KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA
RADIO
£
/BREŽICE
f na 88,7 In 98,9 MHz
Številka 89
Leto 4
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 2, OKTOBRA 2003,
Bo Jutranjka preživela?
Radna pri Sevnici - Jutranjka, ki danes zaposluje 230 ljudi, je s poslovno reorganizacijo uspela s pozitivnim tekočim poslovanjem v septembru, takšno je tudi poslovanje v 30 lastnih trgovinah, na kupce čaka 120 tisoč kosov jesensko/ zimske kolekcije. Dogovorjena je varianta, po kateri bi maja 2004 viški iz prisilne poravnave prišli do svojih odpravnin. Kljub nekim obetom pa se te dni odpira vprašanje stečaja za firmo, ki jo bremenijo neporavnane obveznosti v prispevkih iz plač v višini 120 milijonov SIT. Ministrstvo za delo je “svoj delež” v višini 60 milijonov SIT odložilo do januarja 2004, tega pa ni storil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije niti Davčna uprava RS (DURS). Davčni urad Brežice je sprožil postopek prisilne izterjave in če pride do izvršbe, se Jutranjka brez državne subvencije ali dolgoročnega kredita ne more izogniti stečaju. V podjetju skušajo doseči dogovor z DURS-om. Kako uspešen je bil sestanek z direktorjem Davčnega urada Brežice, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti.
...na strani 3
Spočiti v novo šolo
Brežičani služili z ilegalci
Krško - Kriminalisti PU Krško so po polletnem spremljanju kriminalne združbe na območju Brežic, Ljubljane in Hrvaške ovadili osemnajst oseb. Med njimi je šest mlajših Brežičanov. Za zapahi jih je skupaj deset, policija pa je, da jim je dokazala kazniva dejanja sprovajanja tujcev čez državno mejo, uporabila vsa pooblastila, tudi posebne ukrepe, ki so ji na voljo. Z mednarodno tiralico išče še tri člane kriminalne združbe.
Združbo so razbili že 2.avgus-ta, a so krški kriminalisti kljub našemu povpraševanju in govoricam ulice zaradi interesa preiskave več kot mesec dni o prijetju molčali. Načelnik urada kriminalistične policije PU Krško Sašo Jejčič je povedal, daje bila združba zelo dobro organizirana, prisluškovali so policiji, imeli pa so tudi seznam vseh civilnih policijskih vozil, tako da so spremljali gibanje policije na terenu.
Policija ima dokaze, da je združba preko meje spravila vsaj 115 ilegalcev in s tem zaslužila
okoli 138.000 evrov. Zaradi us- zadnjem letu na področju PU ša cena za prevoz ene osebe od pešnega dela policije pri prepre-	Krško močno upada, so narasle ce- hrvaške meje do Italije 1200 evrov,
čevanju ilegalnih migracij, ki v	ne za prevoz ilegalcev. Tako zna-	... na strani 3
Skupina Kitajcev, ki so jo pred časom prijeli posavski policisti

Senovo - Medtem ko so se slovenski šolarji že povsem navadili na dolske klopi, se šolarji OŠ Senovo šele privajajo nanje. Prvič zato, ker so klopi nove oziroma v novi.šoli, drugič pa zato, ker so uradno v šolskih klopeh šele nekaj dni. OŠ Senovo seje namreč - podobno kot Blanca - lotila dozidave prizidka in adaptacije starega dela šole. Z gradnjo, ki jo je zaupala velenjskem Vegradu, so začeli oktobra 2001, ko so postavili temeljni kamen, gradnjo novega dela pa so intenzivno nadaljevali v lanskem letu. V letošnjem letu je potekala adaptacija starega dela in povezave med starim in novim delom. Čeprav so upali, da se bo novo šolsko leto tudi za 354 otrok s Senovega, med katerimi je letos prvič 42 devetletkarjev, začelo s prvim septembrom, se to ni zgodilo. V prvem tednu novega šolskega leta so Senovčani sicer začeli s poukom, pravzaprav z drugačnimi oblikam izobraževanja kot so športni dnevi, ekskurzije in podobno. A ker tehnični prevzem zaradi raznih pomanjkljivosti ni bil opravljen, so po tednu dni šolarje ponovno poslali na počitnice.
S ponedeljkom pa so se tudi zanje počitnice nepreklicno končale in šolarji že “gulijo” šolske klopi. Kot pravi ravnatelj šole Vinko Hostar, bodo manjkajoče dneve v soglasju s pristojnim ministrstvom nadoknadili ob sobotah.
800 milijonov SIT vredno investicijo, katere 27-odstotni delež financira država, ostalo pa občina, bodo uradno predali namenu v soboto, 11. oktobra, ko se bo slovesnosti udeležil tudi minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber. N.Č.C.
Nov državni rekord Roka Deržaniča
Ljubljana - Rok Deržanič, ki
je bil v sezoni 2002 izbran za naj-
r ♦
josipa Lisac

boljšega atleta - pionirja v Sloveniji, je na atletskem državnem prvenstvu za pionirje in pionirke ponovno zablestel. Z izjemnim rezultatom (13,31) je postavil nov državni rekord na 100 m ovire za pionitje in tako prejšnji rekord popravil kar za 24 stotink sekunde.
Že v juniju, ko je kot pionir postavil nov slovenski rekord v os-meroboju za mlajše'mladince in na eni tekmi postavil kar dva državna rekorda, so Roku napovedovali izjemno kariero.
Julija letos se je udeležil svetovnega atletskega prvenstva za mlajše mladince (do 17 let) v Kanadi, a žal zaradi poškodbe ni končal tekmovanja v mnogoboju, na 110 ni ovire na ie takrat s ča-
NEDELJA
naj bo dan za družinski počitek!
Bodimo
s trgovkami in trgovci, zato na referendumu glasujmo za omejitev nedeljskega obratovanja trgovin! Glasujmo proti kapitalistom, ki bogatijo na račun nedeljskega dela.
Sindikat delavcev trgovine Slovenije Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
POSAVSKE m/SICE
Ozvočeni svetniki
Brežiški občinski svetniki se pred vsako sejo radovedno sprašujejo, kaj neki bo spet zakuhal sosvetnik Milko Veršec. Še bolj njegovi nastopi verjetno skrbijo župana Vizjaka. Veršec mu je “gorak”, odkar gaje skupaj z Janšo stresel z vrha strankarskega odbora in zdaj bolj ali manj nastopa kot prosti strelec.
Veršec in njegovi
Če ostaja član SDS, menda ne ve nihče, zato na sejah občinskega sveta še naprej sedi med nekdanjimi tovariši in dodobra izrablja svoje govorniške in nastopaške sposobnosti.
Zupanu Vizjaku je najbolj zakuhal že na prvi jesenski seji, ko so vsi zbrani, svetniki in gostje, verjetno prvič na zasedanju občinskega sveta, z velikim zanimanjem poslušali magnetofonski zapis županovega nastopa na domačem radiu in njegovo zoperstavljanje zahtevkom svetnikov po visokih sejninah. Morda Je bilo res vse skupaj govorjenje v prazno in nabiranje političnih točk, kajti še na isti seji so si svetniki izglasovali visoke nagrade, ki se približujejo 50 tisočakom za eno sejo! Nasploh kaže, da nastaja med občinskim svetom, odkar ima v njem prvo besedo nova koalicija, in županom Vizjakom, vse večji prepad. Očitki o njegovem ravnanju so opazni, zaradi njegove pogoste odsot-
strankarske pripadnosti ne bodo dobili podpore. In zato bo še naprej ostal na vrhu oblasti.
Posavska poenotenja
V Brežicah se bojijo, da zna Andrej Vizjak ostati osamljen tudi v dogovarjanjih, do katerih prihaja med posavskimi župani. Kot je znano, sta Franc Bogovič in Kristijan Janc pomembna
človeka v ljudski stranki, ki je ta čas sicer na preizkušnji, a oba prva moža krške in sevniške občine dobro sodelujeta. Seveda ni nepomembno, da ima po-
Niko Galeša
membnejšo besedo Bogovič. Vizjak pa ostaja Janšev človek in zato stisnjen med najrazličnejše strankarske interese v lastni občini in regiji. Da prihaja do prvih nesoglasij znotraj Posavja, po svoje že priča odločitev krških
županov našla rešitve. Predvsem pa so modro menili, da kaže najprej pošteno razdeliti regijske funkcije, potem bo manj težav. Enotnost bo večja in lažje bo dosežen tudi dogovor o sedežu regije.
Videli je, da so posavski možje ta čas še najbolj poenoteni okrog gradnje savskih elektrarn. To priznava tudi Niko Galeša, ki so mu posavske občjne zaupale vodenje odbora. Galeša je pravzaprav eden redkih, ki poudarja, da so domači gradbinci in kovinarji dovolj enotni in da jim je zato uspelo dobiti pomembna dela na gradbišču HE Boštanj. Menda bodo zanje in izdelavo hidromehanske opreme iztržili blizu poldrugega milijona. Ni pa medtem še nikakršnih informacij o razdelitvi 550 milijonov SIT na račun nuklearke. Torej denarja, ki naj bi ga država namenila za razvoj Posavja. Vse več interesa je, da naj bi ta denar razdelili med občine, namesto da bi ga namenili za skupne projekte!
Eni na golf, drugi na Triglav
Zato je utopično tudi razmišljanje, da bi Posavje skupaj poskrbelo za razmah cerkljanskega letališča. Ne gre pozabiti, da bi prav to letališče po vzoru podobnih povsod po Evropi lahko bilo namenjeno letalskim agencijam, ki skrbijo za zelo poceni prevoze. Letala, denimo irske družbe-Rya-nair, pristajajo na manjših letališčih, malce dlje od velikih mest, vsako leto pa se lahko pohvalijo s hitro naraščajočim številom potnikov. In ker vemo, da ležijo Cerklje na pragu milijonskega Zagreba, državne meje in v bližini turističnih središč, je njihova lokacija izjemna. Nič novega ni, da se naš prevoznik Adria ne ogreva za takšno sodelovanje, zato bi kazalo zastaviti sodelovanje na drugačni ravni, območju na jugu države, zlasti občini Brežice in KS Cerklje, pa bi omogočili hiter razvoj. Z letali bi prišla množica potnikov, zgraditi bi bilo potrebno sodobno prometnico in objekte ter poskrbeti za trgovinsko in gostinsko ponudbo, kar bi prineslo tudi nova delovna mesta. Je vse to utopija ali je lahko tudi pobuda za resno načrtovanje?
Seveda pa je pomembno, da so ljudje, ki bi se ukvarjali s tem vprašanjem, v pravi stranki, sicer
denimo ravnateljema, ki sta lansko jesen pristala na sodelovanje v SDS. Vido Najger z Bizeljskega je minister, verjetno res upravičeno, medtem že odslovil, Martinu Dušiču iz Pišec, vendar manj utemeljeno, pa naj bi podporo odrekla nova občinska koalicija!
Grozdi in “grozdenje”
Še dobro, daje v deželo prišla jesen. Kljub katastrofalnim napovedim zaradi suše, je še kar zadovoljiva. Zlasti prijetno je presenetila vinska trta z zdravi-
Oba Lesova Franca
mi in nadvse sladkimi grozdi. “Grozdenja” pa so se ob pomoči Horženovega Razvojnega centra Brežice lotili tudi podjetniki s Čateža. Oštrbenkova in Lesova družina z mladimi naraščajniki skupno nastopata na področju gostinstva, turizma in
Brata Jamnik
rekreacije, samosvojo pot pa na področju aktivnih počitnic uspešno ubirata tudi brata Jamnik. Kako radodarna je lahko jesen, kadar ji streže domiseln človek, potrjuje- tudi Anton Baznik iz Krške vasi, ki mu je uspel podvig za Guinessovo knjigo. Z enega samega hruškovega drevesa je uspel zbrati 113 plodov ter jih uloviti v steklenice. Ker gre za rekordni dosežek, je pri štetju sodelovala komisija pod budnim očesom brežiškega notarja Andreja Dok-lerja.
Pri štetju prometa na novem
Cerklje: vojaško ali civilno letališče?
nosti naj bi bili nezadovoljni celo občinski uslužbenci in vprašanje je, kakšna dela Vizjak ob tem sploh prepušča direktorju občinske uprave Denžiču in vodjem oddelkov. Slišati je, da je župan za prenovo mestne hiše kar sam izbral okna in poskrbel za izvajalce in zato naj bi pri začetnih delih že prišlo do prvih napačnih ravnanj. Je pa očitno Vizjak dovolj trdoživ in v dobri kondiciji; do živega mu ne pridejo še tako hudi očitki in vedno najde čas, da se udeleži slehernega dogodka. Videti je, da mu je kar prav, ker je še naprej brez podžupanov. Mnogi zdaj menijo, daje s svojimi starimi predlogi za Jesenkovo, Molana in Vogrinca vztrajal, saj je lahko vedel, da zaradi
■ svetnikov, da sicer podpirajo ohranitev regije, vendar s sedežem v Krškem. To gre nedvomno v nos ostalima občinama, brežiški posebej zato, ker jo Krško menda prehiteva tudi pri ustanovitvi ljubljanske izpostave spomeniškega varstva. O njej razmišljajo tudi v Brežicah, vendar v sodelovanju z novomeškim zavodom. Kakorkoli že, bogate arheološke najdbe z gradbišča avtoceste se bodo, tako kot pred stoletjem, lahko spet znašle v zbirkah osrednjih muzejev. Namesto da bi bogatile vitrine posavskih ustanov! Sicer pa so se o posavskem sodelovanju in “dedni neenotnosti” že na prvi seji pogovarjali tudi v območnem vodstvu seniorjev. Še vedno upajo, da bo mlada in neobremenjena ekipa posavskih
Baznikove viljamovke
kmalu ne bo pravih učinkov. Le kako bi v nasprotnem primeru Vojko Sotošek iz LDS lahko kar tako postal direktor za infrastrukturni del savske verige HE ali Andrej Božič na začetku tega meseca vodja na novo odprtega oddelka v krški zavarovalnici! S-kratka, če si vodilni človek in v pravi stranki, lahko tudi dopoldne igraš golf ali tenis ter prilezeš na Triglav. Huje je seveda drugim;
maloobmejnem prehodu Planina bo nedvomno manj težav. Planinci so prepričani, da bo policistom in carinikom na robu Gorjancev dolgčas. Še posebej v prihajajoči zimi! In sploh ne vedo, kako ravnati, ko te policist zjutraj kaznuje, popoldne pa prosi, da ga s traktorjem povlečeš iz blata ali snežne brozge!
Vlado Podgoršek
SavaGlas, 18.9.2003 -■st
Zavod za turizem z novo direktorico
Brežice - Dokončanje 7. redne seje je ogrela točka soglasij in imenovanj. Svetniki so soglašali z izborom Zdenke Žrlič Bahčič za direktorico Zavoda za turizem občine Brežice in Martina Soška za ravnatelja Poklicne in strokovne šole Brežice.
Zdenka Žrlič Bahčič prihaja z Obrežja in je bila zadnjih pet let direktorica centra TABU Krško. Na seji se je svetnikom predstavila in jih poprosila za pomoč. Želi namreč, da bi ji predstavili svoja gledanja na pozitivne in negative strani turizma v občini. Meni, da so zasnove turizmu dane, da pa pri pogovoru z ljudmi človek dobi občutek, da niso ponosni, da so občani te občine, kar je izhodišče njenega razmišljanja o turizmu. Sabina Žibert, ki je postavljala Zavod za turizem na
Zdenka Žrlič Bahčič
noge, je bila druga kandidatka za mesto direktorice, zadnje leto je bila na študiju v tujini, na svetu zavoda pa med šestimi člani Žiber-tova ni dobila podpore.
Svetniki so se pozitivno izrekli tudi o Martinu Šošku za ravnatelja Poklicne in strokovne šole Brežice.
Sicer pa so se ob vprašanjih in pobudah, kjer so izpostavili predvsem letališče Cerklje, rento iz NEK ter sklop prometno-varnostnih ukrepov v občini in samih Brežicah, odločili za odprodajo parcel, rezerviranih za rušence na Savski poti, za katere ni interesa med ljudmi, ki so zapustili domove za potrebe gradnje nove avtoceste. Sppejeli so sklepe o odprodaji zemljišč v območju lokacijskih načrtov na avtocestnem odseku ter sprejeli sklep o povrnitvi stroškov financiranja sprememb prostorskega plana za moto-cross stezo na Prilipah. S.V.
Ravnateljica bo lahko
učiteljica
Bizeljsko - Svet šole Bizeljsko je 10. septembra ponovno razpravljal o najaktualnejši temi ta čas v kraju in občini -razrešitvi dosedanje ravnateljice Vide Najger. Po dokončnem sklepu o njeni razrešitvi s potrebnim soglasjem ministra in mnenjem lokalne skupnosti, so imenovali v.d. ravnateljico za obdobje enega leta.
Na svetu šole so ponovno, tako kot v začetku julija, sprejeli sklep o razrešitvi Najgerjeve in kot je pojasnil predsednik sveta šole, ki ne želi biti imenovan, bodo sklep v nekaj dneh poslali ravnateljici. S tem je z vsemi potrebnimi mnenji, ministrovim in lokalne skupnosti, zanje zgodba končana.
Saša Dernač, ki je pooblaščena za nadomeščanje ravnateljice v njeni odsotnosti, je pojasnila, da Najgerjevi s pravnomočnostjo sklepa o razrešitvi ne preneha delovno razmerje, temveč bo, ko zaključi bolniško, razporejena na delovno mesto, ki gaje opravljala pred ravnateljevanjem, to je mesto učiteljice razrednega pouka. Svet šole pa je tudi uradno sprejel sklep, da Sašo Dernač imenuje za vršilko dolžnosti (v.d.) ravnateljice do konca avgusta
2004.
Dan pred tem je pozitivno mnenje k sklepu sveta šole o razrešitvi izrekel tudi Občinski svet občine Brežice. Glasovali so kljub opozorilu podpredsednika KVIAZ (Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve) Staneta Radanoviča, da njihovo mnenje ob soglasju ministra ni več potrebno, čemur je župan oporekal. Milko Veršec pa je dejal, da bi bilo po njegovem mnenju prav, da se razreši celoten svet šole, ker ni opravljal svojega dela ali ga ni znal opravljati, enako računovodski servis zaradi domneve, da na šoli ni bilo izdelanih zaključnih računov od leta 1997. Mnenja je, da bi morali ugotoviti odgovornost vseh, ki so plačani za vodenje tega področja, tudi na občini oziroma na pristojnem oddelku. S.V.
Jezni na GIZ Gradis
Sevnica - Ob podpisu pogodbe z GIZ Gradisom kot glavnim izvajalcem na boštanjski elektrarni julija letos je bilo dogovorjeno, da določene odstotke gradbenih poslov oddajo v konzorcij združenim posavskim gradbincem. To še ni realizirano in Odbor za HE na spodnji Savi pri Svetu pokrajine Posavje bo investitorja obvestil, da se ta del dogovora ne izvaja ter vztrajal, da se bo izvajal. Vendar ne pod vsakršnimi pogoji. Odbor pričakuje, da bo Gradis oddal posle po normirano priznanih cenah.
Zahteval bo tudi pojasnilo, kdo je odgovoren za zamudo pri zaključku pripravljalnih del na elektrarni, ki so se zavlekla za dobra dva meseca. Kot danes kaže, je bil terminski plan za investitorja zgolj izgovor, da se posavski gradbinci niso obravnavali kot resni kandidati za ta posel, češ, da v treh mesecih niso sposobni zaključiti dela. Odbor bo vprašal investitorja, če bo zamuda imela kakšne posledice za glavnega izvajalca. Sicer pa predsednik odbora Niko Galeša od investitorja zahteva popravljen terminski plan in mesečno poročilo o realizaciji dela glede na terminski plan. B.D<
Je
til
ji
us
Ki
su
Vc
hi
žu
ta
ko
Pl;
go
19
'A
•V
la
dej
vei
liai
Vi
Žil,
»Ul
ob
SQ(
do]
Sel
U'
Uh
Vs
kr
°d(
» ea
I.__________________________________________________
Je Jutranjka pred stečajem?
Le državna pomoč jih reši
Radna pri Sevnici - Jutranjka d.d. je po programu izglasovane prisilne poravnave uspešno izvedla poslovno reorganizacijo, finančne pa brez pomoči države ne bo zmogla, zatrjuje direktor Miha Rabič. Dolgujejo namreč prispevke na plače od januarja do julija 2003 v znesku 120 milijonov SIT, denar pa potrebujejo še za plačilo dobaviteljem za jesensko/zimsko kolekcijo, izdelano v 120 tisoč kosih. Če dobijo 150 milijonov SIT dolgoročnega kredita in 100 milijonov SIT subvencije z Ministrstva za gospodarstvo, za kar so zaprosili, Rabič zagotavlja stabilnejšo prihodnost podjetja, v nasprotnem primeru grozi stečaj.
Jutranjka je zaradi obveznosti iz prisilne poravnave, izglasovane maja letos, pri bankah kar zadeva možnosti najema kredita, vsaj do prihodnjega maja odpisana. Edino upanje za preživetje v tem obdobju je državna pomoč, za katero so s programom zaprosili in do katere so po prepričanju Uprave upravičeni, saj šo s po-| slovno reorganizacijo dokazali, da so pravilno usmerjeni. Od januarja letos, ko je Rabič prevzel krmilo, so v Sloveniji in na Hrvaškem odprli 30 lastnih trgovin, v katerih poslujejo pozitivno, učinek prodaje pa je za podjetje ugodnejši kot preko veletrgovcev. Ukinili so tudi večino dodelavnih Poslov, ki so jih ohranili le še v 10 odstotnem obsegu v celotni
proizvodnji, ki pa so jo tudi povečali. Lanska jesensko/zimska kolekcija je bila sešita v 15 tisoč kosih, to poletje pa je 139 manj zaposlenih, ki so po prisilni poravnavi kot višek odšli iz podjetja, naredilo 120 tisoč kosov nove kolekcije.
Avgusta je Jutranjka ob plačah poravnala vse prispevke, september kaže tekoče pozitivno poslovanje in Rabič poudarja, da je takšen rezultat zasluga slehernega v podjetju, kjer seje po prisilni poravnavi na novo zaposlilo 35 ljudi.
Našli so tudi rešitev za poplačilo odpravnin odpuščenim delavkam. Ministrstvo za notranje zadeve pripravlja predpogodbo za nakup Jutranjkine šivalnice
v Brežicah. Dogovorjena cena je 150 milijonov SIT, kolikor znašajo, obveznosti do odpuščenih. Po dogovoru s sindikatom in odvetnikom Francem Pipanom se Jutranjka v obliki notarskega zapisa zaveže, da bo šla kupnina, ki jo bo ministrstvo nakazalo prve dni maja 2004, naposredno na račune 139 nekdanjim zaposlenim.
Predvideni načrt pa je ogrožen zaradi neplačanih prispevkov. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je Jutranjki preložilo obveznost plačila prispevkov za zaposlovanje v višini 60 milijonov SIT na januar 2004, tega pa ni storil Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki mu dolgujejo 30 milijonov SIT; tolikšna je še obveznost do Davčne uprave
RS z naslova davkov na osebne prejemke, DDV ter akontacij dohodnin. Davčni urad Brežice je sprožil postopek za prisilno izterjavo, česar ne bi storil, če bi se za odlog plačila dolga poleg ministrstva za delo izrekla še zdravstvena skupnost. Če pride do izvršilnega predloga in se račun Jutranjke blokira, bo v kratkem po zakonu moralo priti do stečaja. V tem primeru je pogodba o prodaji brežiške šivalnice nična, prav tako dogovor, da gre kupnina 139 nekdanjim delavcem-up-nikom. Stavba bi šla v stečajno maso, delavci bi se za svoje terjatve “obrisali pod nosom”, v regiji bi bilo novih 200 brezposelnih.
Branka Dernovšek
Krški kriminalisti prijeli kriminalno skupino
Krško - Kriminalisti Policijske uprave (PU) Krško so zaključili polletno spremljanje kriminalne združbe na območju Brežic, Ljubljane in Hrvaške ter ovadili osemnajst oseb, ki so se ukvarjale s tihotapstvom ljudi, mamil in ukradenih vozil preko državne meje. Med ovadenimi je šest Brežičanov, v priporu pa je skupaj deset oseb. Z mednarodno tiralico iščejo še tri osebe.
Načelnik urada kriminalistične policije PU Krško Sašo Jejčič je pojasnil, da so ob sodelovanju z drugimi policijskimi upravami v (Sloveniji, predvsem pa s PU Ljubljana, razbili dobro organizirano združbo. Ovadenih je osemnajst oseb, med njimi pet neznanih. zasegli so štiri vozila. Med ovadenimi je šest Brežičanov v starosti od 22 do 37 let, drugi so iz Ljubljane in okolice ter s Hrvaške. Zoper trinajst znanih storilcev so odredili pri-Por, trenutno je v priporu deset ’ °seb, ena med njimi je v hišnem ] Priporu. Kriminalisti ob tem z 1 mednarodno tiralico iščejo še tri 5 osebe.
a . V polletnem spremljanju dela Je policija uporabila vsa pooblastila, tudi za posebne ukrepe, ki so a j' na voljo. Delo kriminalistov je Usmerjal okrožni državni tožilec
a
n y »	• v • v
Sašo Jejčič
iz Krškega, zdaj pa je zadevo prevzela skupina tožilcev za posebne zadeve.
