov delež v dnevu vplivata na zdravje, zaradi tega je pomembno, da so kljub omejitvam dovolj telesno dejavni, dovolj spijo in imajo omejen zaslonski čas. Ključne besede: telesna dejavnost, sedenje, spanje, zaslonski čas, otroci, mladostniki Kaja Meh, Shawnda A. Morrison, Vedrana Sember in Gregor Jurak Spremembe v 24-urnem gibalnem vedenju slovenskih najstnikov v času izolacijskih ukrepov ob prvem valu epidemije COVID-19 252 „ Uvod Ob prvem valu epidemije COVID-19 so se slovenski otroci in mla- dostniki med 16. marcem in 4. majem 2020 šolali na daljavo (Morri- son, Jurak in Starc, 2020). Poleg šol so se zaprli tudi športni klubi in društva, telesna dejavnost pa je bila omejena na izvajanje v družin- skem krogu. Zaprta so bila otroška igrišča, dovoljena je bila špor- tnorekreacijska dejavnost na zelenih površinah v okviru občine in ob upoštevanju medosebne razdalje (Morrison idr., 2020). V skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj bi bili otroci in mladostniki zmerno do visoko telesno dejavni naj- manj 60 minut vsak dan (Svetovna zdravstvena organizacija, 2020), omejen pa mora biti čas sedenja, še posebej pred zasloni v pro- stem času, ker neugodno vpliva na zdravje otrok (Tremblay idr., 2011). Zaslonski čas otrok bi moral biti prav tako omejen za otroke do petega leta starosti na največ uro na dan (Svetovna zdravstvena organizacija, 2019), tudi starejši otroci in mladostniki naj bi imeli omejen čas uporabe elektronskih naprav in naj jih ne bi upora- bljali pred spanjem (Svet za komunikacijo in medije, 2016). Poleg tega je v otrokovi dnevni rutini pomembna zadostna količina spa- nja, in sicer 8–12 ur (Paruthi idr., 2016). Za zdravje in razvoj otrok in mladostnikov nista pomembni le zadostna količina in intenziv- nost telesne dejavnosti, ampak povezanost vseh treh omenjenih vedenj (Tremblay, 2020; Tremblay in Ross, 2020); v enem dnevu (24 urah) naj bi gibalno vedenje otrok in mladostnikov vključevalo vsa vedenja v zadostnih količinah in primernem razmerju, saj le tako dosežemo pozitivne učinke določenih vedenj in se izognemo ne- gativnim posledicam, ki jih ima prevelika ali premajhna količina drugih vedenj. Zadostna količina dovolj intenzivne telesne dejavnosti ima pozitiv- ne učinke na telesno (Janssen in LeBlanc, 2010; Poitras idr., 2016) in mentalno zdravje (Biddle in Asare, 201 1; Rodriguez-Ayllon idr., 2019) otrok ter na kognicijo in akademske dosežke (Sember, Jurak, Kovač, Morrison in Starc, 2020); povezana je z organizirano, kakovostno in strukturirano vadbo, ki so je otroci deležni pri pouku in v športnih društvih, ki pa so bila v času prvega vala epidemije zaprta. Spreme- njena dnevna rutina in (ne)strukturiran potek dneva, ki sta ju prine- sli šolanje na daljavo in zaprtje države, sta vodila do situacije, ki je primerljiva s časom šolskih počitnic. Predhodne raziskave kažejo, da telesna dejavnost otrok med nestrukturiranimi dnevi, kot so po- čitnice in vikendi, upade, narašča pa zaslonski čas (Brazendale idr., 2017). Posledično nestrukturirani dnevi in manj telesne dejavnosti negativno vplivajo na zdravje otrok in mladostnikov; teža otrok se v tem času zviša (Baranowski idr., 2014), aerobna zmogljivost pa upade (Yin, Moore, Johnson, Vernon in Gutin, 2012). Kljub temu, da je V. Kovacs s sodelavci (Kovacs idr., 2021) v primerjavi desetih evropskih držav ugotovila, da sta dve tretjini