Letos 180.000 ton hrane v Saturnusovi embalaži
V zadnjih letih pridelamo v SFRJ letno približno 5,7 milijona ton povrtnin in približno 2,2 milijona ton sadja. Povrtnine rastejo na 656.000 in sadje na 489.000 ha. Površine za povrtnine so se v letih 1951—1981 povečale za 44%, za gojenje sadja pa za 35%.
Med povrtninami znaša delež pridelave krompirja in zelja kar 60,7 %, vse druge povrtnine so slabše zastopane—paradižnik npr. le z 8, kumarice celo samo z 1,9%.
Od 2,2 milijona ton sadje je 72,7 % sliv in jabolk, medtem ko pride-lujemo hruške, marelice, češnje in jagode v znatno manjših količinah.
Vse te količine in izbor glede na predvidene potrebe po svežih po-vrtninah in sadju ter za industrijsko predelavo ne zadoščajo. V mislih imamo porabo doma in prodajo na tujem.
Razlogov za prenizko m desorti-rano pridelavo je več. Naj omenimo nekatere:
—  povrtnino in sadje pridelujemo na velikem številu majhnih privatnih posestev, ki niso dovolj povezana 7 družbenim sektorjem;
—  naravnih možnosti ne izkoriš-čamo selektivno. Sortni izbor povrt-nin ali sadja je obremenjen s tradici-
j°;
—  količina pridelka na površin-sko enoto je premajhna deloma za-¦radi premajhnega znanja, deloma pa zaradi pomanjkanja sodobnih sred-stev v kmetijstvu;
—  iz  istih  razlogov  je  pogosto vprašljiva tudi kakovost;
—  dispariteta cen med nekaterimi povrtninami in žitaricami ne deluje stimulativno.
Organizirani napori družbenih de-javnikov bodo seveda skladno ? rea-lizacijo stabilizacijskih ukrepov v agrokompleksu prav gotovo prinesli pozitivne rezultate tudi pri pridelavi povrtnin in sadja, vcndar naj po-novno poudarimo, da samo poveča-nje pridelave še ne zagotavlja tržišču več povrtnin in sadja skoz vse leto. Vemo, da gre za pokvarljive pridel-ke, ki jih moramo shraniti v hladil-nice ali pa kako drugače konzervira-ti.
Konzerviranje s pasterizacijo ali toplotno sterilizacijo v steklenkah ali pločevinkah je le eden izmed možnih
načinov konzerviranja.
Ra?umlji\o je, da Saturnus zanima prav ta tehnologija, ker proizvaja pločevinke in pokrovčke za steklen-ke.
\/ številnih poročil o lakoti v s\etu in o boju / lakoto je moč razbrati po-datek, da v nerazvitih državah tudi večkot30% kmetijskihpridelkovne dospe do potrošnika. Razlog: po-manjkanje predelovalnih zmogljivo-sti in embalaže /a konzerviranje in shranjevanje.
Ni težkopritrditi \/ročni pove7.avi:
znanost — pridelovanje primarnih kmetijskih pridelkov — predelava — izdelava embažale — transport — tr-govina — porabnik.
V SFRJ cenimo predelovalne zmogljivosti vseh vrst tehnologij /a povrtnine in sadje na ok. 950.000 ton. Obstaja kar 66 tovarn, zaslopa-nih v različnih republikah ra/licno. pač glede na različne surovin§ke in potrošne možnosti; v Srbiji (brez Vojvodine) je predelovalnih zmog-Ijivusti za 305.000 ton, v Črni gori /a 7938 ton, v Srbiji je 18 tovarn, v Črni gori sta le dve.
Treba je priznati, da so za sedanjc razmere te zmogljivosti prevelike, nastajale so nesistematično pa tudi preširok proizvodni asortimenl imajo, kar vse povzroča slabe po-slo\ne rezultate te predelovalne in-dustrije.
Velik del teh tovarn pa je zelo mo-deren.
Glede na neizkoriščene možnosti na domačem tržišču in v i?vozu ter gledc na izredne naravne danosti nam torej ne preostaja nič drugega kot to, da še povečamo pridelavo po-vrtnin in sadja in da izdelke ponu-dimo svetu v večjem obsegu kot do-sedaj.
Pridelava industrijsko predelanih povrtnin in sadja je v letih med 1968 in 1977 naraščala s povprečno letno stopnjo 11,6?? od 1977. do 19X2. leta pa s stopnjo 8 c/<. Gre torej za re-lativno hitro rast proizvodnje (pre-delava). V letu 1982 je bilo predela-nih že 620.000 ton povrtnin in sadja!
V bodočc bo predelava povrtnin in sadja odvisna od:
— akumulativnosti delovnih or-
Na osnovi napovedi gospodar-stvenikov lahko torej pričakujemo leta 1985 fizično predelavo 655.000 ton. leta 1990 pa 787.000 ton povrt-nin in sadja.
Kar 700-članski kolektiv lozda Embalaža v Saturnusu z zanimanjem spremlja dogodke v prehranski slro-ki. lzredno ga veseli, da novi stabili-zacijski čas daje, hote ali nehote, po-sebno mesto proizvudnji embalaže za konzerviranje hrane.
Za leto 1984 je prcdvideno, naj bi v Saturnnsu izdelali kar 190.000.000 pokrovčkov za zapiranje steklenk in 80.000.000 pločevink za konzervi-ranje povrtnin, sadja in mesnih izdel-kov. Tako naj bi delavci Saturnusa sodelovali pri konzerviranju 180.000 ton hrane! Delavci Plutala iz Ljub-Ijane, s katerimi Salurnužani vse te-
ganizacij, ki predelujejo povrtninc in sadje,
—  nacionalnega dohodka na sta-novalca kot mere 7a osebno porabo in s tem ?a živila,
—  večje proizvodnje deficitarnih pridelkov (graha, fižola, paradižnika, hrušk, marelic, češenj in jagodičev-ja),
—  obsega prodaje na tujih trgih,
—  specializacije v.pridelavi,
—  naraščanje pridelave vseh pri-delkov, ki služijo kot surovine 7a predelovalno industrijo.
Kakšne so torej napovedi za bo-dočnost?
Obseg predelave si lahko predo-čimo s podatki, ki se nanašajo na proizvodnjo konzerv, iz podatkov o povrtninah, sadnih sokovih in drngih izdelkih \/ sadja.
sneje sodelujejo, pa bodo izdelali še prek 2 milijardi pokrovčkov iz ploče-vine, ki jo potiskajo in polakirajo ti-skarji iz Saturnnsa.
Delavti tozda Embalaža oprav-Ijajo torej izredno plemenito družr-beno dolžnost: sodelujejo pri prede-lavi hrane, ki dosega visoko higiensko kvaliteto.
Spekter konzervirane hrane je vse večji. Danes je na našem trgu kar 1195 izdelkov na osnovi povrtnin in sadja. Konzervirano hrano uporab-Ijamo v menzab po delovnih organi-zacijah, v šolah, v restavracijah, v tu-rizmu, v JLA, v pomorskem, rečnem, železniškem in avionskem prometu. inž. T. Kralj