Pri osemnajstih hišnih preiskavah so 2. avgusta na območju Brežic in Ljubljane zasegli več
mobilnih telefonov, sim-kartic, okrog pol kilograma konoplje, več sadik konoplje, v Ljubljani ukradeno motorno kolo skuter ter še več predmetov, ki dokazujejo kriminalno dejavnost. Kolje pojasnil Jejčič, so ovadeni samo za dokazana kazniva dejanja, torej prepovedanega prehoda preko državne meje oziroma sprovajan-ja, za katero je zagrožena zaporna kazen do 8 let. Policisti pa ugotavljajo tudi, da so se ukvarjali s tihotapstvom vozil iz Evrope na Balkan ter mamili. Združba je bila po Jejčičevih trditvah zelo dobro organizirana, prisluškovali so zvezam policije, imeli pa so tudi seznam vseh civilnih policijskih vozil s podatki o znamki vozila, barvi in registrski številki, tako da so spremljali gibanje policije na terenu.
Tihotapci so prevažali pred-
vsem državljane Turčije in Kitaj-' ske, pri katerih so imeli policisti dodatne težave pri obravnavi zaradi suma okuženosti s sarsom. Združba je v primerih, za katere ima policija dokaze, preko meje spravila vsaj 115 ilegalcev in zaslužila okoli 138.000 evrov. Zaradi uspešnega dela policije pri preprečevanju ilegalnih migracij so namreč narasle cene za prevoz ilegalcev. Tako znaša cena za prevoz ene osebe od hrvaške meje do Italije po podatkih krških kriminalistov 1200 evrov.
Število ilegalcev na območju PU Krško v zadnjih letih pada. Leta 2000 so policisti prijeli 1544 ilegalcev, leto kasneje 1393, lani 521, v prvem polletju letos pa le 132, letos pa so za 14 kaznivih dejanj ovadili tudi 29 sprovajal-cev.
Suzana Vahtarič
n
d
Nekdanji sevniški župan oproščen obtožb
Krško - Na Okrožnem sodišču Krško se je zaključil postopek zoper nekdanjega sevniškega župana Jožefa Peternela zaradi
.s
o
d
Sluna zlorabe položaja. Po zaslišanju še zadnjih dveh prič in po sklepnem nagovoru tožilca Bogdana Matjašiča ter zago-ternika Zorana Dularja je sodnik Peter Žnidaršič razglasil sodbo: “Peternel ni spoznan za krivega, saj za očitano dejanje bilo dokazov.” Tožilec je napovedal pritožbo.
Jožef Peternel je v funkciji rapana občine Sevnica leta 1997 [tejel pri Dolenjski banki kredit kot fizična oseba. Ker ga ni odplačeval v skladu s kreditno pogodbo, je banka z izvršbo leta J 998, ko je mandat prevzel novo-kV°ljeni župan, zasegla znesek , (;ternelovega dolga iz proraču-na občine Sevnica. Zaradi tega 'kjstva Peternelov kredit ni bil več stvar zasebnega odnosa do anke, ampak je po uradni dolgosti nastopil okrožni državni to-ž'tec Bogdan Matjašič z obtožbo Sania zlorabe položaja in polastil Peternela kot župana.
Ob spremljanju dogajanja na SadiŠču smo že poročali, daje obdolženec v celoti poravnal zne-ki ga je banka vzela prora-Su in dodal, da ob porokih, ki ^ je imel, ni mislil, da bi banka *asegla sredstva delodajalca.
. Tožilec je dokazoval, daje Peterici zlorabil položaj, ko sije za teobritev kredita sam izpolnil
zahtevani obrazec za plačo v obdobju zahtevanega tromesečja in ni navedel dotedanje administrativne prepovedi, zaradi katere je za izplačilo ostal bistveno nižji znesek in banka najbrž na tak podatek ne bi odobrila kredita. Tožilec je skušal dokazati, daje Peternel umaknil pismo, s katerim je banka delodajalca oziroma občino kot naslov obvestila o podanem izvršilnem predlogu, zato je kot pričo povabil takratno županovo tajnico Marjeto Lamovšek in takratnega direktorja Dolenjske banke Franca Borsana. Slednji je povedal, da je bil Peternel pri sklepanju kredita obravnavan kot vsak drug občan pri referentih, zadolženih za to delo. Osebno se kot direktor banke ni angažiral ne za odobritev ne za izterjavo tega kredita. Lamovš-kova pa je razložila sistem vro-čevanja pošte na občini, ki se je izvajal po uredbi iz Uradnega lista in nihče ni odpiral pisem z ime-
nom in priimkom zaposlenih, razen naslovniki. S seznama pošte, ki ga je pridobilo sodišče od sevniške upravne enote, kjer seje takrat razporejala pošta tudi za občinske službe, je razvidno, da v spornem obdobju ni zavedena pošta iz Dolenjske banke za naslovnika - Občino Sevnica. Je pa zavedeno pismo za Jožefa Peternela in kot “zadeva” označen sklep o izvršbi terjatve. Iz bančne poštne knjige pa je razvidno, daje bilo pismo na občino kot naslovnika poslano dobra dva meseca pred dejansko izvršbo. Toda v sodnem postopku ni bilo dokazano, da je nekdanji župan Peternel skril pismo z izvršilnim predlogom za proračun, da ni prišlo v roke ne računovodkinji ne drugim občinskim uslužbencem.
Tožilec Bogdan Matjašič je sum Petemelovega špekulativnega najema kredita, za katerega naj bi vedel, da ga ne bo mogel poravnati iz svojih prihodkov, ute-
meljil z navedbo 27 odprtih izvršilnih zadev zoper obdolženca, kar dokazuje, daje bil pred sklenitvijo “spornega” kredita izredno zadolžen. Priložil je še pogodbo za sposojeno večjo vsoto mark iz leta 1994 in 1995, ki mu jo je odstopil posavski podjetnik s trditvijo, da denarja ni dobil povrnjenega.
Peternelov zagovornik pa je sum premišljene goljufije izpodbijal z dokazi, da ima tudi Peternel od leta 1992 odprte izvršilne zadeve, v katerih je sam upnik, tožene stranke pa mu skupaj dolgujejo zelo veliko denarja. Tudi pred nemškim sodiščem teče tožba za preko pol milijona nekdanjih mark, ki bi jih tožena stranka morala vrniti Peternelu.
Jožef Peternel je okrog leta 1990 kot podjetnik v gradbeništvu postavljal svojo zgodbo o uspehu, ki pa se je kmalu sesula v veriženju s posojanjem denarja in najemanjem posojil. B.D.
AMKETfi
Odprte ali zaprte?
V nedeljo, 21. septembra, je na pobudo Sindikata delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije razpisan referendum o odpiralnem času trgovin. 40.000 Slovencev je že podalo mnenje k obratovanju trgovin ob nedeljah s podpisom pobude za referendum. Ali nakupujete ob nedeljah, vas ne hi motilo, če bi bile trgovine ta dan zaprte, kaj menite o še enem v nizu letošnjih referendumov? Ta vprašanja smo zastavili Posavcem.
Simona Tomažin, dijakinja iz Sevnice:
Mislim, da bi morale biti trgovine še naprej odprte ob nedeljah, saj so se ljudje privadili, da kupujejo tudi takrat. Pa tudi marsikdo dela čez teden in ob sobotah, zato med tednom nima časa za nakupe. Takšnim ne preostane drugega kot nedelja Sicer pa mislim, da referendum ni potreben, ker trgovci niso edini, ki delajo med vikendom in je škoda državnega denaija za take stvari. Naj ostane tako, kot je, drugače bi si lahko delavci na vseh področjih omislili kaj podobnega.
Ivan Popovič, upokojenec iz Krškega:
Ne vem, če bom šel na referendum. Koliko bo spet vstran vrženega denarja s takšnim načinom odločanja. Zaradi mene lahko trgovine ob nedeljah zaprejo in pustijo odprte le dežurne prodajalne. Osebno ne prakticiram nedeljskih nakupov in redko se zgodi, da gre kdo iz moje družine v trgovino v nedeljo. Morda enkrat na več mesecev!
Gal Motore, dijak iz Drožapja: Glede na to, koliko ljudi iz različnih strok mora ob nedeljah delati, se mi ne zdi čisto nič narobe, če bi tudi trgovine obratovale ob nedeljah, saj se ob današnjem hitrem tempu življenja družina šele ob nedeljah lahko odpravi po nakupih. Seveda pa bi morale - po mojem mnenju - trgovke dobiti nekakšne dodatke za nedeljsko delo. Kar pa zadeva referendum, se mi to zdi potrata denaija ki bi ga lahko država porabila v boljše namene.
Karl Dobrina, brezposeln z Dramlje na Bizeljskem: Če že delajo ob nedeljah, naj bodo vsaj primemo plačani. Ni pa nujno, daje odprtih toliko trgovin, žalostno je, da ljudje ne vedo Ž£ v soboto, kaj bodo potrebovali v nedeljo. Trgovko imamo v družini, pa Čutimo, kako je to, ko gre tudi po dvakrat dnevno v služno. Referendum bomo morali vsi plačati, rajši bi kaj bolj koristnega postorili s tem denaijem, da bi se odprli na poti v Evropo.
Tatjana Haler, prodajalka sadja in zelenjave na tržnici in podjetnica: Sem za to, da se
ob nedeljah ne dela. Že tako smo malo doma, če pa bomo še vsi delali ob nedeljah, ne bomo prišli nikamor. Sama kupujem ob sobotah popoldne, ob nedeljah zelo redko, saj so nedelje in prazniki samo moji. Menim pa, da bi se morali sindikat in pristojni drugače dogovoriti, ne pa da celo Slovenijo “rinejo” na referendum in mečejo stran toliko denarja.
Referendum o obratovalnem času trgovin
Slovenija, Posavje - V nedeljo, 21. septembra, bo potekal referendum o obratovalnem času trgovin. Volilni upravičenci se bodo odločali, ali želijo, da so trgovine v nedeljo še naprej odprte ali da so odprte le največ deset nedelj na leto. Predlagatelji referenduma Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in njegovi zagovorniki poudarjajo, da ne zapirajo trgovin, ampak le omejujejo njihov obratovalni čas, nasprotniki zagovarjajo liberalni obratovalni čas. Oboji pa izražajo obžalovanje, da delodajalci in zaposleni niso dosegli sporazumne rešitve na pogajanjih.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: “Ali ste zato, da se v predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do deset nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?” Na dan glasovanja bodo volišča odprta med 7. in 19. uro. Predčasno glasovanje pa je možno še danes (18. septembra) na sedežih okrajnih volilnih komisij in sicer med 9. in 17. uro.
Nekateri trgovci v primeru zaprtja prodajaln v nedeljo opozarjajo, da bo ob tem prišlo tudi do presežka delovne sile. Predsednik uprave družbe Mercator Zoran Jankovič je napovedal, da bodo odpustili vsaj 500 zaposlenih. V sindikatu pa poudarjajo, da trgovci tudi ob odprtju prodajaln v nedeljo niso povečali števila zaposlenih, poleg tega bo kupna moč ostala enaka. Če bodo delodajalci odpuščali, bodo to storili iz maščevanja.
Suzana Vahtarič
Sava Glas, 18.9.200?
Nič več vojaških obveznikov, niti
prostovoljcev
Cerklje ob Krki - Predsednik vlade Anton Rop in obrambni minister Anton Grizold sta 9. septembra razglasila ukinitev naborniškega sistema služenja vojaškega roka v Slovenski vojski (SV), kar sta poimenovala “zgodovinski korak”. Uprave za obrambo tako septembra nabornikom oktobrske generacije ne bodo več poslale pozivov na služenje vojaškega roka. Ukinitev naborništva je eden ključnih mejnikov v razvoju Slovenske vojske, ki naj bi profesionalizacijo sicer končala do leta 2010, ko bo odpravljeno tudi obvezno služenje v rezervni sestavi SV. Ukinitev naborništva bo prinesla nekatere spremembe tudi v vojašnici v Cerkljah ob Krki.
Prve vojake nabornike je Slovenija dobila 15. maja 1991, ko sta služenje vojaškega roka pričeli prvi dve generaciji; od takrat do letos je bilo na služenje vojaškega roka skupaj napotenih 91.824 nabornikov.
Ukinitev obveznega služenja vojaškega roka pomeni, da bo vojska državljanom poleg poklicnega služenja v skladu z nedavno sprejeto uredbo namesto naborništva “ponudila” prostovoljno služenje vojaškega roka. SV sicer uvaja tudi prostovoljno pogodbeno rezervo, ki naj bi do leta 2010 v celoti nadomestila sedanjo obvezno rezervo, slednja se postopoma ukinja. Prav prostovoljci naj bi pri nekaterih nalogah v veliki meri nadomestili dosedan-
Vodni tolar javnemu podjetju
Sevnica - Avgusta lani je Holding Slovenske elektrarne (HSE) ustanovil hčerinsko družbo IIP s sedežem v Sevnici za izgradnjo infrastrukture ob savskih elektrarnah. Ker se bo ta financirala iz državnega proračuna, je statusna oblika družbe IIP zakonsko neskladna, zato je v postopku preoblikovanja.
Holdingova družba Invest Maribor mora financirati samo energetski del elektrarn na spodnji Savi, medtem ko je država zadolžena za zagotavljanje virov za 6,5 milijarde SIT ocenjen infrastrukturni del v investiciji. Ker se proračunski denar za izvajalce lahko porablja samo preko javnih naročil, današnja oblika družbe IIP ne ustreza, je povedal njen direktor Vojko Sotošek (na fotografiji), zato je sprožil postopek za ustanovitev javnega podjetja. Potrebno je namreč spremeniti zakon o izkoriščanju energetskega potenciala spodnje Save v tistem delu, ki določa, da za urejanje infrastrukture ob elektrarnah HSE ustanovi hčerinsko družbo.
Ministrstvo za okolje je zahtevek za postopek že poslalo na ustrezne vladne službe, je povedal Sotošek in dodal, da za trenutno delovanje družbe sredstva zagotavlja holding. Država mu jih bo vrnila, ko bo narejena statusna sprememba IIP v javno podjetje.
Družba ima danes zaposlenega samo direktorja, za nemoteno delo pa so angažirane službe holdinga. Sedaj so v teku priprave za gradnjo bazena hidroelektrarne Boštanj, ki je v 63 odstotkih obravnavan kot vodna infrastruktura, ostalo je energetski del, zato postopek usklajujejo z mariborskim Investom. B.I).
je nabornike na služenju vojaškega roka. Prostovoljno služenje bo slovenskim državljanom in državljankam, starim med 18 in 27 let, omogočilo prostovoljno vojaško usposabljanje. Za služenje, ki bo trajalo najmanj tri mesece, bodo prejemali plačilo, vezano na minimalno plačo v Sloveniji, zagotovljeno pa jim bo tudi zdravstveno varstvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ukinitev naborniškega sistema pomeni enega zadnjih korakov v uvajanju poklicne vojske, popolnjene s pogodbeno rezervo. Slovenija naj bi namreč do leta 2010 dokončno oblikovala poklicno vojsko, trenutno pa poteka faza intenzivnega zaposlovanja vojakov; samo letos so jih
doslej na novo zaposlili več kot 500. Prvih 117 “pogodbenih rezervistov” pa je SV dobila že konec lanskega leta.
V Slovenski vojski je trenutno še 250 vojakov, ki služijo obvezni vojaški rok, (lOOjihje v častni četi), od tega jih je nekaj tudi v Učnem centru Cerklje ob Krki. Natančnih informacij o tem, kaj ukinitev naborništva pomeni za omenjeno vojašnico, do zaključka redakcije nismo dobili. Izvedeli smo le, daje cerkljanska vojašnica za slovensko vojsko perspektivna in se bo še naprej razvijala na področju letalstva, ne bo pa več usposabljala vojakov za prostovoljno služenje, to vlogo bo prevzela vojašnica v Novem mestu. Že doslej je pomemben del
njene dejavnosti zajemala 15. brigada in cerkljansko letališče je služilo za šolanje pilotov. Tam ima 15. brigada osem letal ZLIN 242 za osnovno Šolanje, devet letal PC 9 M za šolanje pilotov in tri helikopterje za šolanje pilotov helikopterjev. Vendar pa letališče ne izpolnjuje vseh zahtev za kakovostno šolanje pilotov, zato SV letališče posodablja, gradijo han-gerje za letala, postavljajo potrebno infrastrukturo z ustrezno signalizacijo, sedaj “šilom prilike” uporabljajo premično. Več nismo uspeli izvedeti, sicer pa je Simon Korez za stike z javnostjo pri SV zagotovil, da bodo o vseh podrobnostih javnost seznanili v najkrajšem času.
Jelica Koršič
Država vrnila dom občini
Krško - Po Zakonu o zavodih iz leta 1991 so se stavbe, v katerih se je izvajala dejavnost skrbi in nege za starejše občane, prenesle v last države. Tako je občina Krško izgubila lastninsko pravico nad starim domom upokojencev na Cesti 4.julija, na kar se je pritožila. Te dni ji je bila s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani lastninska pravica vrnjena.
Lastnica starega doma upokojencev je bila občina Krško, dom pa je takrat deloval kot enota Zavoda Impoljca. Ko so bili pripravljeni načrti za gradnjo novega doma upokojencev, je občina leta 1989 stavbo na Cesti 4.julija prodala Tovarni papirja in celuloze Videm, ki naj bi na to lokacijo prestavila upravo. To se ni zgodilo, je pa tovarna ostala lastnik in posestnik kupljenega doma do januarja 1992, ko je dom prodala občini in tako poplačala dolg z na-
slova nadomestil za stavbna zemljišča.
Ker je ob ponovnem občinskem nakupu v tej stavbi še živela domska dejavnost, je bil za državo razlog, da po Zakonu o zavodih vpiše objekt v zemljiško knjigo kot lastništvo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Občina je temu nasprotovala in svojo stvarno pravico na lastnini dokazovala skozi številne dopise, razgovore in nazadnje s tožbo. Medtem ko je sodišče v Krš-
■	-iaŽSGSi'
* - žitiSI
kem presodilo, da občina nima lastninske pravice na objektu in daje vknjižba lastništva na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve iz leta 2000 veljavna, je pritožba romala na Višje sodišče v Ljubljani. To pa je razsodilo v korist občine, ki sedaj ponovno razpolaga z nekdanjim domom upokojencev.
Franc Pavlin, vodja občinske službe za pravne in splošne zadeve, drugačnega razpleta tudi ni pričakoval, saj je po njegovem mnenju občina utemeljeno zahtevala vrnitev stavbe. Ta pa je v času, ko so se vlekli postopki, brez gospodarja in brez stanovalcev, žalostno propadala. Občina ima zanjo okvirne načrte, o konkretni vsebini se bodo še odločili, najprej pa bodo popravili streho in preprečili nepoklicanim, da se zatekajo v prostor.
Branka Dernovšek
Gradnja HE Boštanj zamuja
Krško - Posavski seniorji so na seji odbora ter nato še na razširjeni seji razpravljali o svojem delovnem programu do konca leta, posebej pa so se posvetili gradnji HE na spodnji Savi. Niko Galeša, njihov član in predsednik odbora za HE na spodnji Savi, je obširno spregovoril o dosedanjih aktivnostih, predvsem pa o zagatah in dogovarjanjih s predstavniki države ter neizpolnjenih obljubah. O teh vprašanjih sta ministra Kopača v posebnem pismu že opozorila Galeša in Kristijan Janc, ta čas predsednik Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju. Vodstvo posavskih seniorjev je o teh odnosih, med drugim tudi o gradnji avtoceste, razpravljalo posebej poglobljeno.
V razpravi so izrekli čestitke Galeši in njegovi ekipi za dosedanje delo, vztrajanje pri zastavljenih zahtevah ter dogovarjanje s predstavniki države okrog gradnje HE od Boštanja do Mokric. Posebej pomembni so njihovi uspehi pri povezovanju in združevanju gradbene operative in proizvajalcev hidromehanske opreme. Pritrdili so nestrokovne pomisleke, češ, da zaradi klimatskih sprememb gradnja elek-tarn ni upravičena. Saj projekt vendar temelji na večdesetletnih opazovanjih! Zahtevali so nadaljevanje del, ker obstaja resna nevarnost zamud pri gradnji HE Boštanj oziroma kasneje tudi pri HE Blanca in HE Krško. So pa o morebitnih zagatah pri gradnji na Združenju seniorjev Posavja že sprejeli dovolj načelnih sklepov, zato jih ne nameravajo ponavljati. Še naprej podpirajo vključevanje domačih podjetij, vendar seveda zgolj na osnovah tržnega gospodarstva. Niso krošnjarji in se nimajo namena spuščati v podrobnosti, zato pa se bodo posebej poglobili v predlog nacionalnega
energetskega programa.
Svoje so posavski seniorji skupaj z dolenjskimi doslej povedali tudi o gradnji avtoceste proti južni meji. Se naprej podpirajo pospešeno gradnjo ceste Obrežje -Ljubljana, ko bo “dolenjka” končana, pa bodo zahtevali tudi gradnjo vzporedne magistralke po evropskih standardih, da prebivalcem ne bo potrebno plačevati cestnine. S tem so se posredno odzvali tudi na najnovejše pobude civilne iniciative.
V razpravi so seniorji opozorili še na nekatere odločitve krških občinskih svetnikov glede regionalizacije; menili so, da zdaj ni politično modro odločati o sedežu regije, zato pa o razdelitvi funkcij, pri čemer bo manj težav in več poenotenja! Eno svojih prihodnjih sej bodo zato namenili posavskemu dogovarjanju in pripravili bodo še javno tribuno o vključevanju v EU. Na njej naj bi se predstavili predvsem domači ekonomisti. Tudi sicer podpirajo vključevanje posavskih kadrov v posamezne projekte.
Vlado Podgoršek
Javna dražba in javna ponudba nepremičnin MORS
Ljubljana, Brežice - 25. septembra bo na Ministrstvu za obrambo RS (MORS) javna dražba nepremičnin. Med 14 stanovanji je predmet prodaje tudi dvosobno stanovanje v Brežicah na Stiplovškovi 2 v pritličju, ki je prazno, meri 70 m2, izhodiščna cena je 7.896.000 SIT, ogled stanovanja pa bo 18. septembra med 10. in 11. uro.
Predmet prodaje med nepremičninami, ki so zasedene, je enosobno stanovanje v kleti na Cankarjevi ulici 24 v Brežicah, meri 61m2, izhodiščna cena pa je 3.237.000 SIT. V Službi za gospodarjenje z nepremičninami na MORS sta bili 28. avgusta javna dražba in javna ponudba nepremičnin v upravljanju ministrstva. Prodanih je bilo 15 stanovanj od 24; devet v Postojni, dve v Brežicah, po eno pa v Pivki, Podgradu in Črnomlju. Prodali so tudi nekdanjo stražnico Kapunar-Radelca. Skupni izkupiček prodaje nepremičnin je več kot 88 milijonov SIT. Preko javne ponudbe so prodali stanovanja v vrednosti skoraj 30 milijonov SIT in sicer po eno v Ljubljani, Postojni in na Ptuju. S.V.
Končno zelena luč
Krško - Novo semaforizirano križišče na obvoznici pri nakupovalnem centru je prve dni povzročalo začudenje voznikov, saj je na novih semaforjih ves čas utripala le rumena luč. Križanje državne ceste in bodoče obvoznice, kjer se bo priključila še cesta z mostu čez Savo proti Brežicam, je le začasno urejeno. V Krškem želijo krožišče, ker pa gre za državno cesto, bo trajne rešitve križišča podal projekt ob predvideni obvoznici mimo nuklearke po Vrbini do Brežic. S.V.
z.
		
4		p
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na katerije mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Javno vprašanje KOP-u - odgovor
SuvaGlas, št. 88, stran 4
Taksa za obremenjevanje je uvedena z Uredbo o taksi za obremenjevanje vode (Ur.l.RS št.41/95). Ta taksa se obračunava na podlagi m3 porabljene pitne vode zaradi nastajanja odpadne komunalne vode, s katero obremenjujemo podtalje ali vodotoke. Ceno za enoto obremenitve voda določi Vlada RS, zadnja sprememba te cene je določena s Sklepom o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2003 (Ur.l. št. 117/02).
Do 1.7.2003 je znašala cena takse 116,28 SlT/m3, od 1.7.2003 dalje pa znaša 118,64 SIT/m3.
Cena takse je za vse uporabnike enaka, obračuna se na podlagi m3 porabljene pitne vode. Le kmetje z urejenim statusom kmeta in organizirano kmetijsko proizvodnjo imajo na podlagi 3. člena uredbe možnost oprostitve plačila takse za količino vode, ki je bila porabljena v kmetijstvu. Žal moramo na znesek takse obračunati tudi davek na dodano vrednost, kar je razvidno iz priloženega mnenja Ministrstva za finance o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost na nekaterih področjih gos-
podarskih javnih služb.