otrok imeli urejeno dnevno rutino med prvim valom, se je ta zagotovo razlikovala od običajne rutine med šolskim letom. Posledice, ki jih je imela spremenjena dnevna rutina na razpore- ditev različnih oblik gibalnega vedenja, so zaznali po vsem svetu. Telesna dejavnost otrok se je značilno zmanjšala (Dunton, Do in Wang, 2020; Kovacs idr., 2021; López-Bueno, Calatayud idr., 2020; Orgilés, Morales, Delvecchio, Mazzeschi in Espada, 2020; Schmidt idr., 2020; Xiang, Zhang in Kuwahara, 2020), v veliko državah je močno upadel delež otrok, ki so dosegali priporočila SZO o tele- sni dejavnosti (Orgilés idr., 2020; Xiang idr., 2020). Podaljšal se je čas, ki so ga otroci preživeli sede (Moore idr., 2020) in pred zasloni (López-Bueno, Calatayud idr., 2020; Moore idr., 2020; Orgilés idr., 2020; Schmidt idr., 2020), spremenili so se tudi vzorci spanja otrok – večinoma se je čas spanja podaljšal (Francisco idr., 2020; Moore idr., 2020; Orgilés idr., 2020; Pietrobelli idr., 2020). Te spremembe in omejitve so bile vsekakor vzrok za upad telesne zmogljivosti, ven- dar pa je Slovenija s svojim sistemom spremljanja trenutno edina, ki ji je uspelo to potrditi (Starc idr., 2020). Namen tega prispevka je na podlagi samoporočanih podatkov pred prvim valom epidemije COVID-19 in med njim prikazati spre- membe v 24-urnem gibalnem vedenju slovenskih najstnikov in s tem dodati kamenček k mozaiku tovrstnih spoznanj. „ Metode Udeleženci Podatki so bili zbrani v okviru raziskave EUPASMOS (angl. The Eu- ropean Union Physical Activity and Sport Monitoring System; slov. Sistem za spremljanje telesne dejavnosti in športa v Evropski uni- ji). V prvem merjenju je sodelovalo 219 najstnikov iz 9 slovenskih osnovnih šol (OŠ). V drugem merjenju je vprašalnik izpolnilo 154 najstnikov iz istih 9 OŠ. Zaradi manjkajočih in nepopolnih podat- kov je bilo v končni vzorec vključenih 62 otrok (31 deklet in 31 fan- tov), ki so bili ob prvem merjenju v povprečju stari 12,91 leta (SD = 1,98). Pripomočki Najstniki so svojo telesno dejavnost ocenjevali z uporabo vprašal- nika SHAPES (angl. School Health Action, Planning and Evaluation System) (Wong, Leatherdale in Manske, 2006), ki so ga izpolnjevali prek spletne platforme 1ka (1K A, 2020). Z vprašalnikom so ocenili svojo telesno dejavnost in zaslonski čas v minulih sedmih dneh. Vprašalnik sestavljata dve vprašanji o telesni dejavnosti: zmerni in naporni telesni dejavnosti (Wong idr., 2006). Za lažjo predstavo in razumevanje razlike med obema intenzivnostma telesne dejavno- sti smo uporabili besedilno in slikovno razlago. Za zmerno telesno dejavnost je bil naveden opis: »Zmerne telesne dejavnosti vključu- jejo dejavnosti nižje intenzivnosti, kot so živahna hoja, kolesarjenje ali rolanje, pri katerih se rahlo zadihaš.« Podkrepljen je bil s štirimi fotografijami omenjenih dejavnosti. Za naporne dejavnosti je bil naveden opis: »Pod naporne telesne dejavnosti uvrščamo ekipne športe, hiter ples, preskakovanje kolebnice in vse ostale telesne de- javnosti, pri katerih občutiš povečan srčni utrip, se močno zadihaš in oznojiš.