Kot je pravilno ugotovljeno že l' samem vprašanju, je v strukturi stroška m3 vode, ki ga plača uporab' nik, dve tretjini dajatev, ki niso prih”' dek našega podjetja, smo jih pa 1 skladu z zakonodajo dolžni obrat” navad.
Osnovna cena vode je trenutno 59,87 SIT in je med najnižjimi v Sl<>' veniji. Taka cena žal več ne pokriri lastnih stroškov oskrbe s pitno vod” dolgoročno pa to pomeni tudi slab?1 stanje na samih infrastrukturnih oh' jektih.
Glede na navedeno se ne mori' mo strinjati s trditvijo, da ni prav”1 podlage za take obračune, kot izstavljeni, ampak je celo obratno, ril bi v nasprotnem primeru kršili zak”' nodajo. 7m morebitna dodatna pojus' nila smo vedno na razpolago, upari1 pa, da odgovor zadovoljivo pojasflfi je vprašanje.
Ferdo Pinterič direktor KOP Brežf1
Fotokopijo mnenja Ministrstva V finance, ki ga je poleg odgovora P1’ slalo podjetje KOP Brežice, hrani”10 v uredništvu.
SmGlas, 18.9.2003
Zasedala medržavna komisija za nuklearko
Krško - V prostorih Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je zasedala meddržavna komisija za spremljanje izvajanja pogodbe o statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v elektrarno. Udeležila sta se je tudi sopredsedujoča komisiji slovenski minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač in hrvaški minister za gospodarstvo Ljubo Jurčič.
Po dogovoru iz pogodbe tečejo aktivnosti za pripravo programa razgradnje radioaktivnih odpadkov. Obe zadolženi strokovni instituciji - tako slovenska kot hrvaška - sledita dogovorjenemu časovnemu okvirju in predvidoma bo program razgradnje pripravljen do 11 .marca 2004 ter kot strokovni predlog dan v postopek sprejemanja, je povedal minister Kopač. Manj uspešno pa je šlo pri obravnavi točk, ki zadevata finančne priloge meddržavne pogodbe in zahtevka hrvaškega elektrogospodarstva o odškodnini za
strani, da je pri realizaciji točke, ki govori o odpisu obveznosti hrvaškemu in slovenskemu elektrogospodarstvu v enaki višini, Eles dobil več, medtem ko je iz dokumentacije razvidno, da gre (preračunano v valuto ameriškega dolarja) za odpis enakih zneskov HEP-u in Elesu.
Predvidoma v prvem tednu oktobra se bo komisija ponovno sestala in pričela s pogajanji o uskladitvi kriterijev in njihovih elementov za tolmačenje stanja. Ko in če bo to dosegla, bo rešeno tudi vprašanje odškodnine, ki jo v
Denar lahko pričakujejo takoj po pravnomočnosti sklepa sodišča, pravi stečajni upravitelj Dušan Dornik, predvidoma sredi oktobra. Stečajni upravitelj ob tem poziva delavce, da računovodskemu servisu Kin poslovne storitve Sevnica sporočijo številko svojega novega računa, da ne bi prihajalo do zapletov. S prodajo premičnega premoženja se je po izkazu sredi julija nabralo 158,9 milijona SIT, ki so kot depozit naložena pri NLB. Na poslovnem računu stečajnega dolžnika je še 6,4 milijo-
Dušan Dornik
na SIT in še nekaj več z naslova najemnin za nepremičnine.
Dornik je pojasnil, da glede na zbran denar lahko poplačajo navadne terjatve v 75 odstotkih, to je glavnica brez obresti, kar znese 158 milijonov SIT. S prodajo nepremičnin pa bodo verjetno upniki dobili še kak odstotek več. Stečajni dolžnik ima 68 različnih upnikov, med njimi so tudi delavci, teh je še 111, ki so terjatve prijavili s pomočjo sindikata. V tožbah je bilo kar 90 zadev, od tega je bilo 80 zahtevkov po odpravnini umaknjenih. Ostali so rešeni, razen ena delovno pravdna zadeva delavcev tehničnih pregledov za pet delavcev. Za te delavce je v stečajni masi rezerviranih 7,2 milijona SIT.
Prednostne terjatve in ločitvene iz premičnega premoženja so poplačane, razen ločitvene pravice na premoženju, slednjo ima tudi NLB, vendar na manjšem obsegu nepremičnin. Nadaljnje poplačilo navadnih upnikov po glavnici pa bo odvisno od iztržka prodaje nepremičnin, in sicer nepremičnin z upravno stavbo, delavnicami in garažami v ograji, starimi tehničnimi pregledi in
Krško, Brežice - Na okrožnem sodišču v Krškem je bil uspešen narok za obravnavo osnutka za glavno razdelitev nad stečajnim dolžnikom Prevoz Brežice. Prednostne terjatve so že poplačane, navadni upniki, med katerimi so delavci, bodo dobili 75-odstotno poplačilo. Kaže, da stečaj nad Prevozom, ki je bil uveden junija 1998, le prehaja v zaključno fazo.
Nepremičnine Prevoza še niso prodali.
zemljiščem v izmeri 60 arov ob Mladinski ulici za bencinsko črpalko. Kupnina zemljišča v izmeri 1960 m2, kjer je upravna stavba ter stare lesene delavnice iz časa nemške okupacije, bo izplačana dedičema, ki sta v Nemčiji. V postopku niso uspeli dokazati, da jima je kupnina po pogodbi iz leta 1955 tudi plačana. Interes za prodajo nepremičnin je
po besedah Dornika velik, upa, da jih bodo uspeli prodati do konca leta.
Nepremičnine Prevoza v Brežicah so v najemu, poslovno stavbo ima v najemu družba Interier, mehanične delavnice pa družba Integral Brebus Brežice, ki je morebitni kupec, saj za parkiranje avtobusov uporablja tudi dvorišče.
Suzana Vahtarič
Prostorski plan daje občini življenje
Krško - Vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Simona Lubšina je na tradicionalnem mesečnem srečanju župana z gospodarstveniki predstavila spremembe in dopolnitve prostorskega plana, ki ga je po naročilu izdelal Savaprojekt. Župana Francija Bogoviča, sicer pobudnika omenjenih srečanj, je zaradi nujne službene poti nadomestila podžupanja Nuša Somrak, zadolžena za področje urejanja okolja.
Od leta 1986 ni bilo nobenih sprememb v prostorskem planiranju, kar je povzročilo precej negodovanja tistih, ki so v občini želeli graditi. Ker je država v zadnjih 13 letih pozabila na planiranje, tudi občine niso imele podlag za spremembe, je razložil direktor Sava-projekta Peter Žigante. Ko se je spremenil zakon, pa seje Občina Krško leta 2001 lotila programa priprav za spremembo dolgoročnega plana. Ta zajema vse segmenta od kmetijstva, gozdarstva, energetike, rudnin, infrastrukture do poudarka na poselitvi in poslovnih conah. Žigante poudarja, da je to najpomembnejši dokument za življenje občine, saj so vsakršne spremembe plana vezane na dolgo procedura skozi upravni postopek. Brez sprejetega
prostorskega plana pa so blokirane investicije in onemogočena je kandidatura za evropska strukturna sredstva. Trditev je podkrepil Ivan Kozole s primerom Evrosada, ki je nameraval leta 2000 postaviti namakalni sistem za 100 ha nasadov v Stari vasi. Pri zahtevani dokumentaciji za prijavo projekta Evropski banki za razvoj je bila potrebna tudi študija vplivov namakalnega sistema na okolje. Ministrstvo za okolje in prostor zahteva, da so veliki namakalni sistemi zajeti v občinskih aktih kot začasna infratsruktura, kar je v primeru Evrosada upočasnilo izdelavo študije, Namakalni sistem bi letos lahko rešil vsaj del letine, tako pa ga bodo pričeli komaj postavljati.
Predsednik Krajevne skupno-
Predlog sprememb in dopolnitev prostorskega plana je od 6. septembra do 15.oktobra javno razgrnjen na sedežih vseh KS v občini. Organizirane so tudi javne obravnave. Zainteresirani v tem Času lahko dajo pripombe in mnenja, ki jih zapišejo v knjigo pripomb na kraju razgrnitve predloga ali pošljejo na sedež občine.
Simona Lubšina
sti (KS) Krško Jože Habinc dvomi v pravilno izbiro področja za poslovno cono Vrbina, postavljeno pod daljnovode.
Iz Rudnika Senovo sporočajo, da čakajo na izsledke študije o možnosti koriščenja zemeljskih rovov kot skladišča za zemeljski plin in želijo, da se ta možnost upošteva v prostorskem planu ob-čine.
Peter Žigante je ob razpravi na “Kavi z gospodarstveniki” Ob-
činarjem dobronamerno očital, da k pripravi plana niso povabili dovolj ključnih ljudi z različnih področij delovanja. Simono Lubšina, ki je vodenje oddelka za okolje prevzela komaj pred tremi meseci, pa teži nekaj drugega; če še pred iztekom leta ne bodo na dokument dobili pozitivnega mnenja vlade, občinski svet ne bo mogel sprejeti sprememb in dopolnitev družbenega plana, preden bo država sprejela svojo strategijo. Potem bo morala občina tri leta čakati na usklajevanje svojega prostorskega plana z državnim. Že tako se z omenjenim dokumentom postavljajo zadeve za nazaj, saj se kot dolgoročni prostorski plan sprejema za obdobje od 1986 do leta 2000 in kot je dodala Nuša Somrak, se lahko že dan po sprejemu prične pripravljati nov dokument. Prostorsko planiranje je namreč trajen in zelo živ proces, ki naj bi se odvijal v sozvočju razvojnih potreb in naravovarstvenih parametrov.
Branka Dernovšek
Kopač je nasmejan, ker verjame, da se bo s Hrvati uspel dogovoriti. Jurčič je resen, ker to po takšnem sestanku pričakujejo hrvaški volivci.
nedobavljeno elektriko iz nuklearke v času od 1 .julija lani do 19.aprila letos, ko je elektrarna pričela Hrvatom dobavljati dogovorjeno polovico proizvodnje.
Finančna priloga med drugim govori o pobotu odprtih terjatev med elektrarno in hrvaškim elektrogospodarstvom o dobavljeni neplačani elektriki in o nedobavljeni elektriki po enostranski odločitvi slovenske strani in odklopu leta 1998. Zakaj sedaj, po ratifikaciji, Hrvati odpirajo to vprašanje? Kopač je razložil, da je vzrok ponovnega odpiranja te teme različno razumevanje pojma “finančni položaj” elektrarne, ki se po sprejetem dogovoru ob podpisu pogodbe ne bi smel poslabšati glede na leto 199jL Slovenski del komisije meni, da se je ta celo izboljšal, Hrvati pa dajejo poudarek drugim kazalcem, po katerih se lahko takšna trditev re-lativizira, je pojasnil Kopač. Med drugim gre za prepričanje hrvaške
višini 53,6 milijonov USD zahteva hrvaško elektrogospodarstvo za nedobavljeno elektriko od lanskega julija do letošnjega aprila. Ministru Kopaču se sicer zdi ta številka previsoka, saj je račun za več let skupaj dobavljene in nedobavljene elektrike znašal 70 milijonov dolarjev, ampak je poudaril, da številk ne bo komentiral, dokler ne bo komisija dobila predstavljenih vseh elementov, po katerih sp Hrvati prišli do te vsote. Kot je dodal hrvaški minister Jurčič, je težnja skozi konstruktivno sodelovanje priti do soglasja pri kriterijih za obračun škode, ker znesek ne sme biti stvar barantanja ampak izračuna.
Nerešena vprašanja po trditvi obeh sopredsedujočih meddržavni komisiji ne smejo vplivati na tekoče poslovanje elektrarne vključno s sprejemanjem poslovnega načrta.
Branka Dernovšek
Raste nov Tušev supermarket
Šentlenart - Pri krožišču v Šent-lenartu raste konstrukcija (na fotografiji) za nov supermarket Tuš. Uela so se intenzivno pričela v septembru s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, investitorje podjetje Prodoma d.o.o. Brežice. Ustanovitelj podjetja Igor Zorko, ki ga poznamo po Baby centrih, je Pojasnil, da za Tuš Celje gradijo objekt, vreden okoli 160 milijonov SIT s 1400 kvadratnimi metri prodajnih površin. Glavni izvajalci na objektu so Begrad Krško, SGP-itosavje Sevnica in Trimo Trebnje s podizvajalci.
Odprtje supermarketa pričakuje v začetku decembra in predvideva, da bo zaposlil okoli 30 ljudi. Zanj so se odločili, saj je bilo podjetje lastnik zemljišča na odlični lokaciji, v neposredni bližini nakupovalnega tontra. V kraj so želeli pripeljati še
enega trgovca, saj Mercator v Brežicah nima konkurence.
Supermarket bo gledal na krožišče, dostop pa bo urejen z rekonstrukcijo Milavčeve ulice z
levim zavijalnim pasom na Prečno pot. Kot še pravi Žorko, niso zaprli možnosti za bodočo vrbinsko cesto oziroma obvoznico, na katero tudi sami čakajo. S.V.
Med obrtniki ni zanimanja za celjski sejem
Celje - Včeraj je zaprl vrata 36. mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju, ki je ena največjih sejemskih prireditev v Sloveniji in drugi največji obrtni sejem v Evropi - takoj za munchen-skim, predstavlja pa povezavo med zahodno in jugovzhodno Evropo tako v geografskem kot gospodarskem smislu.
Na MOS-u v Celju, ki si ga vsako leto ogleda v povprečju 175 tisoč obiskovalcev, se je na 60 tisoč m2 razstavnih površin letos predstavilo več kot 1700 razstavljavcev iz 30 držav.
Čeprav sejem po mnenju organizatorjev privablja vse več tujih razstavljavcev, pa je, kot kaže, vse manj zanimiv za domače. Sevnica - denimo - se letos na sejmu sploh ni več predstavila. Kot so pojasnili na tamkajšnji obrtni zbornici, med obrtniki ni zanimanja za
ta sejem, saj na njem prednjači trgovina. Sevničani se tako bolj zanimajo za mednarodni sejem v Sarajevu, ki je bil organiziran spomladi. Tudi sevniška občina ugotavlja, da sejem ne daje konkretnih rezultatov. Vsa prejšnja leta je Sevnica na sejmu sodelovala s svojimi stojnicami v okvira Območne gospodarske zbornice Posavje, točila vino in rezala salame, a konkretnega učinka od tega ni bilo. Kot pravi vodja oddelka za gospodarstvo Mojca Se-
šlar, je bil neprimerno bolj učinkovit nastop Sevnice v City parku v Ljubljani, kjer je bilo zanimanje za občino res veliko, na predstavitev v Celje pa so morali ljudi dobesedno siliti.
Sicer pa je na MOS-u tudi letos bila postavljena stojnica območne posavske gospodarske zbornice. Vendar sta se na njej s svojo turistično ponudbo predstavili le občini Krško in Brežice pod okriljem Zavoda za turizem občine Brežice. N.Č.C.
Delavcem Prevoza denar oktobra
ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO
stran 6
Gimnazijci “prešolani” na tigovsko šolo
Brežice - Maturanti brežiške gimnazije so v letošnjem šolskem letu doživeli mrzel tuš. Zaradi pomanjkanja prostora so jih namreč preselili v staro trgovsko šolo. Po začetni jezi in negodovanju so se že nekoliko navadili na nove razmere.
Na začetku lanskega šolskega leta so na brežiški gimnaziji prenavljali nekatere učilnice in je tako zmanjkalo prostora za vse dijake. Ker druge možnosti ni bilo, je nekaj mesecev pouk potekal v izmenah. Vodstvo šole je ocenilo, da so prvošolci in maturanti najbolj ranljiva skupina, zato so morali popoldanski pouk obiskovati tretješolci. To je sicer prineslo s seboj precej zapletov, zlasti s prevozi, a po nekaj mesecih so se stvari normalizirale.
Mitja Štangelj, 4.a: V
novih prostorih ni slabo, moti me le nenehno potovanje. Sedaj pa so nam zaklenili še mize za pinkponk. TUdi ni pravično, da če profesorji zamudijo “blok” uro, potem odpade odmor med urama. Dober pa se mi zdi prost izhod med glavnim odmorom.
Novo šolsko leto pa je ponovno prineslo težave, ki se kažejo v prostorski stiski. Letos je bil na brežiški gimnaziji po daljšem času sicer spet omejen vpis, a kljub temu prostora zmanjkuje. Vpisali so 194 prvošolcev; štiri oddelke gimnazije in dva oddelka ekonomske gimnazije. Skupaj je tako na šoli 774 dijakov, ki se ji je pridružilo še 36 dijakov maturitetnega tečaja; končna številka je torej 810. Ker na matični šoli za vse ni dovolj prostora, se je vodstvo šole odločilo, da del pouka preseli na staro trgovsko šolo. Na novo lokacijo so prestavili četrtošolce; maturante torej. V prvi polovici leta na trgovski šoli gostujejo trije oddelki maturantov, v drugem polletju pa jih bo zamenjala ostala polovica četrtošolcev. Med dijaki je završalo; začeli so zbirati argumente proti takemu načinu in se jezili, kako naenkrat maturanti niso več ranljiva skupina in jih pošiljajo sem ter tja.
Ravnateljica Stanislava Molan pojasnjuje, da druge izbire niso imeli, razen če bi se odločili za dvoizmenski pouk, ki bi s seboj prinesel še več težav. Za maturante pa so se odločili zato, ker imajo najmanj delitev pri obveznih vsebinah in nimajo več vaj. Tako gimnazijci ne potrebujejo kemijske, biološke in računalniške učilnice, saj teh predmetov nimajo več. Poleg tega, pravi Mola-nova, so najmanj časa pri pouku,
Urška Kotar in Urška Brdnik, 4. b: “Folk” se nad novo nastanitvijo kar precej pritožuje. Enim pa ustreza. V redu je to, da smo, ko smo na trgovski šoli, vedno v eni učilnici, tako je tudi razred bolj povezan. Moti nas, da ni knjižnice, fotokopiranja, interneta. Prav tako ni malice, pogosto pa dijaki zamudijo avtobus pri gimnaziji. Butasto nam je hoditi k telovadbi in izbirnim predmetom, posebej neprijetno bo to pozimi. Prizadevamo si, da bi uvedli krožno menjavanje pri pouku na nekdanji trgovski šoli, tako bi vsi letniki okusili “čare” te šole.
saj imajo izbirne predmete v matični šoli.
Glede ustreznosti prostorov Molanova pojasnjuje, da so učilnice lepe in večje kot na gimnaziji, urejeno je ogrevanje in vse ostalo, kar sodi zraven, in tudi sama okolica šole naj bi bila zelo lepa. Če pa bi se hoteli strogo držati normativov, pravi Molanova, potem jim ne ustreza niti matična gimnazija.
Nada Černič Cvetanovski
Prve igre brez ovir
Tržič - V Evropskem letu invalidov sta Občina Tržič in Varstveno delovni center (VDC) Kranj organizirala šaljive in zabavne igre za odrasle z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ki so jih poimenovali “Igre brez ovir”. Udeležili so se jih varovanci VDC Koper, Kranj, Zagoije in Krško. Vendar niso tekmovali samo ti, ampak tudi zaposleni v VDC-jih, starši varovancev, župani in predstavniki občin, učenci in drugi, skupaj je bilo okrog 300 tekmovalcev. Iz krškega VDC je na igrah sodelovalo okoli 30 varovancev. Spremljali pa sojih predstavniki Društev Sožitje iz vseh treh občin z navijači ter vsi trije posavski župani. Tovrstne igre so bile v Sloveniji organizirane prvič, udeleženci so bili navdušeni, prav tako župani in brežiški župan mag. Andrej Vizjak je izkazal pripravljenost, da bi bile naslednje leto igre v Brežicah. S.V.
IVIC Krško v novih prostorih
Krško - Mladinski center (MC) Krško domuje na Cesti krških žrtev 105. 19. septembra bodo ob 16. uri uradno odprli nove prostore. Kot je pojasnil direktor MČ Krško Robert Osterlič, so poskusno v novih prostorih že ves teden. Ostajajo sicer na istem naslovu, le da so se preselili v prostore, ki so obrnjeni na ulico. MC Krško je javni zavrni, ki ga je v letu 2000 ustanovila Občina Krško za izvajanje programov in dejavnosti s področja dela z mladimi, mladinskega dela, mladinske kulture, športa, informiranja in svetovanja, neformalnega izobraževanja, mladinskega turizma in ostalih. S.V.
Uspel študentski piknik
Lisca - Športno kulturno društvo Večno mladi Šmarčna in Klub posavskih študentov sta pripravila študentski piknik. Posavski študenti se premalo družijo, ugotavljajo tako v klubu študentov kot tudi drugi, zato je bila organizacija piknika poskus, kako v zabavi združiti študentsko populacijo.
Kar 50 študentov se je zbralo na Lisci; 25 se jih je povzpelo peš, šest jih je odšlo na pot s kolesi, ostali pa so se poslužili drugih prevoznih sredstev.
Na Lisci jih je pričakala glasba, hrana, pijača in številne zabavne igre. Štiri ekipe so se pomerile v igrah brez meja, igrali so odbojko, se vozili s skiroji in se imenitno zabavali. M.C.
rojstva v porodnišnici brežice
/ /. septembra je 24-letna Polonca Petan povila prvorojenca. Z očetom Boštjanom sta štručko, veliko 51 cm in težko 3300 g poimenovala Patrik. Fantek rad spi, skoraj preveč, da ga ne more toliko ujčkati, kolikor bi ga rada, pravi presrečna mamica. A nad fotografiranjem fantič ni bil preveč navdušen in nama je pokazal, da zna tudi jokati. Letošnje leto je za starše prelomno, saj sta po letu dni skupnega življenja v Krškem, kjer sta si ustvarila dom, aprila letos dahnila tudi življenjski “da ”.
Od 2.9. do 15.9.2003
Dečke so rodile: Darja Franko z Obrežja, Martina Šibilja iz Sevnice, Brigita Mancini iz Krškega, Sonja Topolovec iz Brežic, Suzana Levec iz Dobove, Polonca Petan iz Krškega in Mojca Kukovičič iz Krškega.	^
Deklice so rodile: Samira Okanovič iz Brežic in Tatjana Vizlar iz Gržeče vasi.
Nova srednja sola ze pretesna
Krško - Zanimanje za izobraževanje na srednjih tehničnih šolah je pred leti skoraj zamrlo. Tudi v Krškem so se srečevali s podobnimi težavami. Danes je ravnatelj Srednje šole Krško Ernest Simončič nadvse zadovoljen. Krška šola je ena redkih v Sloveniji, kjer se je vpis povečal za sedem oddelkov. Posledica -nova srednja šola je postala pretesna.
Srednjo šolo Krško v letošnjem letu obiskuje 853 dijakov, od tega je kar 300 novincev oziroma prvošolcev. V 32 oddelkih je 55 deklet, največ v tehniški gimnaziji. Kot ocenjuje ravnatelj Ernest Simončič, je povečan vpis v šolo prav po zaslugi osmih oddelkov tehniške gimnazije (dijaki se lahko odločajo med tremi smermi tehniške gimnazije - elck-tro, strojno in računalniško), vpis pa je povečan tudi na račun strojnih programov.
Na ravni srednjega strokovnega izobraževanja za poklic tehnik so letos ob obstoječih programih strojni tehnik in elektrotehnik-elektronik po daljšem času vpisali generacijo tudi v program elektrotehnik energetik. V okviru programa tehnikov poteka še poklic-no-tehniško izobraževanje, ki traja tri leta in se lahko nadaljuje. Na ravni poklicnega izobraževanja izobražujejo za polic elektrikar-elektronik ter elektrikar- energetik. Na strojni šoli pa izobražujejo tudi po novem skupnem sistemu, v katerem izobražujejo za celo paleto poklicev kot so avtomehanik, oblikovalec kovin, strojni mehanik, orodjar... Obstaja tudi oddelek skrajšanega programa, v katerega se lahko vključijo učenci z nedokončano osnovno šolo (OŠ) ali učenci, ki so zaključili šolanje na šolah s prilagojenim program. Ko končajo ta program, se jim prizna tudi končana OŠ in tako odprejo možnosti za vpis v druge programe.
Zaradi tako velikega števila dijakov in učencev je letos na Srednji šoli Krško zmanjkalo prostora, pa čeprav so se komaj dobro preselili v novo šolo. Prostorsko stisko rešujejo tako, da ima pet oddelkov pouk v prostorih nekdanjega dijaškega doma.
Nada Černič Cvetanovski
Konec počitnic, ne pa tudi konec skrbi
Blanca - Po enotedenski zamudi, 8. septembra, se je tudi na Blanci začel pouk. Učenci so se že na prvi šolski dan seznanili s pravili obnašanja v novi šoli in s hišnim redom, ki je bolj strog, kot je bil v stari šoli. Sicer pa se je po dvanajstih letih končno zaključila agonija glede posodobitve oziroma dozidave tamkajšnje osnovne šole.