« Opis smo prav tako podkrepili s štirimi fotografijami na- pornih telesnih dejavnosti. Zaslonski čas so udeleženci ocenjevali na dveh postavkah: gledanje televizijskega programa ali filma prek DVD ali spleta ter preživljanje časa pred računalnikom ali tablico za zabavo, npr. igranje igrice, brskanje po spletu. Udeleženci so tra- janje telesne dejavnosti in zaslonski čas ocenjevali za vsak dan v minulem tednu posebej, ocenili so število ur (0–4) in minut (0–45), ki so jih preživeli v posamezni dejavnosti. O spanju so udeleženci poročali z navedbo ure, ko so zaspali, in ure, ko so se prebudili, ločeno za delovni teden in vikend. Postopek Prvo ocenjevanje telesne dejavnosti je potekalo v predkoronskem času: oktobra in novembra leta 2018, drugo pa med prvim valom epidemije COVID-19, med omejitvijo gibanja aprila 2020. Udeležence smo k sodelovanju povabili prek devetih osnovnih šol, kjer so šolski koordinatorji staršem otrok na roditeljskih sestankih predstavili namen raziskave in pridobili njihovo pisno soglasje za sodelovanje v raziskavi. Merjenje je potekalo v prostorih šole v po- telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 253 poldanskem času, otroci so vprašalnike izpolnili v šolski računalniški učilnici. K drugemu merjenju smo udeležence povabili prek elektronske pošte – star- šem smo poslali povezavo do elektronskega vprašalni- ka in jih prosili, da spodbu- dijo svoje otroke k izpolni- tvi vprašalnika. Obdelava podat- kov Podatke smo analizirali s programom SPSS 27.0 (IBM Inc., Chicago, ZDA). Preverili smo normalnost porazdeli- tve podatkov in izračunali osnovne opisne statistike. Vpliv spola smo preverili s t- -testom za neodvisne vzor- ce, vpliv leta merjenja pa s t-testom za odvisne vzorce. „ Rezultati Omejitev gibanja med prvim valom epidemije COVID-19 in samo- izolacija sta vplivali na preživljanje časa otrok in mladostnikov na vseh treh ocenjenih področjih (Tabela 1). Telesna dejavnost je značilno upadla med omejitvijo gibanja, in si- cer za dobrih 40 % med delovnim tednom in 35 % med vikendom. Spol in dan v tednu nista vplivala na razlike v telesni dejavnosti. Zaslonski čas med tednom se je med karanteno podaljšal, vendar so razlike med spoloma, zaslonski čas med vikendom pa je upadel. Čas spanja otrok se je skrajšal. Za primerjavo razlik v času, ki so ga otroci preživeli v posameznem vedenju, smo pripravili stolpčni diagram razlik med rezultati samo- poročanja otrok v prvem valu epidemije in rezultati pred epide- mijo (Slika 1). Čas posameznega vedenja je v večini upadel, razen zaslonski čas med tednom pri dekletih in skupen zaslonski čas med tednom. Skupni zaslonski čas je le malo zrasel, vendar smo z vprašalnikom spraševali le o prostočasnem zaslonskem času. Otro- ci niso poročali o zaslonskem času, ki je bil povezan s šolo, zato je ta zagotovo zrasel. Spodbudno se zdi, da je med epidemijo upadel prostočasni zaslonski čas, skupno za dobre pol ure (36,9 min). Pri fantih je bil upad večji (54,2 min) kot pri dekletih (19,6 min). Najbolj je upadel čas spanja pri fantih med vikendom, za skoraj 2 uri (103,5 min), kljub temu so v povprečju spali več kot 8 ur. Čas spanja med tednom je pri obeh spolih upadel za več kot uro (73,6 min pri fan- tih in 69,7 min pri dekletih). Skrbi upad telesne dejavnosti, med tednom je upadla za skoraj 60 minut (pri fantih 60,6 min in dekle- Tabela 1 Povprečen čas (v minutah), preživet v posamezni dejavnosti leta 2018 in 2020, ločeno po spolu za delovni teden in vikend Pred epidemijo Med epidemijo Delovni teden Vikend Delovni teden Vikend Zmerna do naporna tele- sna dejavnost Fantje 130,2 (45,5) 118,1 (65,9) 69,6 (35,0)° 68,7 (39,8)° Dekleta 1 17 ,2 (68,2) 106,7 (82,7) 72,4 (32,4)° 78,3 (43,0) Skupaj 123,7 (59,9) 112,4 (74,4) 71,0 (33,5)° 73,5 (41,4)° Zaslonski čas Fantje 105,7 (89,8) 146,9 (74,8) 97,1 (6 8, 6) 92,7 (61,3)° Dekleta 89,6 (53,5) 114,7 (68,9) 110,8 (63,5) 95,1 (61,3) Skupaj 97, 6 (73, 8) 130,8 (73,1) 103,9 (65,9) 93,9 (60,8)° Spanje Fantje 5 49, 2 (57, 3) 600,5 (88,0) 475,6 (141,8)° 497, 0 (142, 3)° Dekleta 516,8 (52,8)* 587,4 (59,8) 4 47,1 (118, 5)° 535,2 (135,8) Skupaj 533,0 (57,0) 594,0 (74,9) 461,4 (130,9)° 516,0 (139,3)° Opombe: podatki so predstavljeni v obliki: povprečna vrednost (standardna deviacija); *– statistično značilne razlike med spoloma; °– statistično značil- ne razlike med točkama merjenja. -110 -100 -90 -80 -70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 Fantje Dekleta Skupaj TD teden TD vikend ZČ teden ZČ vikend S teden S vikend Opombe: TD = telesna dejavnost; ZČ = zaslonski čas; S = spanje. Slika 1. Razlike v minutah telesne dejavnosti, zaslonskega časa in spanja med prvim valom epidemije in pred prvim valom epidemije. 254 tih 44,8 min), med vikendom pa za skoraj 40 minut. Največji upad telesne dejavnosti smo zaznali pri fantih, ki so bili pred epidemijo telesno bolj dejavni, dekleta pa so poročala o večji količini telesne dejavnosti med epidemijo (tabela 1). Čas zbujanja in spanja pred epidemijo in med njo se razlikujeta. Mediana rezultatov prikazuje skoraj enourne razlike v času spanja in času zbujanja (Tabela 2). Ob tem je pomemben tudi podatek, da so bile razlike med udeleženci velike. Tako je bil najpoznejši čas spanja med tednom pred epidemijo ob 23. uri, med epidemijo pa ob 1.30. Tabela 2 Mediana časa zbujanja in spanja pred epidemijo in med njo Pred epidemijo Med epidemijo Delovni teden Vikend Delovni teden Vikend Čas zbujanja 6.30 8.30 8.00 9.00 Čas spanja 21.30 23.15 22.30 23.15 Za primerjavo deležev otrok, ki so dosegali priporočila o telesni dejavnosti, zaslonskem času in spanju, smo uporabili naslednje smernice: 60 minut ali več telesne dejavnosti na dan, dve uri ali manj zaslonskega časa in osem ur ali več spanja. Rezultati v Tabeli 2 prikazujejo, kako so se deleži otrok spremenili. Skrbijo podatki, da je med epidemijo le okoli 50 % otrok dosegalo priporočila o telesni dejavnosti SZO (Svetovna zdravstvena organizacija, 2020), prav tako velik del otrok med epidemijo ni zadosti spal. Tabela 3 Delež otrok, ki so dosegali priporočila o telesni dejavnosti, zaslonskem času in spanju pred epidemijo in med njo Pred epidemijo Med epidemijo Delovni teden Vikend Delovni teden Vikend Zmerna do naporna TD 87 % 76 % 56 %* 55 %* Zaslonski čas 74 % 53 % 65 % 68 %* Spanje 85 % 95 % 39 %* 58 %* Opombe: TD – telesna dejavnost; *statistično značilne razlike v deležu. „ Razprava Slovenski otroci so med najbolj gibalno dejavnimi na svetu (Sem- ber idr., 2017), vendar je njihova telesna dejavnost med epidemijo močno upadla, predvsem za zdravje najpomembnejša zmerna do naporna telesna dejavnost. Slovenski najstniki, ki so z vprašalnikom sami poročali o svoji telesni dejavnosti, so bili med tednom v pov- prečju za eno uro na dan manj telesno dejavni kot pred epidemijo, med vikendom pa so bili manj dejavni za skoraj polno šolsko uro. Tako kot drugod po svetu (Dunton idr., 2020; López-Bueno, López- -Sánchez idr., 2020; Orgilés idr., 2020; Xiang idr., 2020) sta omejitev gibanja in šolanje na daljavo negativno