Lanskega oktobra se je gradnja dejansko začela, s pridobitvijo uporabnega dovoljenja in vselitvijo v novo šolo pa se je
turne prireditve in literarne večere. V bližnji prihodnosti bi radi knjižnico odprli tudi za krajane, prav tako bo krajanom na voljo
ni
sp
ot
sa
na
		iJSaf i		• ••	i
iHs				
investicija, vredna 350 milijonov SIT, za katero bo dobro tretjino sredstev prispevala država, tudi uradno zaključila. Skupna površina uporabnih prostorov znaša 2315 kvadratnih metrov. Posebej zahtevna je bila adaptacija starega dela, zato sevniški župan Kristijan Janc ugotavlja, da bi bilo nemara bolje, ko so podrli ves stari del in šolo zasnovali na novo.
Nova šola pomeni za šolarje, starše, učitelje in kraj veliko pridobitev; končno so prešli na enoizmenski pouk, nemoteno bodo lahko izvajali interesne dejavnosti, organizirali varstvo; dobili so kabinete, računalniško učilnico s 14 računalniki, na 100 kvadratnih metrih se nahaja knjižnica s čitalnico, v kateri je tudi pianino. V njej bodo organizirali manjše kul-
telovadnica, ki jo bodo lahko koristili popoldne in zvečer.
Z izgradnjo OŠ Blanca je zaključena ena največjih občinskih investicij v zadnjem letu. Sedaj bo treba prvenstveno reševati OŠ Sevnica, ki je za potrebe devetletke dobila tri učilnice v prostorih vrtca. Do dokončne ureditve prostorskih pogojev za to šolo pa bo prišlo šele po izgradnji novih prostorov vrtca na lokaciji centralnega vrtca. Predvidena vrednost te investicije je 250 milijonov SIT; sredstva za izdelavo dokumentacije pa so predvidena že v letošnjem proračunu.
Naslednja etapa razmišljanj pa mora biti usmerjena v rešitev prostorskih težav OŠ Tržišče, kjer delajo v nemogočih razmerah, pravi sevniški župan Janc.
Nada Černič Cvetanovski
OŠ Blanca letos obiskuje 129 otrok, šola pa bi jih lahko sprejela 200. Na Blanci pričakujejo, da se bodo poslej za njihovo šolo odločali tudi krajani mejnih vasi - Rožnega, Gornjega Brezovega, Žigrskega Vrha in tudi Podvrha. Z gradnjo mostu čez Savo, ki ga bo Blanca dobila ob gradnji tamkajšnje hidroelektrarne, pa so prepričani, da bodo razširili šolski okoliš še na Arto in morda še na Studenec. TUdi župan Janc ugotavlja, da bi bilo dobro, da bi razbremenili sevniško šolo in otroke usmerjali v šoli, ki imata trenutno vse pogoje in dovolj prostora, to sta Blanca in Boštanj. Nenavadno namreč je, da se šolarji s Studenca mimo Boštanja vozijo v prenatrpano sevniško šolo. Toda tekma šol za otroke je vsako leto večja in določanje šolskih okolišev je delikatna tema, ki privede do pravih malih vojn. Potrebno se je pogovarjati in dogovoriti, a ne na silo in ne s prisilo.
Srbija in Črna gora - Na Evropskem prvenstvu v raketnem modelarstvu, ki so se ga udeležile vse najmočnejše evropske reprezentance, vključno s slovensko, je sodelovalo okrog 250 tekmovalcev. Za slovensko reprezentanco je nastopilo kar pet Sevničanov, članov Astronavtično raketnega kluba Vega. Igor Stricelj, Drago Perc, Borut Lendaro, Andrej Zevnikar in Uroš Jenko so opravičili zaupanje direktorja reprezentance, saj so posegli po dveh bronastih kolajnah in še po številnih drugih dobrih uvrstitvah in tako več kot dostojno zastopali Slovenijo in Sevnico. N.Č.C.
Z raketami po kolajne
s. a *rs-3 3? a is-sr s Srir ts s s. g s o Z S 22	/ / ^ -------3-	~	^ ~ ^	~	1	fr frfr ŠT S 5'fr KR Efr	S % fr £2 fr
Posavski sadjarji imajo predloge, da bi le padli na plodna tla
Bodo sadjarji molili za točo?
Sevnica, Posavje - Predsednik Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju in sevniški župan Kristijan Janc pripravlja sestanek s sadjarji v regiji in predstavniki ministrstva za kmetijstvo ter ministrstva za okolje. Posavski sadjarji namreč želijo slišati, če in kakšne usmeritve ima država glede pomoči panogi, ki naj ne bo posledična kot pomoč po suši ali toči, temveč razvojna - pomoč pri namakanju in postavitvi protitočnih mrež.
Največji slovenski sadjar Ev-rosad iz Krškega bo po oceni lastnika Ivana Kozoleta letos pospravil le slabih 30 odstotkov običajne letine. Izpad namiznega sadja, pretežno jabolk, ocenjuje na 500 vagonov, sadeži, primerni le za industrijsko predelavo pa imajo prenizko ceno (okrog 12 SIT za kg), da bi se jih splačalo Pobirati, saj bi stroški dela presegli prihodek. V Evrosadu bodo Zato pustili naravi tisto, kar si je z letošnjo hudo sušo že tako vzela sama.
Sadjarska zadruga Posavje je doslej kot največji skupni pridelek zabeležila 5000 ton jabolk. Po oceni direktorja Tonija Koršiča bo letos le od 200 do 300 ton pridelka “za na mizo”, ostalo je tako imenovana “industrija”. V zadrugi, ki je v procesu prisilne poravnave in ta še ni bila izglasovana, kar polovica od 60 članov živi od Pridelave sadja kot glavnega vira dohodka. Sicer vedo, kateri predelovalec bi vzel njihovo sadje, dokončna cena pa v času, ko je nastajal zapis, še ni bila znana.
Nič boljša situacija ni v Sadjar-
stvu Blanca, kjer bodo nabrali največ 30 odstotkov kakovostnega sadja. Ker pogajanja s predelovalno industrijo o ceni, ki bi pokrila stroške spravila, še niso zaključena, ne vedo ali bodo obirali ali pustili, da plodovi odpadejo. Direktor Jože Ratajc je Janca zaprosil za pomoč pri organizaciji okrogle mize o prihodnosti te kmetijske panoge v Posavju in potrebnih agrotehničnih ukrepih za zmanjšanje posledic naravnih vplivov na sadjarsko pridelavo. Zavedajo se, da brez namakalnih sistemov in protitočnih mrež ni več pričakovati dobrih lčtin. Država se mora odločiti, če je pripravljena panogo podpreti s pomočjo pri namakalnih sistemih, za katere od leta 2002 zahteva študije vpliva na okolje, ki stroškovno “požrejo” skoraj pol namakalnega sistema, postopek za pridobitev vseh ustreznih soglasij pa se vleče kot jara kača.
Evrosad bo v nasadih v Stari vasi skušal postaviti namakalni sistem še to jesen, če mu bo uspelo opraviti s potrebno “papiro-logijo”, s katero imajo opraviti že
Andrej Levak, mlad sadjar i iz Artič: S Sadjarstvom se intenzivno ukvarjamo od leta 1987, ko so starši posadili prvi sadovnjak v izmeri 1,5 ha.
Takrat je verjetno kazalo, da bo V sadjarstvu naša prihodnost.
Danes jih imam 6 ha, večina je v polni rodnosti, namesto lepše t j prihodnosti pa je vsako leto slabše. Sadjarje nas že nekaj let i zapovrstjo doletijo vse možne i! naravne nesreče, od pozebe, toče in suše. Taje tudi letos do-i dobra oklestila naš pridelek. Če bi bila letina normalna, bi pridelali okrog 2001 kakovostnih jabolk, nekaj bi bilo druge kakovosti in nekaj industrije. Letos bo obratno; za prvi kakovostni razred bo morda le dobrih 301, nekaj bo 2. razreda, vse ostalo pa “industrija”. V maju smo imeli tudi točo, na srečo smo letos pridelek zavarovali, a večino premije bomo morali vseeno plačati, saj so po drugem ogledu zavarovalničarji odstotek škode znižali. Malo smo krivi sami, saj smo poškodovane plodove, v dobri veri, da bomo naredili korist, kmalu po toči odstranili. Namakalnega sistema v Artičah ni, čeprav je veliko sadovnjakov. Ker se tudi v prihodnje napovedujejo tako sušna leta, bi ga nujno potrebovali. Za zbiralnik vode so neke možnosti, samo ne vem, če bo vode dovolj, pa če bo Judi država kaj pomagala. Od kmetije živimo štirje, sicer imamo še nekaj živine, za katero bo letos krma tudi zelo draga.
Milan Gorišek iz Arnovega sela: Na naši kmetiji se ukvarjamo v glavnem s sadjarstvom in zelenjadarstvom, nekaj je tudi vinograda. V normalnih letih smo pridelali dobrih 50 t prvovrstnih jabolk, letos jih bo le dobrih 10 odstotkov. Cena je že tako slaba, za slabo kakovost pa ne dobiš nič.
Mi smo sicer priključeni na namakalni sistem v naši vasi, vendar je pomagal le toliko, da smo rešili drevesa za prihodnje leto.
Na letošnjem pridelku pa so visoke temperature kljub zalivanju naredile svoje. Država bi nujno morala poskrbeti, da bi si kmetje lahko naredili zbiralnike vode za svoje potrebe, kmetje in naravovarstveniki bi morali iti v korak, saj oboji ohranjamo naravo. Če bodo propadle kmetije, bo narava zaraščena. Država pa “zganja” birokracijo, namesto da bi storila vse, da naša voda ob velikih nalivih ne bi stekla v “Črno morje”. Stroški za vodo so res visoki, toda če bi bil pridelek normalen, bi jih zmogli. Drugi problem je zavarovanje; pridelek imamo zavarovan, pa nismo imeli ne pozebe ne toče, proti suši pa se ga ne da zavarovati. Do konca oktobra bo potrebno plačati premijo, kje pa naj vzamemo, če zavarovalnica ne bo pristala na kakšen odlok. V jeseni so stroški naj večji, plačati je potrebno obiralce, poskrbeti za hrano, kupiti embalažo.-
Namakalni sistem v Arnovem selu zaradi visokih temperatur ni mogel rešiti letošnjega pridelka tamkajšnjih sadjarjev, je pa pomagal preživeti drevesom.
od leta 2000. Naročen imajo sistem iz Izraela, ki ni potrošen z vodo in izkoristi vsako kapljico. Tbdi v Sadjarstvu Blanca bodo svoje plantaže namakali, prav tako je v občini Brežice težnja sadjarjev po širitvi namakalnih sistemov.
Posavci bodo goste iz Ljubljane pričakali s konkretnimi pobu-
dami, kako lahko država z manj denaija, kot ga “zmeče” za odpravo posledic elementarnih nesreč, pomaga ohraniti panogo in omembe vredno število neposrednih in posrednih delovnih mest, vezanih na pridelavo sadja.
Branka Dernovšek, Jelica Koršič
Kmete udarila narava, zdaj bi jih rada še država
Slovenija, Posavje - Spremembe Zakona o dohodnini, ki se predvidevajo, v bistveni meri poslabšujo že tako težak socialni Položaj kmečkega prebivalstva. V predlaganih spremembah zakon poleg katastrskega dohodka predvideva tudi obdavčitev Subvencij, dotacij, donacij ali denarne pomoči, katastrski dohodek najetih površin in obdavčitev investicij. Sindikat kme-l°v Slovenije si prizadeva, da do uresničitev omenjenih sprememb ne bi prišlo, poleg tega pa so na zadnji seji izvršilnega °dbora oblikovali še nekatere druge zahteve in jih posredovali vladi.
V predlogu sprememb Zako-na o dohodnini je navedeno, da ?e ne glede na lastništvo ali over-'et) zakup, katastrski dohodek pri-PiŠe uporabniku zemljišč, v tem Ptitneru najemniku kmetijskih ?emljišč. To je za kmete nesprejemljivo, pojasnjuje stališče sin-Hata generalni sekretar Janez Iflfc, saj se bo tako osnova za do-. °dnino kmetom, ki imajo še voljo obdelovati majhne najete parale, zelo povečala. V večini Kmerov najetih površin gre za JJ^jhne parcele lastnikov, ki jim ^metijstvo ni osnovna dejavnost.
/hietje delajo državi uslugo, ko JJTiljišče vzamejo v najem in ga Jklelujejo, zato se ob tem poraja Pfašanje, ali bodo kmetje v pridnosti sploh še imeli interes .letovati na najetih zemljiščih. astniki teh parcel že dolgo niso
več kmetje, zato se bodo posledice pokazale v neobdelanosti in zaraščenosti takih malih parcel, ki jih je v Sloveniji že tako preveč.
Po predlogu naslednje spremembe zakona naj bi poleg katastrskega dohodka v dohodek šteli tudi subvencije, dotacije, donacije ali denarne pomoči. Tudi to je po mnenju kmečkega sindikata nesprejemljivo, ker bo kmetom vzeto edino kar jim trenutno omogoča preživetje že ob tako nizkih •cenah kmetijskih pridelkov in izdelkov. Namen subvencij je namreč ublažiti dejansko razliko med ceno pridelkov na prostem trgu in ekonomsko ceno pridelkov, ki bi jo moral kmet dobiti. Če bodo subvencije in dotacije obdavčene, bo to drastičen poseg v kmetijsko dejavnost.
Predlagane spremembe v dav-
čno osnovo prištevajo tudi dohodke, ki so pridobljeni v zvezi z dolgoročnimi vlaganji v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Dohodki se vštevajo v davčno osnovo leta, v katerem so bili pridobljeni in v naslednjih treh davčnih letih, v vsakem letu v višini 25 odstotkov prejetih sredstev. Slednje je za kmete nespodbudno, saj ta sprememba po novem ne bo omogočala vlaganj in razvoja slovenskega kmetijstva. Kmetije že tako precej tvegajo, ko na razpisih kandidirajo za sredstva; če jih uspejo pridobiti, jih bo država po novem preko dohodnine pobrala nazaj. Vsaka proizvodnja in proizvod je obdavčen, sedaj pa naj bi bile obdavčene še kmetove investicije! Ob tem se nehote postavlja vprašanje, ali se bodo kmetje sploh še
lotili investicij in novogradenj na svoji kmetiji.
Sindikat kmetov Slovenije zato opozarja na nesmiselnost predlaganega zakona, predvsem za razvoj že sedaj socialno šibkega kmetijstva. Menijo, da bo predlagani zakon vplival na zmanjšanje najetih zemljišč, posledično za-raščenost in neobdelanost podeželja. Investicije na kmetijo se bodo zmanjšale ali pa jih sploh pe bo. Redke mlade družine, ki še ostajajo na kmetiji, ne bodo mogle investirati in povečevati proizvodnje, kar pomeni, da se bo s tem predlogom socialni položaj kmečkega prebivalstva poslabšal, sledil bo negativni trend razvoja podeželja v povezavi z demografsko ogroženostjo, zaraščanjem in ohranjanjem okolja.
Jelica Koršič
SavaGto, 18.9.2003
jjZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Brežice
Dopolnilne dejavnosti in medsosedska pomoč v gozdarstvu
Po podatkih Zavoda za gozdove se letno poseka le 75 odstotkov možnega poseka, ki ga dovoljujejo gozdnogospodarski načrti.
Vzroki za nerealizirano sečnjo v zasebnih gozdovih so premajhna ekonomičnost pridobivanja lesa, zlasti v sestojih s tanjšim drevjem (drogovnjaki), slabši prodajni pogoji lesa za manjše količine, doseganje nižjih cen, visoki stroški poseka in spravila zaradi razdrobljenosti in majhnosti parcel ter pomanjkanje delovne sile. Na našem območju, kjer prevladuje mala in razdrobljena posest, prihaja do premajhne izrabe dragih strojev in opreme, ki omogočajo lažje delo v gozdu. Zato so kmetje že od nekdaj sodelovali pri rabi strojev, v zadnjem času predvsem z opravljanjem storitev v strojnih krožkih. Obstajajo pa še druge možnosti za delo s stroji in opremo, ki kmetiji omogočajo pridobitev dodatnega dohodka.
Dopolnilna dejavnost
Vrsta dopolnilne dejavnosti in omejitve
Pravno jih omogočajo novi predpisi s področja dopolnilnih dejav; nosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 46/01). Vrste teh dejavnosti so:
-	Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo (posek in spravilo lesa iz gozda, delo s traktorjem in drugo strojno opremo na kmetijah, oddajanje kmetijskih in gozdarskih strojev ter opreme v najem).
-	Storitve delovnih moči s kmetij, ki so povezane z znanji iz kmetijstva in gozdarstva.
Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo so omejene na največ 500 ur letno. Ta omejitev se nanaša na osebo, ki opravlja dopolnilno dejavnost; teh je na kmetiji lahko več.
Storitve delovnih moči s kmetij, omejene so na največ 600 ur na leto.To so vse tiste storitve, kijih človek opravlja z močjo lastnega telesa, pri tem pa lahko uporablja orodje ali stroje, ki jih pri delu nosi, potiska ali vleče z lastno močjo. Sem štejemo tudi delo z motorno žago.
Izobrazba in usposobljenost
Usposobljenost določa Pravilnik o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list, št. 72/01). Za opravljanje storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo je predpisana najmanj IV. stopnja kmetijske ali gozdarske smeri ali pa ustrezen certifikat, za kar šteje potrdilo o opravljenem preizkusu znanja o varnem delu s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Ta potrdila trenutno izdajajo vse kmetijske in gozdarske šole, in sicer po pooblastilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sklopu pridobitve vozniškega dovoljenja kategorije F. Za opravljanje storitve delovnih moči s kmetij, ki so povezane z znanji iz kmetijstva in gozdarstva, je predpisana posebna usposobljenost za delo z motorno žago in sicer najmanj IV. stopnja izobrazbe gozdarske ali lesarske smeri, trenutno pa v pravilniku še ni znana alternativa s pridobitvijo certifikata. Vendar lahko na podlagi določbe o certifikatu za opravljanje storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo šteje potrdilo o opravljenem tečaju varnega dela z motorno žago, ki ga izdaja Zavod za gozdove ali pa Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. Za druge storitve delovnih moči ni predpisana posebna usposobljenost. Ustrezna usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti pomeni, da nosilec dopolnilne dejavnosti izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: da ima najmanj poklicno kmetijsko ali gozdarsko izobrazbo, opravljen preizkus znanja iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti po programu poklicnih ali srednji šol, da ima najmanj petletne delovne izkušnje na kmetiji. Pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti
Vsebino vloge, ki jo mora bodoči nosilec dopolnilne dejavnosti vložiti na pristojni upravni enoti, določa Pravilnik o vsebini vloge za izdajo tovrstnega dovoljenja (Uradni list RS; št. 71/01).
Medsosedska pomoč
Medsosedska pomoč sodi v okvir osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Cilj te dejavnosti je znižanje proizvodnih stroškov ali smotrnejša raba kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme in je po obstoječem Zakonu o dohodnini neobdavčena, oziroma je zajeta v katastrski dohodek. Pogoj za oprostitev davka predpisuje posebna uredba, ki med drugimi določa naj večji obseg in najvišjo ceno storitev. Opravljati pa jih je mogoče samo med kmetijami. V tem je razlika od dopolnilne dejavnosti, ki se sme ob izpolnjevanju predpisanih pogojev opravljati za kogarkoli in po ceni, ki jo je mogoče doseči na trgu in je predpisano obdavčena po Zakonu o dohodnini.
Dopolnilne dejavnosti in medsosedska pomoč v okviru strojnih krožkov se medsebojno ne izključujejo in jih lahko na kmetiji opravljajo neodvisno eno od druge.
(Povzeto po knjigi “Dopolnilne dejavnosti na kmetiji" avtorice Milene Kukovec in sodelavcev, izdane pri založbi ČZD Kmečki glas.)
Marjan Vavtar, inž.gozd.
Al’ bo kal pognalo seme...?
Polje pri Tržišču - V sevniški občini je 11 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč; 40 odstotkov kmetij leži v višinskem, 50 odstokov kmetij pa v hribovitem svetu. Zaradi specifike terena je vodilna panoga v sevniški občini govedoreja; proizvodnja mleka in mesa. V letošnjem sušnem letu kmetje nemočno vijejo roke ter preklinjajo vreme in kmetijsko politiko. Stalež živine se zmanjšuje, izpad pridelka se giblje med 30 in 80 odstotki. Največ škode je povzročeno na travni ruši, kije požgana. Prvi odkos je bil za polovico manjši,- drugi je bil zgolj čistilni, da se ne zaraste plevel.
Strokovnjaki ponujajo še eno rešitev in sicer dosejevanje trave. Sevniška Kmečka zadruga in domače govedorejsko društvo sta v kraju Polje pri Tržišču pripravila prikaz dosejevanja trave. Kmetje so bili sicer navdušeni, a vsako tako delo podraži poizvodnjo, kar pa si v takem letu, kot je letošnje, težko privoščijo. N.Č.C.
stran 8
Najlepši v regiji
Posavje - Z gostoljubnostjo, skrbnim urejanjem okolja in z vedno več cvetja mnoge Slovenke in Slovenci prispevajo h kakovosti življenja in razvoju turizma v svojem okolju. In sicer v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki je v središču dejavnosti turistične društvene organizacije. V finale prihaja tudi letošnja akcija.
Letos v tekmovanju za najlepše urejeno okolje sodeluje preko 80 odstotkov slovenskih krajev. Pridružujejo se šole, zdravilišča, mejni prehodi, vojašnice, podjetja in mnogi drugi, ki turizem razumejo kot kakovost življenja. Znani so prvi rezultati letošnjih tekmovanj, čeprav bodo aktivnosti tekle še do sredine novembra. Znani so tudi rezultati ocenjevanja v občini Brežice in regiji Posavje.
Na ravni Posavja je komisija v sestavi Mirko Avsenak, Jože Lovenjak in Zoran Zelič ocenjevala kraje Artiče, Sromlje, Zdole, Dolenja vas, Loka pri Zidanem Mostu in Boštanj in na prva tri mesta uvrstila Loko pri Zidanem Mostu, sledijo Artiče in Dolenja vas pri Krškem.
Med osnovnimi šolami (OŠ) Brežice, Artiče, Veliki Podlog, Kostanjevica, Studenec in Loka pri Zidanem Mostu je v regiji
širni mesti Senovo. V nadaljevanju ocenjevanja bo republiška strokovna ocenjevalna komisija v prihodnjih dneh ta mesta tudi obiskala.
V občini Brežice so po oceni komisije najlepše med kraji Artiče, sledijo Sromlje in Krška vas, med OŠ pa prav tako Artiče, sledijo Brežice in Globoko.
Suzana Vahtarič
Komisija s predsednico TD Artiče Marijo Haler in ravnateljico OŠ Artiče Vesno Bogovič
najlepša OŠ Artiče, sledita ji OŠ Kostanjevica in OŠ Brežice.
Na republiško tekmovanje se je v kategoriji osnovnih šol uvrstila OŠ Artiče, drugih krajev Loka pri Zidanem Mostu, srednjih šol
Srednje ekonomska šola in trgovska šola Brežice, med hribovskimi kraji Planina, med izletniškimi kraji Kostanjevica na Krki, med turističnimi kraji Krško, med srednjimi mesti Brežice in manj-
Glede na podatke Turistične zveze Slovenije (TZS) v skupini večjih slovenskih mest zaseda prvo mesto Maribor, med izrazito turističnimi kraji Podčetrtek, med večjimi zdravilišči Terme Čatež, med manjšimi zdravilišči Dolenjske Toplice, med večjimi mejnimi prehodi (MP) Vrtojba, med manjšimi MP Hodoš. Ocenjevani so tudi MP s Hrvaško, kjer je prvi MP Metlika.
Planine so največja telovadnica v naravi
Lisca - Lansko leto so sevniški planinci vrh Lisce postavili razgledno tablo in se domenili, da se vsako leto na drugi četrtek v mesecu septembru organizirano zberejo ob njej in se pogovorijo o določeni planinski problematiki. V lanskem letu je bilo to mednarodno leto gora, v letošnjem letu pa 110-letnica planinstva.
Zaradi izjemno slabega vremena, ki je bil preizkus, koliko zdravega in trdnega jedra ima sevniška planinska organizacija, je tokratno srečanje potekalo kar v koči. “Sicer pa sploh nismo prišli zaradi razgledne table,” je dejal predsednik meddruštvenega <xibora planinskih
obravnava kot hotele v dolini, in radeški župan Franc Lipoglavšek, ki je dejal, da prihaja iz ene najmanjših občin, ki ima tudi najmanjše hribe. S posodobitvijo ceste čez Ci-memo pa so svojim planincem skrajšali vsaj pot na Kum.