vplivala tudi na njihovo telesno dejavnost. Kljub spodbudam učiteljev in trenerjev ter prila- goditvam v izvajanju pouka in treningov na daljavo otroci niso do- segali zadostnih količin intenzivne telesne dejavnosti. Podrobnejša analiza je pokazala, da je le nekaj več kot polovica otrok dosegala priporočila SZO (56 % med tednom in 55 % med vikendom). V nasprotju s pričakovanji je upadel zaslonski čas otrok oziroma se je podaljšal le za nekaj minut na dan med tednom. V nasprotju z rezultati iz drugih evropskih držav, kjer so poročali o naraščanju časa, ki so ga med prvim valom otroci preživeli pred zasloni (Fran- cisco idr., 2020; López-Bueno, López-Sánchez idr., 2020; Orgilés idr., 2020; Schmidt idr., 2020), smo v naši študiji zaznali obraten trend. Razloge za to lahko iščemo v različnih merskih instrumentih, saj je bil delež slovenskih otrok, katerih zaslonski čas je bil dnevno krajši od dveh ur, še vedno zelo visok (2/3 otrok). Vprašalnik SHAPES, ki smo ga uporabili v raziskavi, sprašuje le o času, ki so ga preživeli pred zasloni za zabavo, in tako izključuje čas, ki so ga otroci pre- živeli pred zasloni med poukom. Kljub upadu zaslonskega časa v prostem času domnevamo, da so rezultati lahko zavajajoči in so otroci skupno preživeli več časa pred zasloni kot pred epidemi- jo, saj so vsak dan nekaj ur namenili šolskemu delu, ki je potekalo pred zasloni, prav tako lahko k zaslonskemu času prištejemo še vse obšolske dejavnosti (krožki, glasbena šola, športne dejavnosti ipd.), ki so v tem času potekale na daljavo. Med bolj skrb zbujajočimi rezultati je tudi zmanjšanje količine spanja. Količina in kakovost spanja sta v obdobju otroštva in mla- dostništva izjemno pomembni, saj se povezujeta z boljšimi ko- gnitivnimi funkcijami (De Bruin, van Run, Staaks in Meijer, 2017), zdravjem (Matricciani, Paquet, Galland, Short in Olds, 2019) in nižjo telesno težo (Morrissey, Taveras, Allender in Strugnell, 2020). Zaradi tega še toliko bolj skrbi podatek, da je le 39 % slovenskih otrok med tednom spalo 8 ur ali več, kar je spodnja meja zadostne koli- čine spanja otrok in mladostnikov (Paruthi idr., 2016). V drugih drža- vah so zaznali povečano količino spanja med otroki in mladostniki v času prvega vala epidemije (Francisco idr., 2020; Moore idr., 2020; Orgilés idr., 2020; Pietrobelli idr., 2020), poročali pa so tudi o spre- membah v času odhoda v posteljo in jutranjega bujenja. Otroci so poročali, da hodijo spat pozneje, podobno se je zgodilo na vzorcu slovenskih otrok; otroci so hodili spat pozneje in so se tudi pozneje zbujali. Poznejši odhod v posteljo se lahko povezuje tudi z upora- bo elektronskih naprav in povečanim zaslonskim časom. Uporaba elektronskih naprav pred spanjem ni zaželena, saj lahko negativno vpliva na kakovost spanja (Svet za komunikacijo in medije, 2016). Spalne vzorce slovenskih otrok med epidemijo bi bilo smiselno dodatno raziskati na večjem vzorcu otrok in mladostnikov ter s tem preveriti, kakšne spremembe so se zgodile v tem času in kako lahko omilimo morebitne negativne posledice pomanjkanja spa- nja na zdravje otrok in mladostnikov. Še pred začetkom širjenja COVID-19 smo vedeli, da redne daljše prekinitve pouka, kot so šolske počitnice, negativno vplivajo na količino telesne dejavnosti in se povezujejo z naraščanjem tele- sne teže otrok (Baranowski idr., 2014). V Sloveniji so se otroci med