Borut Vukovič je dejal, da pri-
Sevniški in radeški župan v planinski družbi
društev Zasavja in Posavja Borut Vukovič, “temveč zaradi ljubezni do gora in zaradi prijateljstva.” Zbrane planince, ki so do zadnjega kotička napolnili kočo (med njimi šobili tudi predstavniki Kozjanskega parka), so pozdravili vsi trije župani občin, ki obkrožajo Lisco, sevniški Kristijan Janc, kije bil vesel, da slabo vreme ni ustavilo planincev in okrnilo prireditve, laški Jože Rajh, kije spomnil na mačehovski odnos države do planinskih postojank, ki jih država
sotnost treh županov potijuje, da ima sevniška planinska organizacija oporo v lokalni oblasti, to, da je prisoten podpredsednik Planinske zveze Slovenije, pa potrjuje, da ima oporo tudi v vrhu slovenskega planinstva. Dejal je še, da je bil pred 110 leti, ko seje planinstvo v Sloveniji začelo organizirati, cilj jasen; ohraniti gore slovenske. Danes se srečujemo z drugačnimi težavami; kako ohraniti gore take, kakršne smo dobili od prednikov in jih neokrnjene
zapustiti zanamcem. Razmere se spreminjajo, topi se triglavski ledenik in kot je zaskrbljen podpredsednik Planinske zveze Slovenije Danilo Škrbinek, se tudi razmere okrog Triglavskega narodnega parka nevarno spreminjajo. Škrbinek je spomnil na številne okrogle planinske obletnice, kijih obeležujemo letos in opozoril na 161 planinskih postojank v Sloveniji, ki sojih gradili planinci s prostovoljnim delom in so potrebne vzdrževanja in obnove, pa država zanje nima posluha oziroma denarja. Če financira športne dvorane, bi morala tudi planinske postojanke, je prepričan Škrbinek, saj so planine največja telovadnica v naravi.
Poleg Dušana Senice, ki je na planinskem druženju poskrbel za recitacije, se je na Lisci na prvem javnem nastopu predstavil Moški pevski zbor Planinskega društva Lisca, ki se organizirano sestaja od letošnjega junija.
Družabni del planinskega srečanja pa seje odvijal na Razbotju, kjer so si planinci ogledali razstavo fotografij Vinka Šeška ter igro o Blažu Jurku, ki jo je uprizorilo tamkajšnje istoimensko kulturno društvo.
Planinsko društvo je kulturnemu društvu, Jožetu Imperlu z Razborja ter patru Karlu Gerža-nu podelilo posebna priznanja za pomoč pri organizaciji prireditev ob jubilejih.
Nada Černič Cvetanovski
Za čistejšo Krko
Veliko Mraševo - Potapljaško društvo Diving team Krško je preteklo soboto organiziralo čiščenje 400 metrov brežine reke Krke pri kraju Veliko Mraševo. Dvanajst potapljačev iz omenjenega kluba in krškega kluba Vidra je ob pomoči bohinjskih potapljačev iz vode potegnilo za dva zabojnika starih gum, štedilnikov in drugih gospodinjskih aparatov ter kar zajeten kup akumulatorjev in oljnih filtrov z nerazgradljivimi in zelo nevarnimi spojinami. Njihov odvoz bo organiziralo podjetje Kostak. Za hrano potapljačev je poskrbela nuklearka, zavarovalnica Triglav je priskrbela majice, pomagali pa so tudi brežiški ribiči, Občina Krško in Krajevna skupnost Podbočje.
Diving team Krško sodi med najbolj dejavne klube, letošnja akcija je bila njihova prva tovrstna na posavskem območju, v prihodnosti pa načrtujejo eno na leto. Vsako leto od ustanovitve leta 2000 se udeležijo treh, štirih čistilnih akcij po Sloveniji, pa tudi v tujini. M.K.
Nedelja v znamenju rož
Čatež ob Savi - Minulo nedeljo je na Čatežu potekala cvetlična delavnica, dogajanje pa je popestril aranžer Jaap VVisse. Priznani nizozemski aranžer, ki je sodeloval že na spomladanski predstavitvi, je prikazal nove trende v aranžerstvu in izdelke za razne priložnosti. Ob tem je uporabljal veliko novih aranžerskih materialov in različnih vrst cvetja. Predstavitve, ki jo je organizirala družba Cvetje Čatež, se je udeležilo približno 200 cvet ličarjev iz vse Slovenije.
V hčerinskem podjetju Vrtnarija Čatež pa so predstavili novo, najsodobnejšo tehnologijo proizvodnje gerber, ki sojo pričeli uporabljati junija letos. S tem se je letna proizvodnja cvetov povečala kar za šestkrat, torej na 1.200.000 cvetov, hkrati pa se je dvignila kakovost izdelkov na najvišjo svetovno raven. Tudi gojenje gerber bo kot vse ostale proizvodnje v Vrtnariji Čatež potekalo pod zaščiteno blagovno znamko “Zarja”. M.K.
Lokalni grozd
Brežice - V počitniški hiši na Žlegatjevem bregu je potekala predstavitev projekta Razvoj grozda GTR - gostinstvo, turizem, rekreacija in v sklopu tega prvega turističnega produkta aktivne počitnice.
V Sloveniji že od leta 1999 potekajo različne aktivnosti pospeševanja povezave podjetij za nastop na tujih trgih, Ministrstvo za gospodarstvo pa je stopilo še korak dalje, saj s posebnim programom želi spodbuditi povezovanje med mikro in malimi podjetji, projekt, pa so poimenovali “Razvoj lokalnih grozdov”. Eden takšnih je bil predstavljen pred kratkim, gre pa za predstavitev razvoja Grozda GTR - gostinstvo, turizem, rekreacija, Pospeševalni center za malo gospodarstvo pa je preko javnega razpisa za spodbujanje nastajanja lokalnih grozdov mikro in malih podjetij v letošnjem letu pridobil sofinanciranje projekta.
f i

Mitja Ošterbenk
Začeten interes podjetij je bil zelo velik, je ob predstavitvi projekta povedal direktor Razvojnega centra Brežice Toni Horžen in dodal, da so skozi proces motivacijske delavnice in predstavitev, izbrali podjetja, ki so se predstavila s svojimi dejavnostmi'. Eden takšnih je tudi samostojni podjetnik Mitja (Jšterbenk, ki se ukvaija s trženjem športnih in turističnih storitev in jih ponuja v sklopu športno rekreacijskega centraGrič. Ponje-govih besedah odločitev za vključitev v Grozd res ni bila pretirano težka, obenem pa je Mitja Oštrbenk prepričan, da so s takšnim povezovanjem lahko konkurenčni tudi večjim podjetjem, ki sicer razpolagajo s celotno tovrstno ponudbo. Toda podjetniki, združeni v grozd, bi sc posebej specializirali vsak na svojem področju in dejavnosti (Gostilna Les s svojo ponudbo itd...), s tem bi dvignili raven storitve in po vsej verjetnosti k svoji ponudbi dodali še kaj zanimivega. Skratka vsako podjetje ali podjetnik, kije vključen v Grozd, lahko svojo storitev oziroma ponudbo opravi dobro, kakovostno in strokovno. K.M.
Da bi bila južna meja “mehkejša”
Planina v Podbočju - V podgorjartski vasici Planina sta bila v soboto dva pomembna dogodka; slavnostno so izročili namenu še en maloobmejni prehod med Slovenijo in Hrvaško ter se na tradicionalnem srečanju spomnili dne, ko so natanko pred 61 leti ustaši pobili 32 moških in vas požgali.
Kot je na slovesnosti ob odprtju maloobmejnega prehoda Planina povedal Vojko Kuzma iz mešane komisije za uresničevanje meddržavnega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, bo ob bodoči schengenski meji 27 takih prehodov. Ko se jim bodo prihodnji teden pridružili še Božakovo, Rakovec in Podčetrtek, jih bo dokončanih polovica, vsi ostali pa do konca leta. S prekategorizacijo jim bodo dodali še dva sedanja meddržavna mejna prehoda, med drugim tudi prehod Slovenska vas. Zbrane je pozdravil še krški župan Franci Bogovič, ki je med drugim povedal, da bo južna meja kot zunanja meja Evrope, poslej trša meja, a jo želijo občine, ki so desetletja uspešno sodelovale, zmehčati. V ta namen bodo ob koncu tega meseca v Bregani podpisali pismo o nameri in medsebojnem sodelovanju naturističnem področju. Še pred vstopom v EU naj bi po besedah predstavnika zagrebške županije Adolfa Parra namreč deset občin ob slovensko-hrvaški meji ustanovilo turistične cone, namenjene planinskim, kolesarskim, lovskim in drugim potem. Bodoča schengenska meja bo namreč po hrvaškem prepričanju sicer ovira za uspešnejše medsebojno sodelovanje vse dotlej, dokler tudi naša južna soseda ne bo vključena v EU.
Maloobmejni prehod Planina
Na Planini je bilo dopoldne še tradicionalno spominsko srečanje z bogatim kulturnim programom ter podpisom domicilne listine vseh štirih veteranskih organizacij, posebej pa so počastili tudi Jožeta Zupančiča, posebej zaslužnega za ohranjanje spomina na tragične dogodke v tej podgorjanski vasici. Slavnostni govornik Maksimiljan Lavrinc, poslanec državnega zbora in predsednik odbora za notranjo politiko, je med drugim poudaril, da mora tudi bodoča schengenska meja prav na tem mestu, kjer tradicionalno sodelujejo slovenske in hrvaške občine, ostati najbolj odprti del južne meje. Kajti naša država, je dejal, si želi, da bi tudi Hrvaška kmalu postala sestavni del Evrope.
Na obeh sobotnih dogodkih so domače kulturne skupine od ro-gistov, recitatorjev, harmonikarjev in pevcev do plesalk, pa pohodniki in podgorjanska konjenica poskrbeli, daje bilo druženje na Planini še en spomin in opomin.
Vlado Podgoršek
Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo zidarji...
Sevnica - Z mašo v župnijski cerkvi SV. Nikolaja, ki jo je vodil škof df Franc Kramberger, seje začela slovesnost ob odprtju prenovljenih žup nijskih prostorov v Sevnici. Obnova dotrajanega župnišča seje začela lan; sko jesen, stala pa je 63 milijonov SIT. Investicija še ni pokrita, saj so doslej zbrali 44 milijonov. Glavnino sredstev, 20 milijonov SIT, so dobili od občine ki soji prodali Slomškov dom. Kot je na slovesnosti dejal sevniški župan Kristijan Janc, lahko dobro sodelovanje posvetne in cerkvene oblasti občanom prinese marsikaj dobrega; posodobljeno župnišče je pridobite'1 za farane, dušne pastiije, občino in za staro mestno jedro.
Množica ljudi, ki se je v lepem nedeljskem popoldnevu zgrnila preti župnišče, si je lahko za tem gledala prostore; sejna soba, sprejemna pisal' na, lepi bivalni prostori, igralnica in knjižnica ter nova kapela, ki jo je bi*1' goslovil škof Kramberger, so res pravo nasprotje nekdanjega nefunkciO" nalnega župnišča. N.Č.C.
Sava Glas, 18.9.2003
Marija Komočar z Mrtvic, v domu živi 4 leta in 6 mesecev: Sem zelo zadovoljna z življenjem v domu. Tukaj mi je res lepo, imam prijateljice, okoli mene so sami dobri in prijazni ljudje, ki mi pomagajo živeti in vse je super in odlično! Radi se tudi zberemo, pa kdaj kaj zapojemo. Sicer pa sodelujem v tukajSnjem pevskem zboru in sem tudi nastopila na naši prireditvi, drugače bi šla prav gotovo med manekenke. Sama modna revija je bila enkratna, resnično je bilo lepo in čestitam modelom.
Vlado Krivec, šesto leto stanovalec doma, sicer prihaja iz Mozirja: Zelo, zelo sem navdušen nad prireditvijo, še posebno pa me je navdušila modna revija. Resnično so bili naši manekeni odlični, enkrat- __ ni. Čestitam jim. Sicer pa v domu živiva skupaj z ženo, oba sva zadovoljna s tukajšnjim življenjem. Z Društvom paraplegikov dolenjske regije hodiva tudi redno na dopust, letos sva bila na morju, pa tudi sicer nama je v tem domu zelo lepo.
ncmjfienai
Planinski “kerlci”
Lisca - Planinsko društvo Lisca Sevnica se vsako leto spomni planin-cev-jubilantov, ki v tekočem letu praznujejo okrogli jubilej in ki so vsak po svoje angažirani v planinski organizaciji bodisi kot mentoiji, vodniki, organizatorji ali pa so tako ali drugače zapriseženi planinstvu.
Planinske slike so za svoj jubilej ob prisotnosti podpredsednika Planinske zveze Slovenije (PZS) Danila Škrbineka prejeli Jože Pinoza in Tomo Hoh-kraut za 30. rojstni dan, Cveta Fakin, Janko Sotošek, Mojmir Rupar in predsednik društva Jože Prah za 40. rojstni dan (slednji je istega dne prejel tudi zlati znak občine Radeče za angažiranje pri študijskih krožkih); Helena Šeško jih je zabeležila 60, prav tako Tone K ra) j. 70-letnico letos praznuje Janez Kranjc, ustanovitelj smučarskega kluba v Sevnici, sicer pa aktualni predsednik društva upokojencev. Častitljivi jubilej, 80. rojstni dan, pa je pred dnevi praznoval Tine Klemenčič iz Lamperč, dolgoletni planinski aktivist, kije obredel vse hribe in gore v Sloveniji in Jugoslaviji, njegova zasluga pa je tudi, daje Sevnica dobila svojo planinsko pot. Klemenčič je namreč menil, daje sramota, da poznamo vse grebene invrhove po svetu, ne poznamo pa poti med domačimi griči in vinogradi. N.Č.C.
I
Guni Fabjančič
“Ideja je čudež!”
Ljubiteljski slikar je že od svojega osmega leta dalje, ko ga je za sliko navdušil oče Stane Fabjančič. Ves čas je kot slikar rasel ob ustvarjanju očeta, ki je bil njegov učitelj, mentor in usmerjevalec. Sicer pa je bil oče Stane na dan srečanja skorajda neprekinjena rdeča nit, ko sta njegov dom na Sotelskem in grad Rajhenburg živela v znamenju Gunijevega temelja in vzornika.
Uradno Avgust seje rodil leta 1962 prvi dan meseca marca v Celju. Ime Guni mu je dal brat Andrej: ”Guni je dobesedno moj razpoznavni znak, ki ga uporabljam tudi pri podpisovanju slik. Moje prvo ustvarjalno življenjsko delo iz 2. razreda osnovne šole je izobešeno v razstavnem prostoru Galerije Fabjančič v rajhenburškem gradu in je bilo vstopnica za Klik, sedanje OKO Krško, kjer sem aktiven, aktiven pa sem tudi kot član kluba DKD Svoboda Brestanica. Po končani osnovni šoli v Brestanici sem želel na Srednjo oblikovno šolo v Ljubljani, pa iz zelo znanih razlogov nisem bil sprejet. Od 400 so jih sprejeli 60; najbližja tej pa je bila Poklicna grafična šola, ki sem jo končal kot kartonažer in štipendist takratnega Djura Salaja Videm Krško. Potem sem se zaposlil v TES-u, obratu Djura Salaja, kjer sem še danes na delovnem mestu tehnologa, ne zanima me politika in grem svojo pot dalje.”
Ves ta čas mu je potekal v ustvarjanju z obdobji plim in osek. Na kartonih ustvari številna vabljiva in za oko lepa scenska dela za igre, različne prireditve, igre brez meja, za cerkljansko “korajžo velja”, pusta, za vse j druge praznike, za šole, vsako leto ustvari nov motiv za Dom upokojencev, kjer nanj kar čakajo, ter slika za vinogradnike, gasilce in letno pokloni dve do | tri dela v dobrodelne namene. Nazadnje je poslikal stene vinske kleti po lastni ideji. Ves čas pa ima več osebnega ustvarjalnega zadovoljstva kot karkoli
drugega in tudi težav s prilagajanjem naročnikom nima. “Glede materiala mi je v veliko pomoč firma. Lahko rečem, da so kar moji sponzorji, sploh pri moji prvi samostojni razstavi v Rajhenburgu,” razloži Guni.
Ob arhiviranem slikarskem gradivu bi gledalec-obču-dovalec zlahka potonil v njegovem
umetniškem raz-	___
košju in si je na- j daljnjo orientacijo	^
ob nemoriranih akrilih, oljih in akvarelih kar nemogoče predstavljati. Kratko pove: "Narediti moraš veliko stvari, da si stalno prisoten!”
Izpopolnjeval seje na različnih tečajih pri prof. akademiku Tonetu Rački v Ljubljani in Rogaški Slatini ter je v okviru LD OKO Krško prisoten na vseh skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. ________________
Narediti moraš veliko stvari, da si stalno prisoten.
lentini in 12-letnemu Jožetu - z darom za slikanje. V reji imata tudi 11-letnega Jožeka in 12-letnega Benjamina, vsi pa so se
Guni je zbiralec kamenja, ki nekaj prikazuje. Med zadnjimi je domač kamen iz zidanice krškega grofa, iz katerega je lepo razviden profil očeta, ki mu gaje poklonil za 75. življenjski jubilej. K temu darilu je dal svoje fotografsko znanje še Blaž Mirt.
“S kamni pridemo z morja težji kot gremo tja”, pove žena Marjeta in je največkrat tisti kritik, ki prav pove, kdaj je kaka slika “zares” gotova. Z Gunijem sta starša posvojencema 17-letni Va-
ujeli v izjemni harmonji.
“Oče želi, da prevzamem galerijo. Njegovo ljubezen do slikarstva nameravam nadaljevati s prevzemom galerije, saj jo je ustvaril z veliko truda. V okviru možnosti želim, da bi bile v prihodnosti razstave na kakovostni ravni in tudi, da bi galerija imela nekoč mentorja, ki bi mlajše generacije usmerjal na likovnih delavnicah, saj ugotavljam veliko zanimanje staršev v tej smeri, sam pa pripravljam nekoliko drugačno, a po vsebini zanimivo razstavo”, uokviri Guni vso pestro slikarsko paleto v svojem zgnetenem času.
Pa tudi čisto zares sam dela okvirje, ko so mu prsti k vsemu zašli še v kiparstvo, in tudi mimo mame Melite nikakor ni mogla steči beseda:
“Mama sije prisvojila sliko sončnic, ki - če že občasno gredo iz hiše, morajo priti nazaj!”
N at ja Jenko Sunčič
80. obletnica Pleteršnikove smrti
Pišece - Društvo Pleteršnikova domačija je izvedlo tradicionalno prireditev “Pleteršnikovi dnevi”. 13. septembra je namreč minilo 80 let od smrti jezikoslovca Maksa Pleteršnika, obeležujemo pa tudi 110-letnico izida njegovega Nemško-slovenskega slovarja.
. Na dvodnevnem simpoziju slavistov, ki se ga je v Pišecah udeležilo 24 razpravljavcev, je bila tema “Slovenska zemljepisna imena”. In sicer splošno ledinska poimenovanja in zemljepisna imena v zgodovini in današnjem okolju, saj je v pišečki kroniki zapisano, da je Pleteršnik zbiral zemljepisna imena.
Predsednik strokovnega odbora dr. Marko Jesenšek je povedal, da bodo referate razpravljavcev objavili v zborniku v začetku prihodnjega leta. Med udeleženci
je bila tudi prof. Zinka Zorko, ki je kot nova članica Akademije slovenske znanosti in umetnosti napovedala, da bo akademikom predlagala, da delo Pleteršnikovih simpozijev vključi v delo na akademiji.
Predsednica društva Marjanca Ogorevc pa je najavila ures-
ničitev dolgoletne želje, da Pleteršnikova domačija oziroma zidanica nad njo, kjer je nastalo najznamenitejše jezikoslovčevo delo, postane dom slavistov.
Dvodnevnemu bivanju slavistov v Pišecah so se pridružili mladi, saj, kot je pojasnil ravnatelj šole Martin Dušič, že od let 1998 na šoli izvajajo projekt “Obarvana slovenščina”. V njem zapisujejo bogato kulturno dediščino in predstavlja model za učenje slovenskih narečij. Ob simpoziju so gostili mlade iz OŠ Kapela v Prle-
kiji, OŠ Dobrovo s Primorske in OS Števerjan z Italije, s katerimi v projektu sodelujejo. Pridružili so se jim še mladi iz sedmih posavskih šol, ki so skupaj pripravili kulturno popoldne.
Delo trojice zanesenjakov, ravnatelja šole Martina Dušiča, nekdanjega župnika Franca Or-
nika in Marjance Ogorevc je
preraslo v Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece, ki je pred 10. obletnico. Uspeli so pridobiti in obnoviti Pleteršnikovo domačijo nad krajevnim središčem ter zidanico nekoliko nad njo. Mesto predsednika častnega odbora je z veseljem sprejel Milan Kučan. Strokovnjaki Slavističnega društva Slovenije in Posavskega muzeja Brežice so v hiši postavili muzejsko zbirko, domačini pa so v kleti uredili vinogradniški muzej.
Suzana Vahtarič
Romanje po Slomškovi poti
Bizeljsko - Na pobudo Gorniškega kluba Savinjske doline bo 27. septembra šesti pohod in romanje po Slomškovi poti, od Olimja preko Svetih Gor do Bizeljskega. Start bo ob 8. uri v Olimju, ob 16.30 pa bo pri Slomškovi kapeli v Bračni vasi na Bizeljskem kulturni program, ob 17. uri bo mašo daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger. Po maši bo sledil blagoslov mošta, ki ga bo vodil vinski vitez Mirko Pihler.
Organizatorji pohoda so občine Brežice, Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek, župnije Bizeljsko, Bistrica ob Sotli, Buče in Olimje, Krajevna skupnost in Ttiristično društvo Bizeljsko ter Aktiv kmečkih žena Bizeljsko. S.V.
Slavisti ob zaključku simpozija, v ospredju dr. Jesenšek
Spet s prijatelji in svojci
Krško - Dom starejših občanov Krško je ponovno pripravil tradicionalno prireditev “Srečanje s svojci in prijatelji”. Tokrat so se zbrali že šestič zapored, vsako leto znova pa zaposleni v domu in direktorica Jožica Mikulanc dokazujejo, da svoje delo opravljajo z veliko mero ljubezni in da so pri njih vrata res na stežaj odprta vse dni v letu.
Vsako leto se zaposleni na ta dan, ki je le eden izmed mnogih prijetnih dni za stanovalce, potrudijo, da pripravijo kar se da zabaven in zanimiv program. Tako so v svojo sredino pripeljali že pre-nekaterega znanega Slovenca ali Slovenko. Letos so zadeli v srčiko. Kljub temu, da se na odru ni pojavila nobena “zvezda slovenske estrade”, pa je bilo navdušenje in odobravanje vseh prisotnih dokaz, da so se prav odločili.
In kaj je naredilo takšen
Modna revija, na kateri so predstavili jesensko kolekcijo za “jesen življenja
“bum”? Modna revija, na kateri so se predstavili kar sami stanovalci in stanovalke doma. Klub temu, da so kaj takšnega počeli prvič v življenju, ploskanja in navdušenja zlepa ni bilo konec. Uživali so prav vsi; organizatorji, stanovalci in številni obisko-
valci. Bogat in prijeten je bil seveda tudi kulturni program, a modna revija je bila tista, kije požela največje odobravanje. Starostniki so dokazali, da leta res niso pomembna in da se lahko po modni pisti sprehodi tudi kakšen “mladenič” in “mladenka” ob palici. K.M.
Lojze osvojil Olimp
Sevnica - Sevniško planinsko društvo je v letošnjem letu uspešno izpeljalo obilico taborov; od cici-tabo-ra preko osnovnošolskega, študentskega, v katerem so bili sicer le štiije udeleženci in kuharica pa do pohodnega tabora v Romunijo, Bolgarijo in Grčijo, kamor je v tistem času pritekel tudi Radovan Skubic. Slovenski ultramaratonec se je s poslanico miru in prijateljstva podal na 1600 km dolgo pot iz središča Slovenije do grškega Olimpa, kjer je bil skupaj s celim avtobusom sevniških planincev sprejet pri županu tamkajšnje občine. Sevniški planinci pa so osvojili tudi sam Olimp.
Ker je zaradi varnosti skupinam prepovedan dostop na Olimp, gaje kljub temu v imenu Sevničanov osvojil Lojze Rupar (na fotografiji) in na vrh odnesel tudi slovensko zastavo. N.Č.C.
stran 10
POSAVSKI 'BISERI
prejeli smo...
Gaudeamus igitur in rdeči nageljni
Brežice - Himno je ob 50. jubileju na stopnišču hrama učenosti zapela prva povojna generacija maturantov brežiške gimnazije, ki je zrelostni izpit naredila 1953: leta. Doslej so se srečevali vsakih pet let, odslej dalje, so sklenili, bodo srečanja na krajša obdobja.
V šolskem letu 1952/1953 jih je bilo pri razredniku prof. Vilijemu Sladiču vpisanih v redovalnico dvaindvajset ob jubilejnem srečanju pa je bilo število sošolcev nekoliko, ker je čas tudi v njihovi vrsti opravil svoje
poslanstvo. Elvira (Kuralt) in Milan Zorko sta nekdanjim sošolcem za to priložnost pripravila pozlačen album s spominskim pregledom. Ta vsebuje predmetnik s podpisi profesorjev, ki sojih učili, istočasno pa
Prvi maturanti brežiške gimnazije
tudi spominsko obeležitev 50-letnice razrednega okteta Rožmarin, ki je deloval pod mentorstvom brežiškega glasbenika Franca Baškoviča; prevod študenstske himne, za katerega je slavist Viktor Sunčič na srečanju pred desetimi leti dejal, daje to eden najlepših prevodov, sličici tako razreda s profesorji kot okteta Rožmarin in na koncu povabilo na tokratno srečanje, v katerem so zapisali: “Vse manj je dobrih gostiln, vse manj je dobrih ljudi, vse bolj spomin nas zapušča, pa vseeno smo nekateri skupaj prišli”. Za vsakega sta v spomin na jubilej pripravila še plaketo, ki jo je izdelala umetnica Cvetka Miloš.
Generacijo maturantov, vpisano v šolskem letu 1952/1953, je sprejela sedanja ravnateljica Gimnazije Brežice Stana Molan, jo gostoljubno popeljala po gimnazijskih hodnikih in razredih, kjer so oživeli številni spomini, zlasti na dvorišču, ki je namenjen predaji ključa. Molanova je
z razumevanjem spregovorila o sedanji generaciji gimnazijcev, z gosti je izmenjala mišljenje o iskanju znanj današnje generacije in generacije izpred 50 let, jim spregovorila o nekaterih pomembnostih v šolstvu, jih seznanila da imajo sedaj maturanti svoj časopis ‘ ‘Maturant&ka’ ’ ter izpostavila da ima po vseh rezultatih brežiška gimnazija še vedno sloves ene najboljših v Sloveniji. Ob slovesu jih je povabila na praznovanje 60-letnice gimnazije, ki bo čez dve leti. NJ.S.
Umetniški uspehi Nevenke Ruškovič
Piran, Sinji Vrh, Trbovlje - 38. mednarodnega slikarskega ex-tempora in 4. ex-tempora keramike se je udeležila tudi Brežičanka Nevenka Ruškovič in med 322 udeleženci v obeh zvrsteh umetnosti prišla v razstavni galerijski prostor.
Elipsa Tartinijevega trga v Piranu je v nedeljo, 7. septembra, slavnostno oživela s sklenitvijo obeh ex-temporjev ter z odprtjem razstav izbranih stvaritev. Množico ljudi, predanih umetnosti, sta pozdravila ravnatelj Obalnih galerij Piran Toni Biloslav in piranska županja Vojka Štular.
“Že po tradiciji se Piran prvi septembrski teden^ spremeni v mesto umetnikov. Želimo si, da bi jubilejni 40. ex-tempore, ko bomo že uradno umeščeni v družino evropskih narodov, zaslovel kot največja tovrstna prireditev na stari celini,” je bila spodbudna županja Štularjeva. Organizatorji so udeležencem obeh prireditev podelili več kot 40 nagrad v skupni višini 7,3 milijona SIT.
Najprej so podelili nagrade ex-tempora. Štiričlanska mednarodna žirija, ki ji je predsedovala Marina Baričevič iz Zagreba, je izmed 67 oddanih del za razstavo, ki bo na ogled do sredine oktobra v Studiu Galeriji Gasspar, izbrala 36 del, med njimi tudi keramiko Ruškovičeve (motiv zlepljene sklede).
Tradicionalno veliko zanimanje je bilo za slikarski ex-tem-pore. Petčlanska komisija, predsedoval ji je Janez Mesesnel iz Ljubljane, je sporočila, da se je
za ex-tempore prijavilo 268 udeležencev, oddanih pa je bilo 255 del. Za razstavo, ki je postavljena v Mestni galeriji, Cokoladnici Giuseppe Tartini in Galeriji Sv. Donat, je izbrala 90 del. V Mestni galeriji je med razstavljenimi deli tudi akvarel vedute Pirana Ruškovičeve, ki ob izboru pravi: ”Da sta keramika in akvarel po
Nevenka Ruškovič
oceni obeh komisij med tolikim številom prijavljenih prišla v razstavni prostor, pomeni zame veliko priznanje.”
Z likovne delavnice na Sinjem Vrhu “Kako naredimo dobro kič sliko”, katere se je Ruškovičeva udeležila julija pod mentorstvom Toneta Rački, je Javni sklad RS
za kulturne dejavnosti 9. septembra v Galeriji LD “Rajko Slapernik” Ljubljana odprl razstavo ustvarjenih del na delavnici. Delo Ruškovičeve je postavljeno na častnem mestu. Kič sliko je Rački pojasnil: ”Kič slika mora vsebovati več kot kaže, sicer ne more biti kič. To pa velja tudi za umetniško delo, ki vedno vsebuje več kot je videti na prvi pogled.” Zveza likovnih društev Slovenije (ZLDS) in Društvo revirskih likovnikov sta v Galeriji Delavski dom Trbovlje 11. septembra pripravila razstavo likovnih del na temo naravne in kulturne dediščine. Od oddanih 94 del jih je komisija zbrala 38, predsednik ZLDS Ljubo Zidar je ob odprtju izpostavil, da komisija ni imela lahkega dela in še: "Upodabljanje narave in kulturne dediščine ima poseben pomen v likovnem ustvarjanju. Poleg tega da ustvarjalci iščejo svoj način izražanja in da se v tem izpopolnjujejo, je upodabljanje narave in druge nepremične dediščine dokumentiranje spreminjajočih in izginjajočih detajlov našega okolja”. Ruškovičeva pa je z motivom narave v olju LD Brežice in sebi upodobila še eno priznanje več.
Natja Jenko Sunčič
A(r)spekt(a) bodi risba!
Sevnica - Zvoki flavte dijakinje srednje glasbene šole Nije Androj-na iz Sevnice so bili uvod v odprtje razstave Arspekta 2003. Gre za razstavo del, ki so nastali na četrti sevniški likovni koloniji, kije potekala od 10. do 12. julija. Prvo leto so ustvaijalci na sevniškem gradu ust-vaijali na temo “Lice in 'duša stare Sevnice”, tema drage je bila “Akt”, lanskoletne “Abstrakcija”, letošnje pa “Risba”. Sodelovalo je 11 umetnikov; Nina Bedek, Janja Flisek Ba-log, Alojz Konec, Marija Starič Jenko, Damjana Stopar, Rudi Stopar, Jerca Santej in Peter Vene iz Sevnice, ob njih pa še Ema Ferjanič Fric iz Rogaške Slatine, Jožica Medle iz Šentjerneja ter Piero Cones-tabo iz Trsta.
S prisotnostjo umetrjikov iz dragih slovenskih krajev sevniška kolonija dobiva slovenski značaj, s Pierom Conestabom pa prvič prerašča že v mednarodno prireditev, je ob odprtju razstave dejal vodja ko lonije Aiojz Konec in poudaril, da se Sevnica mednarodno odpira že pred uradnim vstopom Slovenije v EU. Razstava bo odprta do 30. septembra, del tega opusa pa bo razstavljen v Zdravilišču Rogaška Slatina. N.Č.C.
Sevniško grajsko poletje se bo dokončno izteklo ta petek, ko bosta nastopila Big band Zagorje s pevko Nevo Mam in Big band Sevnica s pevko Jadranko Juras. Pri zadnjem koncertu sevniškega grajskega poletja je prišlo do dveh sprememb; prvotno je bilo načrtovano, da bo kot pevec nastopil Janez Bončina Benč, draga sprememba pa je ta, da so organizatorji zaradi spremenljivega vremena prireditev z gradu preselili v sevniško kulturno dvorano.
Nekdanja Kozmetika na CPB v Brežicah
Predsednik KS Veliki Trn Franc Lekše prejema priznanje za KS.
Poleg teh so prejeli priznanja še Gostišče Zinke Lekše, Krajevna skupnost Veliki Trn, Občina Krško, Katarina Merlin ( Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto) in Kmečka zadruga Krško.
Izjemno kakovosten program je pripravil naš častni član gospod Dolfi Moškon s svojo harmoniko in pevci (Tatjana in Bojan Kaplan, Martina Živič in Matjaž Prevejšek). Zapel je tudi moški zbor vinogradnikov Veliki Trn, program pa je prikupno povezovala Petra Rep-Bunetič. S svojim obiskom sta nas počastila prikupna cvičkova princesa gospodična Erika Avgustinčič in kralj cvička gospod Franci Gramc. V imenu občine Krško pa nas je pozdravila podžupanja gospa Ana Nuša Somrak.
Za dober prigrizek je poskrbela gospa Zinka Lekše, za dobro kapljico pa naš bivši kralj cvička gospod Alojz Pirc. Vinogradniki so se v prijetnem klepetu zadržali dd noči, tudi zaplesali so ob prijetnih zvokih ansambla Meh.
Zdenka Žičkar
V zgodovini smo živeli slabše, pa smo peli..
Preska - V starem krajevnem leksikonu lahko preberemo, daje Preska gručasto naselje štirih hiš na istoimenskem slemenu... Vas, kot jih je še mnogo. Toda pred leti se je Preska prebila iz anonimnosti, ko sta se na njej udomila Angelca in Tone Hrovat, danes direktor Kmetijske šole Grm, pred tem pa predsednik državnega sveta RS. Od začetnih zložb zemljišč, pridelovanja vrtnin in semeaskega krompirja za trg, za kar so se sčasoma navdušili tudi krajani, Preska danes postaja srčika ljudske kulture.
Tako kot lani so tudi letos društvo Preska in Fantje s Preske tam organizirali koncert slovenskih ljudskih pesmi. Poleg gostiteljev, Fantov s Preske (v lanskem letu so izdali zbirko ljudskih pesmi Pušeljc s Preske, letos pa kaseto in zgoščenko z naslovom Na hribčku je moj dom) so nastopili še Ljudski pevci Rožmarin iz Dolena pri Ptujski Gori, Ljudski pevci s Prevoija, Zarja iz Račne, Fantje iz vasi, Žagoriški fantje, Raglje iz Trebnjega, Ljudske pevke s Telč, Solzice iz Budne vasi, kot gostja pa je nastopila Joži Kališnik.
Ob tem so na Preski odprli tudi razstavo osebnih in poslovnih daril Angelce in Toneta Hrovata. Ker imajo Hrovatovi na Preski vinsko klet, kjer pridelujejo raz-
lična vina, med njimi jabolčnik, jabolčno, hruškovo vino in po-
dobno, pakirano v najrazličnejši embalaži, kije ročno izdelana, so
Fantje s Preske
na ogled postavili te svoje izdelke, ki so lahko izvirno poslovno ali osebno darilo. K sodelovanju pa so povabili tudi urarstvo Kukovičič iz Krškega, ki je na Presko preneslo del svoje razstave, kakršna je bila na ogled v Krškem. Razstavo so s starinskimi urami dopolnili še domačini.
Prireditve na Preski seje udeležil tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik. Slednji ni le naslednik Toneta Hrovata na vrhu državnega sveta, temveč je skupaj z državnim svetom goreč zagovornik projekta “Rastoča knjiga”, v katerem sodelujejo tudi Fantje s Preske in katere cilj je ohraniti slovensko ljudsko pesem in slovensko narodno bogastvo.
Nada Černič Cvetanovski
“Pozabljeno ” parkirišče ob novi Srednji šoli Krško.
Naša 15-letnica
Društvo vinogradnikov Veliki Trn je praznovalo 15-letnico ustanovitve in delovanja. V nedeljo, 7. septembra, smo pripravili proslavo na Velikem Trnu, kjer imamo svoj sedež,-	,
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1988 v Kaplerjevi kleti na Ravneh. Gospod Jože Kapler je bil tudi prvi predsednik društva. Tedaj je štelo 26 članov, danes pa jih šteje 245.
• V 15 letih je bilo opravljenega veliko dela. Ves čas smo si zelo prizadevali za strokovno izpopolnjevanje članov. Organizirali smo strokovna predavanja, tečaje in strokovne ekskurzije doma in zunaj naših meja. Vsako leto smo imeli društvene degustacije, udeleževali pa smo se tudi prireditev in degustacij ob “Tednu cvička” v Kostanjevici na Krki. Osvojili smo veliko medalj. Leta 2001 smo imeli kralja cvička, to je bil gospod Alojz Pirc z Ravni. V leju 2003 pa smo imeli prvaka sorte cviček z oceno 16,18. To je bil gospod Alojz Zorič z Drnovega. Skrbimo tudi za kulturno življenje, pripravljamo pa še tradicionalno martinovanje, kjer martinova skupina krsti mlado vino.
Ob 15-letnici sta predsednik gospod Franci Žičkar in tajnik gospod Matjaž Pirc podelila priznanja ustanovnim članom. Ti so Stane Ančimer, Ivan Avguštin, Ladislav Arh, Franci Grabnar, Franc Lekše, Stane Lekše, Vinko Kosovan, Jože Kapler,- Vinko Tomažin, Marjan Tuma, Mirko Zorič in Janez Žaren.
KS Šentlenart
Šentlenart - Krajevna skupnost (KS) Šentlenart je ena med večjimi krajevnimi skupnostmi v občini Brežice, a ji bližina Brežic in razdrobljena površina, v katero sta zasekali železnica in regionalna cesta, ni prinesla nič posebno dobrega. Meje KS zajemajo doberšen predel, ki ga večina pripisuje mestu Brežice. Tepe jih tudi dejstvo, da so bili dolga leta srce gospodarstva bližnjega mesta, zdaj pa večji opuščeni kompleksi ob stečajih in zamrli proizvodnji povzročajo težave. Področje proti mestu je polno industrijskih, trgovinskih in' obrtnih dejavnosti. In prav v gospodarstvu in obrti vidijo svoje priložnosti.
KS Šentlenart zajema 1334 ha površine z okoli 450 gospodinjstvi ter približno 2000 prebivalci, kar predstavlja dobrih 8 odstotkov celotne populacije v občini. Največje naselje je Brežina, sledijo Gornji Lenart, Cun-drovec in Šentlenart, del Šentle-narta od stadiona do železniškega prehoda, je urbanistično urejen v uličnem sistemu, pravi predsednik KS Stane Radano-vič. So menda edini z naseljem v dveh krajevnih skupnostih, saj del Gornjega Lenarta sodi v KS Artiče.
Stane Radanovič
V začetku prejšnjega stol. je to bila Občina Zakot in zdajšnja stavba krajevne skupnosti na Cesti bratov Milavcev 107 je bila zgradba takratne občine.
Meja KS Šentlenart poteka od križišča Črne na obvoznici, med bolnišnico in stadionom na Čolnarsko pot, nato nazaj v smeri gradu s področjem celotne Vrbine do Save. Ob Savi gre meja v smeri Artič do naselja Pesje, naprej ob železnici v smeri Brežic, kjer se v pohanški ravnini priključi regionalni cesti Breži-ce-Krško in teče vzporedno z njo do bajerja pri Bokaliču za staro opekarno, nato naprej do starega “Strahovega mostu”, ob strugi Sromljice v smeri posestva Vita in nazaj do križišča z obvoznico v Črncu.
Novi časi
Novo Svet KS sestavlja sedem svetnikov, to so Rado Kržan, Branko Hervol, Drago Vimpolšek, Jožef Podvinski, Stane Kocjan, Robi Šetinc in Stane Radanovič. Podpred-
sednika sveta KS sta Kržan in Vimpolšek. Dolgoletnega tajnika Ivana Kramariča je pred kratkim zamenjal Evgen Volčanšek. Trenutno svetniki izvajajo plan prejšnjega Sveta KS in pripravljajo nov plan. Predsednik Radanovič je kritičen; pravi, da so 20 let v zamudi in so kot KS na robu mesta podedovali katastrofalno stanje, ki se po njegovem odraža na vseh področjih delovanja. Kot primer navaja stavbo in zanemarjene prostore KS, kjer je tudi volišče. Zgradba je v lasti Občine Brežice in predstavlja stanovanjski objekt, v njej živita dva socialno ogrožena sokrajana, za katera zdaj urejajo primemo oskrbo v organiziranih institucijah. Poudarja, da morajo prednostno ure-' diti prostore krajevne skupnosti, ki jih uporabljajo tudi društva.
Zazrti so v prihodnost, pravi Radanovič, in jo snujejo tudi na ljudeh, za katere verjamejo, da jim bodo stali ob strani; od funkcionarjev Občine Brežice, gospodarstvenikov do pomembnih predstavnikov s področja družbenih dejavnosti, ki živijo v tej krajevni skupnosti. Ni zanemarljivo, pravi Radanovič, da imajo v Občinskem svetu občine Brežice dva predstavnika, ob njem še mag. Vojka Bibiča.
Nov Svet KS je podedoval 4 milijone SIT dolga za dela, ki so bila izvedena, a ne poplačana. Kljub temu so v letošnjem letu
postaji in v tamkajšnjem parku. Preplastili so pet cest, dve v Gornjem Lenartu ter Pešpot, Orliško in Žagarsko ulico pa manjši odsek ulice od kmetije Novak proti Vrbini.
Ob državi in občini so soudeleženi pri projektu kanalizacije od Artič skozi Trebež, Gornji Lenart in Obrež, v bližnji prihodnosti želijo obnoviti še ostale ceste, javne
obrtnikov, s katerimi dobro sodeluje in tudi svet KS. lahko pričakuje njihovo pomoč.
Nasploh je nekdaj močno gospodarsko območje predstavljalo srce Brežic, zdaj pa je od nekdanjih gigantov ostalo malo. V KS Šentlenart so rak rane propadli Prevoz, Agraria s staro Treppovo vilo, kjer so živeli lastniki opekarne in sama Opekama rudnik,
Kmečke žene so aktivne v okviru Društva kmetic Brežice, predsednica Slavka Preskar (skrajno desno) živi v tej KS, na področju Šentle-narta pa žene koordinira Lidija Cerjak (prva levo).
razsvetljave in vodovodno omrežje, ki je v enem delu napeljano še z azbestnimi cevmi.
Spremembe na bolje?
V Vrbini na nekmetijskih površinah Sklada kmetijskih zem-
Tajnik čebelarskega društva Jože Kelhar z Benjaminom Hrovatičem ob čebelnjaku, ki ga je Hrovatič kot mizar izdelal sam sredi sedemdesetih let.
polovico dolga že poravnali in nadaljevali z realizacijo začrtanega plana. V Cundrovcu in Brežini dokončujejo javno razsvetljavo, ki so jo obnovili še na železniški
Spomenik padlim v 1. svetovni vojni (desno) izleta 1919 stoji poleg gasilskega doma, v parku pri železniški postaji je posvečen 2. svetovni vojni in brežiški četi, katerih ustanovitelji, bratje Milavec in Cerjak, so bili sinovi s šentlenartskega področja. Radanovič dodaja, da so se domačini in lovci s tega področja tudi aktivno odzvali leta 1991 v vojni za Slovenijo.
ljišč nastajajo novi peskokopi podjetja HPG, sistem TPV je korak bliže željam po širitvi svojega sistema. Gradi se nov Tušev supermarket pri krožišču. Širjenja pomenijo nova delovna mesta.
Pri dolgoročnih posegih v prostor bo na področje KS Sentiena-rt zarezala t.i. vrbinska regionalna povezava med Brežicami in Krškim. V Vrbino pa bo posegla tudi veriga hidroelektrarn na spodnji Savi. Na tem področju je predviden podvoz ceste in železnice v Brežini leta 2005, kjer je sporazum za projektno dokumentacijo med Občino Brežice in Agencijo RS za železniški promet že podpisan, ter sočasno zgrajena obvozna cesta za industrijsko cono Šentlenart, ki je načrtovana v občinskih planih.
Domačin je tudi predsednik Območne obrtne zbornice Brežice Janko Hrastovšek, ki v omenjenih pridobitvah vidi za krajevno skupnost in številne podjetnike in obrtnike priložnost za zasnovo obrtne cone. Meni, da bi lahko zaživela ob pomoči občine in pristojnih institucij. Kot pravi, je na tem področju kar nekaj uspešnih
Posebna znamenitost je podružnična cerkev Sv. Lenarta, po kateri nosita ime dva zaselka in KS. Je iz časa pred reformacijo, natančneje iz leta 1443, in je bila v času proten-stantizma edina katoliška cerkev na širšem posavskem področju. Sedanja zgradba je iz leta 1840, v vojni vihri je domačin Janko Novak rešil sliko zavetnika sv. Lenarta, ki je restavrirana in je v muzeju. Njen avtorje najvidnejši predstavnik baroka Anton Cebeja. Pri cerkvi je v obzidju še kapelica Božjega groba, grajena po vzoru jeruzalemske, ogleda vredne so freske. Je majhen, a lep primer cerkvene arhitekture, nagrobniki grobov ob njej pa so iz druge polovice 19. stoletja, je pojasnil župnik Milan Kšela.
ni jim stoji KS, saj za srečanja koristijo njihove prostore, srečujejo se tri do štirikrat letno, skrbijo za nenehno izobraževanja članov, letno pa izvedejo tudi strokovno predavanje v okviru sveta posavskih čebelarjev.
ki vsi zajemajo velike površine.
Znotraj območja KS sodijo Brežičanka, Mizarstvo Škoflja-nec, stadion, oba delujoča bencinska servisa, več obrtnikov ob kompleksu avtobusnega prevoznika s tehničnimi pregledi, NC Intermarket, nov nastajajoč Tuš pri krožišču, TPV, železniška postaja, Vino Brežice, Gozdno gospodarstvo, HPG, pekarna • Žita, skladišče Petrola, Silosi.
Ob šepavem gospodarstvu in nekoliko perspektivnejšem obrtništvu je področje tudi kmetijsko. Po površini veliko področje ob večletnih naravnih nezgodah ovirajo kmetijstvo še prodnata tla. Kmetijstvo ob letošnji suši nazaduje, kmetje se ukvarjajo predvsem z zelenjadarstvom, ena od njih je družina Vimpolšek, s sadjarstvom, ena od njih je družina Pavlič, in živinorejo kot družina Preskar.
Društveno življenje
Ttidi v družbenem življenju se pozna vpliv bližine mesta, saj so številni aktivni v društvih, ki delujejo v mestu. Doma je najaktivnejše Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Brežice-okolica, ki, kot opozarjajo, ne nosi domačega imena, ter Društvo čebelarjev Brežice. Domačin Ivan Slop-šek je predsednik AMD Brežice in veliko gasilcev in ostalih se mu pridružuje na dirkah na Prilipah. Pred leti so bili aktivni v mladinski organizaciji, prirejali so celo materinske dneve, in svet KS mlade poziva, da bi se ponovno udejstvavali tudi v domačem kraju, pri čemer so jim pripravljeni pomagati.
Razvitočebelarstvo
Sedež Čebelarskega društva Brežice, ki deluje od leta T983, je v KS Šentlenart, predsednik Tinko Vimpolšek in tajnik društva Jože Kelhar sta domačina. Društvo vključuje 19 članov, pretežno iz te KS in zaledij, s sromeljskega in pišečkega območja. Financirajo se s članarino in dotacijami Občine Brežice. Ob stra-
Rado Berstovšek
Udeležili so se 38. svetovnega čebelarskega kongresa Apimon-dia 2003 avgusta letos v Ljubljani. Dejavnost čebelarjev je usmerjena v pridobivanje čebeljih proizvodov; medu, cvetnega prahu in propolisa. Skupaj gospodarijo z okoli 350 družinami s povprečnim donosom pkoii 20 kg letno na panj. Čebelarstvo ima širšo vlogo za opraševanje tako v kmetijstvu kot tudi sicer v okolju in v tem je po besedah Kelharja
poveljnik pa Miha Novak iz Lenarta, ki mu je poveljeval 33 let. Ustanovili so dramsko sekcijo, pevski zbor in celo tamburaški zbor. Ustavila jih je vojna vihra, večina članov je bila izseljenih, inventar pa so zaplenili Nemci. Po osvoboditvi so se zopet zbrali in oblikovali društvo. Še veliko let so ohranjali dramsko sekcijo. Leta 1978 so od Gasilske zveze Brežice dobili avtocisterno, sledile so obnove in dozidave doma ter okolice, inventarja, izobraževanje članov. Že tretje mandatno obdobje je predsednik Rado Berstovšek, ki pravi, da dela ne zmanjka. Ponašajo se z 80 člani, 11 mladinci in po 10 pionirji in veterani. V zadnjih dveh letih poudarjajo strokovna usposabljanja, nabavo gasilske opreme, obnovo opreme v kuhinji doma ter vsakoletno sodelovanje na motocross prireditvah na Prilipah. Lani je bilo eno izmed najbolj plodnih in aktivnih doslej, pravi Berstovšek, zastavljeni plan so v celoti realizirali in ga celo prekoračili. V rekordnih štirih dneh so aprila 2002 prekrili in obnovili streho gasilskega doma. Člani so z gasilci iz Brežic in sokrajani žrtvovali 960 ur dela, dnevno pa je bilo pri opravilu več kot 30 ljudi. Nadaljevali so z1 zamenjavo
Obnova gasilskega doma je bila velika naloga; desno stavba, v kateri je sedež KS, med stavbama je spomenik padlim v prvi svetovni vojni.
poglavitna vrednost njihovega dela, saj ohranjajo biološko kulturno krajino.
Gasilci najaktivnejši
Ustanovitev PGD Brežice-okolica sega v leto 1925, ko seje imenovalo po takratni občini PGD Zakot. Prvi predsednik je bič Jože Lepšina iz Cundrovca,
oken ter nato uredili notranjost doma in prebarvali vse lesene dele. Ob uspešni prenovi bodo nadaljevali z obnovo celotne fasade doma. Pokrivajo izredno požarno ogroženo področje, zato v PGD Še vedno prevladuje mnenje, da bo matična zveza na ravni opremljanja društev morala nekaj spremeniti.