prvim valom širjenja COVID-19 šolali na daljavo 7 tednov, kar je le 3 tedne manj, kot trajajo šolske počitnice, ob tem pa so bili prikraj- šani za vse dodatne dejavnosti, pri katerih bi bili telesno dejavni. Pomanjkanje redne in dovolj intenzivne telesne dejavnosti je bilo vzrok za poslabšanje rezultatov telesne zmogljivosti otrok, ki jih v Sloveniji vsako leto spremljamo z meritvami za športnovzgojni karton – v tem času se je zvišal indeks telesne mase otrok, poslab- šale pa so se tudi njihove gibalne sposobnosti, in to za kar 15 % v primerjavi z letom prej (Starc idr., 2020). V drugem valu so se otroci in mladostniki z novim šolskim letom znova šolali od doma, tokrat precej dalj časa kot med prvim valom. Le ugibamo lahko, kakšne bodo posledice tega zaprtja. Trenutni rezultati nas navdajajo s pe- simizmom, saj se bosta glede na predhodne rezultate iz Slovenije in drugih držav telesna zmogljivost in zdravje otrok poslabšala. telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 255 Pri uspešnem načrtovanju dnevne rutine otrok in umeščanju za- dostne količine vseh oblik vedenja v dan je pomembna paradi- gma 24-urnega gibalnega vedenja (Tremblay in Ross, 2020). Za zdrav razvoj otrok je pomembno, da so v vsakdanu v primernih razmerjih vključeni telesna dejavnost, spanje in sedenje. Ker se vsa tri vedenja med seboj izključujejo, je ključno, da so otroci med mo- rebitnimi prihodnjimi zaprtji in šolanjem na daljavo dovolj telesno dejavni in dovolj spijo, s tem pa se bo skrajšal tudi čas, ki ga bodo preživeli sede. „ Zaključek Med epidemijo se je telesna dejavnost slovenskih najstnikov zmanjšala, skrajšal se je tudi čas spanja, spremenila se je dinamika uporabe elektronskih naprav in zaslonskega časa. Vse te spremem- be negativno vplivajo na zdravje otrok, zato je ključno ohranjanje primernega razmerja treh gibalnih vedenj: telesne dejavnosti, se- denja in spanja. Z ohranjanjem dnevne rutine in spodbujanjem otrok k telesni dejavnosti lahko pripomoremo tudi k skrajšanju časa sedenja in izboljšanju spanja. V pomoč staršem in učiteljem je ekipa SLOfit na spletu in Facebooku objavila vrsto prispevkov o teh temah (Potočnik idr., 2021). „ Literatura 1. 1K A. (2020). Pridobljeno s www.1ka.si 2. Baranowski, T., O’Connor, T., Johnston, C., Hughes, S., Moreno, J., Chen, T.-A., … Baranowski, J. (2014). School year versus summer differences in child weight gain: a narrative review. Childhood Obesity, 10(1), 18–24. 3. Biddle, S. J. H. in Asare, M. (2011). Physical activity and mental health in children and adolescents: a review of reviews. British Journal of Sports Medicine, 45(1 1), 886–895. 4. Brazendale, K., Beets, M. W., Weaver, R. G., Pate, R. R., Turner-McGrievy, G. M., Kaczynski, A. T., … von Hippel, P. T. (2017). Understanding diffe- rences between summer vs. school obesogenic behaviors of children: the structured days hypothesis. International Journal of Behavioral Nu- trition and Physical Activity, 14(100), 1–14. 5. De Bruin, E. J., van Run, C., Staaks, J. in Meijer, A. M. (2017). Effects of sleep manipulation on cognitive functioning of adolescents: A syste- matic review. Sleep Medicine Reviews, 32, 45–57. 6. Dunton, G. F., Do, B. in Wang, S. D. (2020). Early effects of the COVID-19 pandemic on physical activity and sedentary behavior in children li- ving in the US. BMC Public Health, 20(1), 1–13. 7. Francisco, R., Pedro, M., Delvecchio, E., Espada, J. P., Morales, A., Mazze- schi, C. in Orgilés, M. (2020). Psychological symptoms and behavioral changes in children and adolescents during the early phase of CO- VID-19 quarantine in three European countries. Frontiers in Psychiatry, 11, 1329. 8. Janssen, I. in LeBlanc, A. G. (2010). Systematic review of the health benefits of physical activity and fitness in school-aged children and youth. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 7(1), 40. 9. Kovacs, V. A., Starc, G., Brandes, M., Kaj, M., Blagus, R., Leskošek, B., … Zito, V. (2021). Physical activity, screen time and the COVID-19 school closures in Europe–an observational study in 10 countries. European Journal of Sport Science, 1–26. 10. López-Bueno, R., Calatayud, J., Andersen, L. L., Balsalobre-Fernández, C., Casaña, J., Casajús, J. A., … López-Sánchez, G. F. (2020). Immediate impact of the COVID-19 confinement on physical activity levels in Spa- nish adults. Sustainability, 12(14), 5708. 11. López-Bueno, R., López-Sánchez, G. F., Casajús, J. A., Calatayud, J., Gil- -Salmerón, A., Grabovac, I., … Smith, L. (2020). Health-related behaviors among school-aged children and adolescents during the Spanish Co- vid-19 confinement. Frontiers in Pediatrics, 8. 12. Matricciani, L., Paquet, C., Galland, B., Short, M. in Olds, T. (2019). Children’s sleep and health: a meta-review. Sleep Medicine Reviews, 46, 136–150. 13. Moore, S. A., Faulkner, G., Rhodes, R. E., Brussoni, M., Chulak-Bozzer, T., Ferguson, L. J., … Vanderloo, L. M. (2020). Impact of the COVID-19 virus outbreak on movement and play behaviours of Canadian children and youth: a national survey. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 17(1), 1–11. 14. Morrison, S. A., Jurak, G. in Starc, G. (2020). Responding to a global pan- demic: Republic of Slovenia on maintaining physical activity during self-isolation. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 30(8), 1546. 15. Morrissey, B., Taveras, E., Allender, S. in Strugnell, C. (2020). Sleep and obesity among children: a systematic review of multiple sleep dimen- sions. Pediatric Obesity, 15(4), e12619. 16. Orgilés, M., Morales, A., Delvecchio, E., Mazzeschi, C. in Espada, J. P. (2020). Immediate psychological effects of the COVID-19 quarantine in youth from Italy and Spain. Frontiers in Psychology, 1 1, 2986. 17. Paruthi, S., Brooks, L. J., D’Ambrosio, C., Hall, W. A., Kotagal, S., Lloyd, R. M., … Quan, S. F. (2016). Consensus statement of the American Aca- demy of Sleep Medicine on the recommended amount of sleep for healthy children: methodology and discussion. Journal of Clinical Sleep Medicine, 12(11), 1549–1561. 18. Pietrobelli, A., Pecoraro, L., Ferruzzi, A., Heo, M., Faith, M., Zoller, T., … Heymsfield, S. B. (2020). Effects of COVID-19 lockdown on lifestyle be- haviors in children with obesity living in Verona, Italy: a longitudinal study. Obesity, 28(8), 1382–1385. 19. Poitras, V. J., Gray, C. E., Borghese, M. M., Carson, V., Chaput, J.-P ., Janssen, I., … Kho, M. E. (2016). Systematic review of the relationships between objectively measured physical activity and health indicators in school- -aged children and youth. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 41(6), S197–S239. 