Suzana Vahtarič
KULTURA
stran 12
Krakovski gozd sredi mesta
Sevnica - Pragozdovi so tisti rezervati, v katerih človek ni ničesar počel in so prav zato enkratna in neponovljiva življenjska učilnica in živ laboratorij. Poleg tega so pribežališče umetnikov, ki v njem iščejo navdih za svoja dela. Ena od njih je tudi Jožica Mikek Veber, ki je svoje fotografske utrinke iz Krakovskega gozda razstavila v Lekosovi galeriji Ana, o pomenu iragozda pa je spregovoril Hrvoje Oršanič.
Težko bi našli bolj primernega človeka, ki bi lahko govoril o dihanju in poeziji gozda, kot je Hrvoje Oršanič, gozdarski strokovnjak, ki pozna zakonitosti gozda, naravovarstvenik, ki čuti, kako izumirajo poslednji rezervati pragozdov, a hkrati ugotavlja, da kot mrtvo drevo živi drevo v pragozdu svojo drugo polovico življenja, in kot fotograf, ki je v svoj objektiv ujel številne skrivnosti narave, tudi pragozdov, ki jih imamo v Sloveniji nekaj manj kot dvajset. Človek torej, ki je z drevesi že pognal korenine.
Čeprav so pragozdovi v prvi vrsti namenjeni znanstvenoraziskovalnemu delu, to ne pomeni, da so zaprti za javnost; leta 1991 so v Krakovskem gozdu odprli Resljevo gozdno pot, prav zato, da bi ljudje spoznavali ta ekosistem; žal pa se gozdarji srečujejo z vandalskimi početji v gozdu; nekdo je v pragozdu pred leti podrl šest debelih dreves, odkrili so človeka, ki je v pragozdu
sekal lesne gobe za potrebe čebelarjenja, na Kočevskem, kjer je največ ostankov pragozdov, so sredi gozda odkrili prostor, kamor hodijo ljudje na piknike in kurijo ogenj.
Oršaniča in tokratno razstavljavko Jožico Mikek Veber zdru-
žujeta dve ljubezni - ljubezen do pragozda in normalen ali standarden objektiv, ki v fotografskem jeziku pomeni normalno goriščnico, ki ne doživi popačenj.
Razstava fotografij Jožice Mikek Veber z naslovom “Utrinki iz Krakovskega gozda” prika-
Jožica Mikek Veber
zuje pragozd, kjer ni dovoljeno sekanje in urejanje po naših, človekovih idejah. Vsaka rastlina se bori za svoj obstoj kakor ve in zna. Stara drevesa počasi izdihujejo svojo življenjsko moč in se iz zelenih in cvetočih postopoma spreminjajo v zgovorne, rjavkaste skulpture, ki hranijo druga živa bitja.
Kot pravi umetnica Anka Hribar Košmerl, je Jožica Mikek Veber s svojim šolanjem na šoli za oblikovanje, s študijem arhitekture in s svojo naravno tenkočutnostjo za lepoto narave razvila neponovljiv in enkraten talent za harmonijo, vzdušje medsebojnega sodelovanja barv, oblik in besed.
In čeprav ponuja prostranstvo Krakovskega pragozda obilico motivov, Oršanič ugotavlja, da sta z Mikekovo očitno hodila tudi po istih poteh, saj sta ujela v objektiv povsem iste drobce pragozda, za katerega pravijo, da ga nič ne more presenetiti.
Nada Černič Cvetanovski
Od src k srcu ob jubileju Staneta Fabjančiča
Brestanica - Preko 80 prijateljev trgačev in člani Likovnega društva OKO Krško je na poseben način slavnostno proslavilo 75. življenjski jubilej posavskega slikarja brez meja Staneta Fabjančiča, ustanovitelja krškega likovnega društva, saj so se poleg žlahtnosti pesmi in glasbe prijateljsko prelivale slovenske, hrvaške in nemške besede.
Stane Fabjančič s prijatelji
Po fanfarah pred rajhenburškim gradom je ob zvokih Pihalnega orkestra Glasbene šole Krško župan Dubrovnika odprl grajska vrata, dr. Ferenc, častni krajan Brestanice, pesnik in enolog, je dodal kapljico poezije, oplemeniteno z znanjem o vinu in zdravju, ki vsekakor sodi k tako lepemu jubileju, nato pa odprl galerijo vin. MPZ Brestanica je pod dirigentsko palico Janka Avsenika počastil dogodek s pesmimi, posvečenim žlahtni kapljici, jubilant pa je družbo počastil s 75 steklenicami šampanjca. Ob zvokih pihalcev je Rudiju Stoparju pripadla čast daje goste iz hrama vina popeljal k odprtju hrama umetnosti, kjer imajo svoj domicil slikarska platna posavskih slikarjev, ob tem pa je slavljencu dejal: ”V teh letih si našel srce v srcu src in sedaj lahko počivaš. Da si jih doživel, je najbrž zaslužna žena in ji zato poklanjam šopek vrtnic.” Dogodek je sklenila vnukinja Nina Fabjančič z igranjem na violino ob spremljavi pianistke Ane Stopar ter z zdravico MePZ Brestanica. NJ.S.
Narava v umetnosti s tekstilijami
Brestanica - Območni Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je Grajsko poletje na gradu Rajhenburg zaokrožil z razstavo “Interpretacije narave v umetnosti s tekstilijami” Urške Jekler. Umetnica, ki seje rodila leta 1976 na Jesenicah, živi pa na Malem Kamnu, z razstavo zaključuje podiplomski študij na umetniški smeri oddelka za tekstil-stvo na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani pri izredni profesorici Mariji Jenko. Slednja o svoji študentki pravi: “Svoje tekstilne objekte je umestila v prelepe niše pod oboki mogočne srednjeveške arhitekture. Mimoidoče vabijo z neverjetno likovno svežino. Iskreno in smelo vstopijo ihed monotone okvirje na pol odprtih arkadnih hodnikov, pripetih okoli osrednjega grajskega dvorišča.”
V otvoritvenem programu so nastopili Sabina Mirtič - klarinet, Ana Rostohar in Marija Kalčič Mirtič - poezija ter Ornela Urbanč in Samo Štajner - duet kitar. Razstava bo na ogled do 9. oktobra. S. V.
L
napovedi
19. september
Kostanjevica na Krki - odprtje razstave “Risarski dnevniki” Božidarja Jakca (november 1919-september 1925), ob. Lamu-
tov likovni salon,
Sevnica - slovesen zaključek Sevniškega grajskega poletja, koncert Big Band Sevnica in Big Band Zagorje, ob 20. uri, grad
ožite SiSfi
j-Hon 07/49-91-25'
mitočnifee je c
Marija Jenko in Urška Jekler
Bogata jesen v Podsredi
Podsreda - Na gradu Podsreda se z razstavo risb in objektov z naslovom “Veliki čuvaj” predstavlja akademski kipar Mirsad Begič. Razstava predstavlja izbor del iz pregledne razstave v Mestni galeriji Piran, Galeriji Loža Koper in Galeriji Meduza Koper, ki so jo pripravile Obalne galerije Piran v letu 2003.'Razstavo risb in objektov dopolnjujejo nekatere doslej še nerazstavljene risbe.
V soboto pa je bilo v razstavno galerijskem prostoru Muzeja “Staro selo“ v Kumrovcu odprtje razstave “Poročne jedi” iz receptov kozjanskih in zagorskih babic. Na razstavi so predstavljene tradicionalne poročne jedi in poročna darila Kozjanskega in Hrvaškega Zagorja v prvi polovici 20. stoletja.
Razstava bo v Kumrovcu odprta do začetka oktobra 2003, nato pa se seli v Kozjanski park, kjer bo odprtje 10. oktobra 2003 v Slovensko - bavarski hiši v Podsredi ob prazniku Kozjanskega jabolka. S.V.
Golobi na olju
Krško - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Krško je pripravil razstavo slik akademske slikarke Karen Soklič na temo “Golobi”. Cikel oljnih slik golobov je nastajal v zadnjih treh letih. Sokličeva kot svobodna umetnica živi in ustvarja v Ljubljani.
V kulturnem programu je nastopil kantavtor Peter Direnbek. Razstava bo odprta do 11. oktobra. S.V.
Zamolčane bližine sonca
Posavje, kjer so jutra bližja soncu je geslo in naslov turističnega kataloga (16 s., format A4), ki so ga leta 1994 izdali Izvršni svet SO Sevnica, Izvršni svet SO Krško in Občinska turistična zveza Brežice. Avtorica gesla in besedila kataloga je Ivanka Počkar, oblikovanje, fotografijo in grafično pripravo je izvedel Studio Visio iz Ljubljane (Zvone Pelko, Mateja Pelko), natisnila pa Tiskarna Hren Grafika. Katalog je bil poleg izida v slovenščini preveden in natiskan v angleškem, nemškem, italijanskem in hrvaškem jeziku.
Vrsto let, vse dokler ni pošel, je spodobno skrbel za turistično poslanstvo. Sončni glasnik Posavja je nagovarjal z mojstrskim oblikovanjem, prijazno vsebino in uporabnim informacijskim delom. Vodilno geslo Posavje, kjer so jutra bližja soncu se je ubrano odzrcalilo tudi v oblikovanju kataloga.
Jeseni leta 2002 je Regijski pospeševalni center Posavje s sedežem v Krškem vabil k ponudbam za izdelavo novega kataloga, ki naj bi predstavil posavsko podeželje. Na razpis se je odzval tudi Studio Visio, predložil ponudbo za pripravo celostne podobe blagovne znamke podeželja -Posavje, utemeljitev, vsebinsko in slikovno razporeditev po straneh kataloga in predračunsko oceno kataloga. Opozoril je tudi na logotip Posavja s sloganom Posavje, kjer so jutra bližja soncu in ponudil izvedbo avtorskega odkupa mimo obstoječega kataloga iz leta 1994.
Studio Visio je bil kot izvajalec projekta zavrnjen. Julija letos je lokalni tisk objavil vest, da je junija Regijski pospeševalni center (RPC) Posavje v sodelovanju s posavskimi občinami izdal katalog (ne moreš verjeli!) Posavje, kjer so jutra bližje soncu (14 s., format 15,5 krat 28 cm). Direktorica RPC Posavje Mateja Jazbec ga je celo označila kot “krovni katalog, ki bi lahko bil podlaga za druge turistične kataloge, ki naj bi predstavljali turistično ponudbo in turistične produkte Posavja ” (Posavski Obzornik, julij 2003, str. 4-5). “Gre za predstavitveni katalog promocije posavskega podeželja, ” pravi dalje novička. Projekt, vreden 6 milijonov SIT, je s polovico zneska plačalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, drugo polovico so poravnale tri posavske občine, izšel pa naj bi v nakladi 20.000 izvodov (podatek iz lokalnega tiska in interneta) ali 10.000 (podatek iz publikacije).
Pričujoči izdelek se v zelo splošnem uvodu razleze v doživljajski spis, sicer pa nadaljevanje vsebuje prav tako splošne geografske lastnosti, nekaj naravnih posebnosti, kulturnih znamenitosti, v eni povedi zamahne mimo viljamovk in pristane v luknji mokriškega golfa.
Kmečka opravila po starem ali le igranje teh, umetno ohranjevanje spomina nanje ali predstavitev (promocija?) današnjega vsakdanjega in prazničnega življenja na podeželju? Glede na razpis, ki je vabil k ponudbam predlogov o predstavitvi posavskega (morda tudi kmečkega?) podeželja, bi pričakovali, da bo katalog povedal bralcu tudi (ali predvsem) kaj o tem.
Oblikovanje, razen, po mojem mnenju preveč kičaste 14. do 15. strani, je kar všečno. Vendar pa človeku ne uide, da je glasbenica na naslovnici geografsko izgubljena. Muzicirajoča Driada iz baročno poslikane dvorane mestnega (!) gradu, ki naj bi nam z zvoki segla do srca, je vendar slovela kot zaščitnica gozdov in kot božanstvo dreves. Torej bi mogoče sodila bolj v tisti del predstavitve podeželja, ki pa ga .v katalogu ni ravno kaj prida; gozdno gospodarstvo in sadjarstvo. Tako pa se vinogradi, ki obkrožajo muzikantko, samo časovno ujemajo, spogledujejo se z rimskimi časi, medtem ko posavski podeželan, ki naj bi ga zastopal (predstavljal) pričujoči katalog, rad poje in igra drugačne pesmi.
Čeprav je bilo letos sonca dovolj in celo preveč za ves svet, pa moram iz pravice do spoštovanja dela ob izidu omenjenega kataloga vendarle izraziti razočaranje nad izvajalci, ki so si prisvojili moje avtorsko delo - geslo in naslov kataloga.
Ivanka Počkar
Na tradicionalnem srečanju
Radovljica - Na prireditvi, poimenovani “Srečanje večno mladih fantov”, so se v Radovljici spet srečali pihalni orkestri Logatec, Lesce, Kranj, Mengeš in Kostanjevica na Krki. Gre za tradicionalno prireditev z vzponom na Stol, po sestopu pa je sledila povorka pohodnikov s planinci in člani pihalnih orkestrov. Godbeniki so izvedli skupen program, pa tudi samostojne nastope, je še povedal predsednik kostanjeviške godbe Borut Paznik.
Pihalni orkester Kostanjevica na Krki (na fotografiji), ki deluje pod umetniškim vodstvom Tonija Homana, se pripravlja na 10. obletnico delovanja, ki jo bodo obeležili v prihodnjem letu. S.V.

REPORTAŽE, NASVETI ...
avtomobilizem
Frankfurt 2003 - 60. mednarodni avtomobilski salon
Mednarodni avtomobilski salon v Frankfurtu se zgodi vsako drugo leto, zaradi česar ga nekateri težko pričakujejo. Letošnji, ki se dogaja dve leti potem, ko so prav med zadnjim salonom zrušili dvojčka v New Yorku, je še pomembnejši, saj se na njem odkriva veliko pomembnih, za nekatere znamke celo eksistencialnih modelov. Čeprav je tudi letošnji salon zaznamoval mali incident na odprtju (nekdo naj bi se poskusil raztreščiti z razstrelivom), je njegovo dogajanje dobro obiskano. Avtomobilske hiše, ki na ogled postavljajo svoje novosti, so lahko z obiskom izredno zadovoljne. Če vas zanima, kako je na sejmišču, ki ga je v enem dnevu kar naporno prehoditi, se do nedelje še lahko odpravite na dolgo pot in na zanimiv ogled. Šestdeseti IAA bo namreč svoja vrata za dve leti zaprl šele v nedeljo, 21.septembra. In kaj prinaša salon tisočih razstavljavcev iz 40 držav sveta? Veliko, predvsem avtomobilov in z njimi povezane tehnologije. Poglejmo nekatere pomembnejše novosti med avtomobili.
Alfa Romeo se predstavlja s prenovljeno limuzino 166, kije zdaj bolj “družinska”, predvsem zaradi sprememb na prednjem delu.
Audi je predstavil nekaj novih motorjev, med katerimi sta najpomembnejša trilitrski TD1 v modelu A8 in zmogljivi S4 Cabriolet.
BMVV ima dve novosti. Prva je manjši SU V, po imenu X3, druga pa športni coupe 645 Ci.
Pri Citroenu so zadovoljili predvsem uporabnike mestnih vozil, ki jih bo C2 osrečil z uporabnostjo in praktičnim pristopom.
Daevroo veliko stavi na Lano-sovega naslednika, ki mu je spremenil tudi ime, to je Lacetti.
Fiatov Gingo je zdaj Panda enoprostorska Idea pa že zelo blizu proizvodnih trakov.
Ford zdaj ponuja osveženega Mondea ki bo kmalu na voljo tudi pri nas.
Hyundai je predstavil novo, malenkostno osveženo Elantro.
Pri Jaguarju po novem prisegajo tudi na karavane, le da jih raje imenujejo “estatc”. X-type estate je primeren tudi za ljubitelje golfa ali velikih nakupov.
Lancia je pogledala nazaj in ugotovila da bi model, kakršna je nekoč bila Fulvia utegnila dobro prodajati. Nova Fulvia je pripravljena
Land Rover je Freelanderju prenovil videz in ga pripravil še za nekaj let uspešne prodaje.
Mazda je tista ki premore eno pomembnejših novosti. Mazda3 je gotovo avto, ki bo ponovil uspehe Mazde6.

IflM

Novi Golf
Megan Scenic
Pri Mercedesu je novosti vedno veliko. Vse je tokrat zasenčil model SLR.
Oplove uspehe prihodnjih let bo gotovo krojila nova Astra. Gre za pomemben model, kije skorajda zakril prihod prav tako pomembne Vectre Caravan.
Porsche seje osredotočil na proslavo ob 40-letnici modela 911, obenem pa predstavil Cayenne V6.
Renault nadaljuje Meganovo zgodbo. Na vrsti sta Grand Scenic in Megane Šport. Oba ponovno ekskluzivna in v stilu z doslej predstavljenimi Megani.
Seatovi strokovnjaki so pripravili novo Alteo, ki bo kmalu vidna tudi na cestah.
Smart veča družino svojih vozil, čeprav si doslej štirivratnega smarta
nismo zamišljali. Forfour je prav to, štirivratni smart.
Škodin prototip se imenuje Roomster in je nekakšen “Škodin berlingo”.
Volkswagen je predstavil novega Golfa. Gre za pomembno novost, ki bo zaznamovala uspehe znamke v prihodnje. Simpatična je tudi nova izpeljanka Polo fun, ki predstavlja terensko različico običajnega Pola
Toliko - čeprav le “telegrafsko” - iz Frankfurta. Kot ste lahko opazili, so predstavitve Astre, Golfa in Mazde3 pomemben dogodek. Te bodo zaznamovale prodajo in ugled nekaterih avtomobilskih znamk. Pri nas bo prva od treh na voljo Maz-da3, takoj po novem letu še Golf, Astra pa veijetno nekoliko kasneje.
Aleksander Krebelj
Derma Art
D.O.O.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Bradavice - verucae vulgaris
Bradavice so nenevarna - benigna kožna rašča. Povzroča jih humani papiloma virus. Običajno pridemo v stik z virusom v svojem bivalnem okolju, lahko je to stik z nekom, ki ima bradavice (rokovanje), lahko pa tudi preko predmetov (mize, stoli, pisala) ali je povzročitelj lahko v vseh javnih prostorih (telovadnice, bazeni...). Okužba je možna tudi pri istem človeku in sicer tako, da se virus z ene bradavice razširi na druge predele in povzroči nastanek novih bradavic. Inkubacijsko obdobje od okužbe do nastanka bradavic je dva do štiri mesece, lahko tudi dlje.
Običajno nastanejo na prstih rok, redkeje na podplatih, včasih jih opažamo posamično, lahko pa v večjih skupinah, zlasti na predelih, kjer se koža poškoduje (praske, vreznine). Zanje so značilne zarožencle rašče, v katerih je veliko virusov, nad kožno površino dvignjena zatrdlina je razbrazdana opaziti je drobne črne točke, običajno so sivkaste ali rjavkaste barve.
Same po sebi ne povzročajo večjih težav, razen estetskih, nekoliko bolj trdovratne pa so ob nohtih in na podplatih, kjer so lahko tudi zel« boleče.
Bradavice odstranite na več načinov:
-	Lahko čakate (če ne povzročajo težav ), da bodo spontano izginile -nemalokrat s tem dočakate njihovo Siljenje v okolico,
-	V lekarnah je moč dobiti različna keratolitična sredstva v obliki mazil, tekočiivali obližev. Keratolidki (salicilna kislina, urea, kolodij) zmehčajo in zmanjšajo zaroženele plasti bradavic, kijih nato lahko poskusite nežno odstraniti (pri tem ne sme priti do krvavitve). Tilko vam lahko uspe bradavico v celoti odstraniti, največkrat pa pride do recidiva, saj ste uspeli odstraniti le roževinaste plasti, virusa pa ne.
-	Pogosta metoda odstranjevanja je tudi zamrzovanje s tekočini dušikom, kar pa je precej dolgotrajno, saj je potrebno postopek velikokrat ponoviti z vmesnimi 3-tedenskimi presledki. Metoda je precej boleča.
-	laserska odstranitev - z visoko energijskimi ablativnimi laseiji odstranimo roževinaste rašče, termični učinek svetlobnega žarka pa zanesljivo uniči tudi virus. Postopek poteka približno 10 minut, zanj pa seje potrebno le dogovoriti po telefonu na navedenih številkah.
Daniela Truden, www.dermaarl.si
JAMAKASI / Yamakasi
Sedem prijateljev skupaj ustvari nov ekstremni ulični šport - osvajajo zidove, strehe in mostove. S hitrimi in gracioznimi premiki osvajajo prostor, ob tem pa se ne menijo za nevarne skoke z ene na drugo stavbo. Trenirajo zgodaj zjutraj, da ne bi motili življenja v svoji četrti. Mnenja ljudi o njih so različna; nekateri celo mislijo, da so lopovi, vendar jih policaji nikoli ne morejo ujeti. Nekega dne se zgodi nesreča - mal i Djamel pade in nujno potrebuje drago operacijo. Jamakasiji se čutijo odgovorne in želijo fantu pomagati, zato sprejmejo pomembno odločitev - prvič bodo resnično prekršili zakon in spravili svoja življenja v nevarnost...
KROG/The Ring
V tem kultnem horor filmu skupina najstnikov nepojasnjeno umre v neki kolibi točno teden dni po ogledu skrivnostne video kasete. Novinarka Rachel Keller (Naomi Watts), sorodnica ene od žrtev, začne raziskavo, ki jo vodi v planinsko kočo, kjer odkrije posnetek z nadrealno, nedefinirano vsebino. Po ogledu po telefonu izve, da ima samo še sedem dni življenja. Za pomoč prosi svojega nekdanjega fanta Noaha, očeta njenega neverjetno resnega sina Aidana. S pomočjo Aidanovih intuitivnih risb in Noahove-ga raziskovanja skuša Rachel odkriti pomen vsebine kasete, preden bo prepozno...
GOSPODAR PRSTANOV:
STOLPA / The Lord Of The Rings: The Two Towers
Družba seje razbila, a naloga - uničiti Edini Prstan - se nadaljuje. Če hočeta Frodo in Samo najti pot v Mordor, morata svoji življenji zaupati Golumu. Medtem ko se približuje Saru-manova vojska, se preživeli člani bratovščine skupaj z ljudstvi in drugimi prebivalci Srednjega sveta pripravljajo na bitko. Vojna za Prstan se je začela. Film je bil nominiran za šest nagrad ameriške filmske akademije, med
drugim tudi za najboljši film.	u
°	J J	Rubriko je pripravila:
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brelicah
rfj
za lepši videz
Aloa vera
Aloa vera je rastlina podobna kaktusu, njena pradomovina pa je Azija. Na Kitajskem aloa vera simbolizira nesmrtnost, Egipčani pa so jo uporabljali kot zdravilo in kot kozmetični pripomoček. Danes jo najdemo v Afriki, Srednji in Južni Ameriki, Sredozemlju... V štiridesetih letih prejšnjega stoletja so v Ameriki zrasle prve farme aloe vere, v petdesetih letih pa so jo začeli uporabljati v kozmetične namene. V homeopatski medicini jo uporabljajo od sredine 19. stoletja. Poznamo okoli 700 vrst aloe vere. Najbolj cenjena je aloa vera barbandesis miller.
Da bi lažje razumeli zdravilno moč aloe vere, navajam primer samoceljenja. Če list aloe vere ranimo z nožem, se bo že čez nekaj sekund na mestu reza pojavila tekočina, ki ga bo prekrila. Čez nekaj časa pa se bo rastlina zacelila tako, da ne bo več vidno, kje je bila zarezana z rezilom.
Aloa vera ima 160 sestavin, ki blagodejno vplivajo na človeški organizem. Pripravki, pripravljeni iz soka aloe vere, vsebujejo 21 aminokislin, 4 nenasičene mastne kisline, 13 vitaminov, 13 različnih mineralov, 15 encimov, 13 monosaharidov in polisaharidov ter velik odstotek proteinov. Ker je v rastlini prisotna velika količina antibakterijskih substanc, ta gnije zelo počasi.
Pripravki aloe vere se uporabljajo v različnih oblikah neposredno na koži ali se konzumirajo oralno.
Neposredno na koži deluje tako, da regenerira in vlaži kožo, stabilizira pH kože, hladi in pomaga pri celjenju, deluje protivnetno, zmanjšuje srbečico pri ekcemih, zmanjšuje edeme, pospešuje zgoščevanje krvi, preprečuje lomljenje las.
Ob zaužitju pomaga pri povečanju imunosti, regenerira naravno floro v črevesju, uničuje patogene bakterije v črevesju.
To je le en del pozitvnih učinkov aloe vere. Več o tem prihodnjič.