20. Potočnik, Ž. L., Meh, K., Kovač, M., Starc, G., Leskošek, B. in Jurak, G. (2021). Dejavnosti raziskovalne skupine SLOfit med epidemijo CO- VID-19. Šport. 21. Rodriguez-Ayllon, M., Cadenas-Sánchez, C., Estévez-López, F., Muñoz, N. E., Mora-Gonzalez, J., Migueles, J. H., … Martínez-Vizcaíno, V. (2019). Role of physical activity and sedentary behavior in the mental health of preschoolers, children and adolescents: a systematic review and meta-analysis. Sports Medicine, 49(9), 1383–1410. 22. Schmidt, S. C., Anedda, B., Burchartz, A., Eichsteller, A., Kolb, S., Nigg, C., … Woll, A. (2020). Physical activity and screen time of children and adolescents before and during the COVID-19 lockdown in Germany: a natural experiment. Scientific Reports (Nature Publisher Group), 10(1). 23. Sember, V., Jurak, G., Kovač, M., Morrison, S. A. in Starc, G. (2020). Children’s physical activity, academic performance and cognitive functioning: a systematic review and meta-analysis. Frontiers in Public Health, 8, 307. https://doi.org/10.3389/fpubh.2020.00307 24. Sember, V., Starc, G., Jurak, G., Kovač, M., Samardžija, P. P., Golobič, M. in Morrison, S. A. (2017). Slovenski otroci so med telesno najbolj dejavnimi na svetu. Šport, 65. 25. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., Sorić, M. in Jurak, G. (2020). Poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2019/20. Pridobljeno s https://www.slofit.org/Portals/0/Letna-porocila/ Poročilo_2020_splet.pdf?ver=2021-02-22-112743-263 26. Svet za komunikacijo in medije [Council on Communications and Me- dia & MBE]. (2016). Media use in school-aged children and adolescents. Pediatrics, 138(5), e20162592. 256 27. Svetovna zdravstvena organizacija [World Health Organization]. (2019). Guidelines on physical activity, sedentary behaviour and sleep for children under 5 years of age. Ženeva: World Health Organization. 28. Svetovna zdravstvena organizacija [World Health Organization]. (2020). WHO guidelines on physical activity and sedentary behaviour. Ženeva: World Health Organization. 29. Tremblay, M. S. (2020). Introducing 24-hour movement guidelines for the early years: a new paradigm gaining momentum. Journal of Physi- cal Activity and Health, 17 , 92–95. https://doi.org/https://doi.org/10.1 123/ jpah.2019-0401 30. Tremblay, M. S., LeBlanc, A. G., Kho, M. E., Saunders, T. J., Larouche, R., Colley, R. C., … Gorber, S. C. (2011). Systematic review of sedentary behaviour and health indicators in school-aged children and youth. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 8(1), 98. 31. Tremblay, M. S. in Ross, R. (2020). How should we move for health? The case for the 24-hour movement paradigm. CMAJ, 192(49), 1728–1729. https://doi.org/10.1503/cmaj.202345 32. Wong, S. L., Leatherdale, S. T. in Manske, S. R. (2006). Reliability and va- lidity of a school-based physical activity questionnaire. Medicine and Science in Sports and Exercise, 38(9), 1593–1600. 33. Xiang, M., Zhang, Z. in Kuwahara, K. (2020). Impact of COVID-19 pande- mic on children and adolescents’ lifestyle behavior larger than expec- ted. Progress in Cardiovascular Diseases. 34. Yin, Z., Moore, J. B., Johnson, M. H., Vernon, M. M. in Gutin, B. (2012). The impact of a 3-year after-school obesity prevention program in elemen- tary school children. Childhood Obesity, 8(1), 60–70. Kaja Meh, mag. psih. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport kaja.meh@fsp.uni-lj.si