Lep pozdrav
Alenka Dimhek
Tel. št.: Poslovna enota Brežice: 07/49- 66-333, GSM: 031-428-258
www.alenkinstudio.com
moda
Prihajajoča sezona jesen/ zima je na vratih, trgovine se počasi polnijo z novimi kolekcijami, mi pa nestrpno čakamo in že razmišljamo, kaj bomo lahko oblekli. O prihajajoči novi modi sem sicer že pisala, o barvah, krojih, slogih, materialih..., morda je potrebno še enkrat poudariti, da so trenutni trendi, kar je veljalo tudi že za sezono pomlad/poletje, predvsem nova modna pot, drugačna, kot smo je bili vajeni doslej. In ta pot je vsako sezono bolj natančno
naje drugo in vsaka posamezna država je tretje. Če boste obiskovali trgovine pri nas, potem
pa v drugih državah, boste občutili spremembo, pa tudi pri nas se mesto od mesta malce razlikuje. Podobni smo si v tem, da se radi dobro oblečemo in prej ko slej pridemo do tistega, kar si želimo.
začrtana. Gre za absolutni STIL-MIX. Slogi prihajajo iz različnih letnic - dvajsetih, treidesetih,... osemdesetih, devetdesetih let -vsi se kombinirajo, ogromno je materialov, veliko geometrije, barv... V celoti gre za pravo umetnijo. Modni mojstri nam nekako otežujejo zadevo, ali pa tudi ne. Vedno je nekdo srečen in drugi nesrečen. Skratka pripravite se na kombiniranje, upoštevanje modnih napotkov, odločanje o slogu namreč nikakor ne bo enostavno. Vedeti morate, da se vam ni potrebno odločiti za en sam slog, na primer športni, elegantni, safari, punk slog. NE! Lahko jih kombinirate med sabo, da postanejo vsi eno, nekaj posebnega, vendar primemo za vas!
Seveda je dejstvo tudi to, da so modne zapovedi vrhunskih modnih kreatorjev eno, trgovi-
Torej vzemite si čas, posvetite se samemu sebi in naredite nekaj posebnega iz svojega sloga, sedaj imate priložnost!
Lea Šinko Štraus
SavaCte, 18.9.2003
atletika
JL
mali nogomet
A
Kozmus dokazuje, da sodi v svetovni vrh
Brežice - Atletski klub F1T Brežice je kljub slabemu vremenu izpeljal še en zelo uspešen atletski miting. To je bil že 18. mednarodni miting, ki je dostojno obeležil tudi 25-letnico delovanja atletskega kluba FIT Brežice. Nastopilo je preko 300 atletov iz 32 slovenskih klubov ter tekmovalci iz Hrvaške, Italije in Avstrije.
Na domačih tleh je slavil peti metalec kladiva na svetu Primož Kozmus (FIT), kije z metom 77,70 m postavil rekord brežiških mitingov in stadiona.
Uspešen je bil še Miran Vodovnik (Almont Slovenska Bistrica), ki je bil prvi v suvanju krogle (18,72 m). Boštjan Fridrih (Almont) je bil prvi na 100 m (10,65), Marina Tomič (Kladivar Celje) pa na 100 m ovire (13,79). V skoku s palico je bila najboljša Novogoričanka Teja Melink (4,05 m), tretjeuvščena Ivana Abramič (Gorica) pa je s 3,72 m dosegla slovenski rekord za starejše mladinke. 1. mesto je v skoku s palico osvojil domačin Jure Rovan (FIT) s 510 cm. L.K.
Primož Kozmus in Leopold Rovan
Primož Kozmus je na finalnem mitingu Velike nagrade mednarodne atletske zveze IAAF na Madžarskem z 78,59 dolgim metom osvojil 6. mesto. Finalni nastop si je priboril s 5. mestom na svetovnem prvenstvu.
Najmlajši brežiški atleti
Rezultati:
Moški:
-	100 m: 1. Boštjan Fridrih (Alm) 10,65
-	400 m: 1. Luka Novak (Šen) 48,07
-	800 m: 1. Tomislav Capuder (Hrv) 1:53,03
-	3000 m: 1. Boštjan Kozan (Por) 8:44,41
-	110 m ovire: 1. Zoran Miljuš (Hrv) 14,15
-	višina: 1. Rožle Prezelj (Tri) 2,11
-	palica: 1. Jure Rovan (FIT) 5,10
5. Djoko Majkič (FIT) 4,50
-	daljina:. 1. Luka Aračič (Hrv) 7,51
-	troskok: L Boštjan Šimunič (Nov) 15,55
3. David Smukovič (FIT) 13,94
-	krogla: 1. Miran Vodovnik (Alm) 18,72
4. Mirko Špiler (FIT) 14,09
-	disk: L Dražen Prskalo (Hrv) 57,02
-	kladivo: 1. Primož Kozmus (FIT) 77,70
-	kopje: 1. Edi Ponoš (Hrv) 69,73
Ženske:
-	100 m: 1. Daniela Grgič (Hrv) 12,40
3. Maja Petan (FIT) 12,74
-	400 m: 1. Betina German (Avt) 55,64
-	800 m: 1. Mateja Janžič (Alm) 2:26,96
2.	Barbara Resnik (Sev) 2:27,65
3.	Saša Sladič (Sev) 2:29,42
-	100 m ovire: L Marina Tomič (Kla) 13,79
3. Maja Petan (FIT) 15,21
-	višina: 1. Janja Budna (FIT) 1,65
-	palica: 1. Teja Melink (Gor) 4,05
3.	Ivana Abramič Gor) 3,72,
4.	Mateja Drobnič (FIT) 3,20
5.	Tamara Rožman (FIT) 3,00
6.	Suzana Strnišnik (FIT) 2,40
-	daljina: L Špela Kovač (Tri) 5,31
4. Maruša Deržanič (FIT) 5,13
-	troskok: 1 .Sandra Petričevič (Hrv) 12,25
-	disk: 1. Biserka Cesar (Ita) 45,75
-	kladivo: 1. Ana Sušeč (Kro) 50,73
-	kopje: 1. Martina Ratej (Šen) 42,85
Pionirji:
-	60 m: 1. Mitja Ogorevc (FIT) 7,39
2.	Rok Deržanič (FIT) 7,52
3.	Denis Butara (FIT) 7,54
100 m ovire: I. Rok Deržanič (FIT) 13,57 2. Denis Butara (FIT) 14,00
-	kladivo: 1. Tomaž Bogovič (FIT) 59,59
3. Marko Špiler (FIT) 32,70
Mlaiši pionirji:
-	60 m: 1. Bruno Martek (FIT) 8,51
2.	Tomaž Zevnik (FIT) 8,81
3.	Aljaž Bratanič (FIT) 8,84
Pionirke:
-	60 m: L Natalija Waldhuber (Avt) 8,17
2. Tjaša Hojnik (FIT) 8,75
-	80 m: L Maruša Deržanič (FIT) 12,39
-	kladivo: L Barbara Špiler (FIT) 38,28
Mlaiše pionirke:
-	60 m: L Anja Hasičič (FIT) 10,12
2.	Dona Gomilšek (FIT) 10,18
3.	Samanta Vegelj (FIT) 10,46
ekstremno kolesarjenje
Športno društvo muha -Flyteam Brežice
Velike Malence - Člani ŠD Muha so se po uspešnem Pulz-u odločili na lokaciji ŠRC Grič zgraditi progo za “MTB dual”. Po skoraj dveh mesecih napornega dela so progo pripravili in jo tudi že preizkusili na otvoritveni prireditvi.
Na preizkusni tekmi “mtb dual” je sodelovalo petnajst tekmovalcev, sedem s sosednje Hrvaške, ostali so bili iz Slovenije. Tekmovalci so najprej opravili uradni trening, nato pa so sledile kvalifikacije, kjer so si morali udeleženci v dveh poskusih privoziti čim boljši čas. Tekmovalci so se nato razporedili v pare glede na čas in sicer tekmovalec z najboljšim časom seje pomeril s tekmovalcem, ki je imel najslabši rezultat in tako dalje. Tekma se je tako nadaljevala po sistemu izpadanja. Najboljši čas proge je bil 21,17 sekunde, ki gaje dosegel Jani Podmiljšak, KD Novak Scott iz Žalca. V končnem obračunu pa sta se pomerila Borut Rožič (KD Novak Scott) in Silvo Golavšek (KD Novak Scott), v zelo napetem
finalu je bil končni zmagovalec Rožič.
Nato je sledilo še tekmovanje v atraktivnih skokih, kjer se je prijavilo pet tekmovalcev, ki so se s kar se da veliko hitrostjo spustili s starta in na “Carskem tejblu” izvedli zelo atraktivne, vratolomne skoke. Zmagal je Luka Verstovšek (KD Novak Scott). K.M.
ulični tek
9.	sevniški tek
Sevnica - Atletski Klub Sevnica organizira že 9. ulični sevniški tek za pokal Sevnice, ki bo v nedeljo, 28.septembra. Štart bo ob
10.	uri pred hotelom Ajdovec v Sevnici. Prijave sprejemajo do četrtka, 25.septembra, na naslov:
Atletski klub Sevnica, p.p. 131, 8290 Sevnica, faks: 07/81-89-323 ali E-mail: rafko.povhe@siol.net
nogomet
Remi v Krškem
Krško - V 7. krogu II. nogometne lige je NK Krško Posavje gostil NK Rudar. Kljub temu, da je začetek tekme pripradel gostom, so domačini polčas zaključili z vodstvom 2:1.
V drugem polčasu pa so pobudo prevzeli igralci Rudarja in kljub razpoloženemu domačemu vratarju Fornezziju uspeli izenačiti na 2:2, kar je bil tudi končni rezultat.
Nov državni rekord Roka Deržaniča
Ljubljana - Na atletskem državnem prvenstvu za pionirje in pionirke je Rok Deržanič z izjemnim rezultatom (13,31) postavil nov državni rekord na 100 m ovire za pionirje, prejšnji rekord je popravil kar za 24 stotink sekunde. Mladi atleti so osvojili pet naslovov državnih prvakov in osvojili neverjetnih 14 medalj.
Štiije atleti so se uvrstili v pionirsko reprezentanco Slovenije na Mladinskih igrah treh dežel (Avstrija, 20.9.2003), sedem pa se jih je uvrstilo v reprezentanco Slovenije, ki bo zastopala Slovenijo na troboju reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Madžarske (Budimpešta, 27.9.2003). O kakovosti in perspektivi mladih brežiških atletov govori tudi podatek, da polovico pionirske reprezentance Slovenije sestavljajo mladi „Fitovci“.
Rezultati:
100 m ovire -1. Rok Deržanič; višina - 1. Rok Deržanič; 300 m -
1.	Denis Butara; 60 m - I. Mitja Ogorevc; kladivo - 1. Tomaž Bogovič; 80 m ovire - 2. Maruša Deržanič; daljina - 2. Maruša Deržanič; daljina - 2. Rok Deržanič; 60 m - 2. Rok Deržanič; kladivo -
2.	Damjan Kovačič; kladivo - 2. Barbara Špiler; kladivo - 3. Marko Špiler; 100movire-3. Denis Butara; daljina - 3. Denis Butara.
Še ena zmaga Kozmusa
Novo mesto - Primož Kozu-
mus (FIT) je tudi na 14. mednarodnem atletskem mitingu Krka 2003 v Novem mestu zmagal v metu kladiva z novim metom preko 78 m, z 78,33 m pa je v zadnji seriji dosegel nov izid svetovne vrednosti in tudi rekord stadiona.
“Lepo je videti, da sem še vedno sposoben dolgih metov, čeprav že čutim, da nimam več prave moči v nogah. Sezona je bila zelo dolga in komaj čakam na počitnice,” je dejal Kozmus, ki je s 76,58 in 76,90 m že v prvih dveh serijah ugnal vso konkurenco. Po prestopu je nanizal še 76,84, 75,86 in 78,33 m. Drugi je bil Madžar Zsolt Nemeth (76,04), tretji pa njegov rojak Krisztian Pars (75,74).
Kozmus bo tako kot Brigita Langerhoc in Jolanda Čeplak
23. septembra nastopil še na mitingu v japonski Jokohami.
Od brežiških atletov so v skoku s palico uspešno nastopili Djoko Majkič, ki je bil drugi (450 cm), tretji je bil Rok Žerjav (360 cm); stopničke v tej disciplini pa so si razdelile brežiške atletinje, 1. mesto je osvojila Mateja Drobnič (340 cm), druga je bila Tamara Dežman (300 cm), tretja pa Suzana Strnišnik (220 cm).
Budna in Smukovič državna prvaka
Celje - Na atletskem državnem prvenstvu za mlajše člane v Celju sta zmagi slavila tudi atleta Atletskega kluba FIT Brežice. David Smukovič je postal državni prvak v troskoku z rezultatom 14,59, Janja Budna pa v skoku v višino Z rezultatom 1,69.
Rovan zmagal v Modeni
Modena - Slovenski rekorder Jure Rovan (FIT Brežice) je na atletskem mitingu v italijanski Modeni zmagal v skoku s palico, kjer je dosegel 5,20 m.
Uspešen debi v prvi slovenski ligi
Ajdovščina - Klub malega nogometa Mavi Brežice je v 1. krogu prve SML gostoval v Ajdovščini pri tamkajšnem KIX-u. V prvem polčasu, ki je bil dokaj miren, so domačini povedli z 1:0. V drugem polčasu pa so Brežičani pokazali malo več poguma in v 30 minuti celo povedli z rezultatom 2:3.Vendar domačini niso popustili in so rezultat izenačili na 3:3. Tako se je tekma tudi zasluženo končala z delitvijo točk (3:3). Domači trener Sandi Nakani je bil ob koncu zadovoljen in je svojim fantom čestital, vendar pravi, da morajo v svojih vrstah še veliko stvari popraviti, da bo igra še bolj kakovostna.
V 2.krogu bo Mavi Brežice doma gostil Metropol iz Ljubljane. Tekma bo to soboto ob 20.uri v športni dvorani Dobova.
INtCNIMNG - TRGOVINA	*. 0'B
Mavi Brežice
Za Mavi Brežice so zaigrali: Ivan Kostevc (kap.), Matjaž Lubšina, Gregor Dušič, Franc Rozman, Jernej Kene, Vinko Molan, Ivan Lenič, Janez Omerzu, Iztok Zofič, Sandi Rašovič, Gorazd Šterk in Dejan Pirc.
Strelci: Dejan Pirc, Jernej Kene in Iztok Zofič, vsak po en zadetek.
speedway
Šanteju jubilejni pokal
Krško - Stadion Matije Gubca v Krškem je bil prizorišče tretje letošnje dirke za srednjeevropski pokal in deseti pokal Franca Babiča v speedwayu. V konkurenci ekip iz petih držav je slovenska ekipa v sestavi Izak Šantej, Denis Štojs in Stanko Glavan na koncu za favoriziranimi Poljaki zasedla 2. mesto, na 3. stopničko pa so stopili Madžari.
Pravo veselje pa je okoli 1500 gledalcem pripravil domači matador Izak Šantej, saj mu je prvič v karieri uspelo zmagati v posebni finalni dirki za letos že jubilejni, deseti pokal Franca Babiča. Pred četrto dirko srednjeevropskega pokala, ki bo to soboto v avstrijskem Natsch-bachu, za vodilnimi Poljaki tako zaostajamo za 11 točk.
rokomet
Turnir spominov
Sevnica - Ob 45-letnici sevniškega rokometa je domači klub organiziral Turnir spominov in 10. Šilčev memorial. Tako so se poklonili preminulim igralcem - Jožetu Lovreku, Stojanu Šumeju in Silvu Krncu ter legendarnemu trenerju Jožetu Šilcu.
Predtekmovalni del Šilčevega memoriala seje dogajal v Ljubljani, kjer so se pomerili Slovan, škofjeloški Termo in Mokerc. Po pričakovanju so bili najboljši Gorenjci, ki so se morali za zmago nad Slovanom pošteno potruditi. Slovan je premagal Mokerc, Ižanci pa so izgubili s Termom.
Na tekmah finalnega dela v Sevnici je sodelovalo 6 ekip, pridružila sta se še Ormož in Ribnica. V srečanju za 5.mesto so Sevničani premagali Mokerc, za 3. mesto je Ribnica premagala Slovan, Škofjeločani pa so v zanimivi finalni tekmi premagali Ormož.
Za najboljšega strelca turnirja je bil proglašen Andrej Počervina z 21 zadetki na treh srečanjih in za vratarja Boštjan Grm - oba RK Inles Riko Ribnica. Pokal za najboljšega igralca je prejel Urban Šilc, sin pokojnega trenerja Jožeta, ki nabira točke škofjeloškemu Termu. Trener sevniške ekipe in organizator turnirja Janez Simončič pa je obdaril člana domače bronaste mladinske reprezentance Gašperja Jelena in Klemna Kosaberja.
Mednarodne konjske dirke v Zagrebu sta se minuli vikend s svojimi konji udeležila tudi domačina Etbin Regali in Tone Zevnik. Vidnejših rezultatov nista dosegla, saj je Regalijev Dreamer (na fotografiji) osvojil 4.mesto, Zevnikov Chopin pa 5. Novo priložnost bosta imela že prihodnji mesec, ko bo dirka na domačih Bregah pri Krškem.
KRONIKA
Romom v pravdi z državo dobro kaže
Krško - Na okrožnem sodišču se je nadaljevala obravnava v pravdnem postopku Romi proti Sloveniji, ki se je začela že pred nekaj leti. S civilno tožbo nameravajo Romi iz Gazic od države, natančneje od Ministrstva za notranje zadeve, iztržiti 15 milijonov SIT odškodnine. Po njihovem mnenju je bila policija kriva za smrt njihovega rojaka Rajka Hudoroviča, ki sta ga ubila Valentin Brajdič in Gorazd Jurkovič (omenjena prestajata 12-letno zaporno kazen), saj ga ni zaščitila, čeprav je vedela, da mu grozijo z ubojem.
Tretjega junija leta 1998 seje na policijsko postajo Krško zatekel Rom Rajko Hudorovič iz Gazic. Povedal naj bi, da mu grozijo Romi iz Šentjerneja, s katerimi so bili že nekaj časa v sporu in ki so oboroženi z dolgocevnim orožjem. Hudoroviča je prevzel takratni pomočnik komandirja, ki je sedaj že v pokoju, in ga predal naprej kriminalistu Policijske uprave Krško. Slednji je še isti dan zaprosil pomočnika komandirja, naj mu zagotovi pet do šest policistov in naj pridejo naslednji dan zjutraj ob petih na odpravo, ker da bo še isti dan stekla akcija. Hudorovič naj bi po naročilu krimi-
nalistov tega dne odšel v Gazice, poklical Rome iz Šentjerneja in sporočil, da se nahaja v Gazicah. Policisti pa naj bi pripravili zasedo in ujeli Rome iz Šentjerneja. Tako se je tudi zgodilo, le da so Romi prišli iz druge strani in ne iz tiste, kot so pričakovali policisti, in ubili Rajka Hudoroviča, ki je bil brez policijske zaščite.
V začetku sojenja so bile izjave prič - policistov v glavnem enotne, češ, da Rom ni prijavil ogrožanja lastne varnosti, temveč da je prijavil preprodajo orožja Romov iz Šentjerneja in da sojih pri tem početju skušali dobiti. Že na prejšnji obravnavi, ki je bila
leta 2001, pa je dežurni policist, ki je Roma sprejel, povedal, da je omenjeni prijavil, da mu grozijo, zato je tudi v dnevni zapisnik napisal “prijava grožnje z umorom”. Piko na i pričevanjem pa je dal prej omenjeni pomočnik komandirja Policijske postaje Krško, ki je povedal, da je resnično šlo za grožnje. Romi so prepričani, da bi policija morala Hudoroviča zaščititi, ne pa ga nastaviti za živo tarčo.
Kot je na zadnji obravnavi ponovno povedala priča, je bila takoj po omenjeni policijski akciji v okviru Ministrstva za notranje zadeve formirana komisija, ki je
morala raziskati omenjeni primer, izsledki komisije niso znani ne priči ne sodišču, čeprav je bila že marca 2001 zahteva tožeče stranke, da se pridobi omenjeno poročilo tedanjega ministra Bandlja. Omenjeno zahtevo je tožeča stranka znova izpostavila na zadnji obravnavi. Na prihodnji pa bo ponovno zaslišan kriminalist, ki je vodil sporno policijsko akcijo, zaradi morebitne potrebe po soočenju pa tudi upokojeni pomočnik komandirja Policijske postaje Krško, ki ni več zavezan k molčečnosti.
Nada Černič Cvetanovski
Šolarji na poti v šolo varni
Posavje - Posavski šolarji so bili v prvih dneh novega šolskega leta na poti v šolo in domov varni. Na Policijski upravi (PU) Krško doslej niso zabeležili nesreč, v katerih bi bili udeleženi Šolarji ali otroci. Vozniki so ob začetku šole bolj disciplinirani, ugotavljajo policisti. Kaže pa, da so nepravilnosti zasledili pri prevoznikih šolskih otrok.
Podatke na PU Krško zbirajo za 14-dnevno obdobje, vendar pa so, kot je dejal inšpektor za promet Savo Stojanovič, v prvem tednu pouka na področju Posavja obravnavali 25 prometnih nesreč, ki so se zgodile v neposredni bližini šol. Večina seje končala le z materialno škodo, tri prometne nesreče pa so imele za posledico lahke telesne poškodbe. Vendar v omenjenih nesrečah na srečo niso bili otroci, ne kot udeleženci ne kot povzročitelji.
Poleg predstavnikov drugih združenj je bilo v šolskih okoliših Prvi teden pouka vsakodnevno tudi okoli 30 policistov in kot kaže, so naši vozniki vsaj v prvih dneh Pouka bolj previdni, ugotavljajo na PU Krško. Tudi lani v prvih dneh pouka v Posavju ni bilo prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi ali poškodovani otroci, še več, kot je poudaril inšpektor Stojanovič, skozi celotno minulo šolsko leto na področju PU Krško policija ni beležila nesreč, v katerih bi bili udeleženi najmlajši.
Policisti so izvedli tudi vsakoletni poostren nadzor nad vozili, Iti jih lastniki uporabljajo za prevoz otrok. V akciji so ugotovili, da na področju Posavja kar 12 avtobusov in kombijev ni izpolnjevalo zakonskih kriterijev, saj so bila vozila starejša od 12 let. Kot je poudaril Stojanovič, v teh primerih ne morajo ukrepati, so pa Prevoznike opozorili in obvestili šole kot najemnike prevozov °trok, da te nepravilnosti takoj
odpravijo.
Predvsem nevaren je bil dovoz otrok v Osnovno šolo (OŠ) Artiče, kjer so zaradi varnosti otrok avtobusi zadnji dve leti obračali na šolskem igrišču. Igrišče se je zaradi tega uničevalo in kot je povedala ravnateljica Vesna Bogovič, so zadnje dni pred pričetkom pouka v dogovoru z Občino Brežice in Krajevno skupnostjo Artiče uspeli najti rešitev za dva avtobusna odstavna prostora ob Prosvetnem domu. Poudarja, da je prostor sicer majhen, a je ta rešitev za otroke vozače veliko bolj varna kot doslej.
Na podobno težavo že več let opozarja OŠ Brežice, saj je prometni režim še vedno urejen tako kot ob gradnji šole pred več kot 30 leti. Zdaj je več zaposlenih, ki
se pripeljejo z avtomobili, opozarja ravnateljica Marinka Lup-šina Novak, starši pripeljejo še otroke in vsak dan so v strahu, da se ne bi kaj pripetilo. Ob tem, da so zabite požarne poti, upa, da bodo že naslednje leto rešili parkirne prostore za zaposlene in stranke, saj Občina Brežice vodi postopke in je v pripravi izdelava projektne dokumentacije za parkirišča. Ravnateljica meni,da bi moralo biti dopoldne dvorišče šole zaprto, razen za avtobuse in dostavo, da bi bili otroci na njem varni. Ob tem bodo morali zagristi v podobno kislo jabolko kot v Artičah; na Šolski ulici bi bilo potrebno urediti odstavne pasove za avtobuse in starše, ki vozijo otroke.
Suzana Vahtarič
Težave zaradi utesnjenosti na dvorišču brežiške osnovne šole
“V mestu brez avtomobila”
Slovenija, Brežice - Slovenija se tudi letos vključuje v evropski teden mobilnosti, ki po vsej Evropi poteka med 16. in 22. septembrom ter se zaključil z akcijo “V mestu brez avtomobila”. V Posavju slednjo že tretjič zapored organizirajo tudi v Brežicah, izvedli jo bodo 22. septembra. Akcijo pripravlja urad župana, pri čemer pomaga tudi Mladinski center Brežice z animatorji. Nacionalni koordinator pobude je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
V mestu Brežice bo v času akcije od 5.30 do 13. ure zaprt del Ceste prvih borcev (od št. 20 do 30), in sicer od občinske zgradbe do cerkve Sv. Lovrenca. Na zaprtem delu mesta se bodo okoli 8. ure začeli zbirati učenci četrtih ali petih razredov iz vseh osnovnih šol v občini in vrtca Brežice. Vzporedno z aktivnostmi na zaprtem delu ceste bodo potekali t.i. prometno kritični izleti. Če bo vreme slabo, se bodo vse aktivnosti prenesle v Prosvetni dom Brežice.
Osrednji cilj letošnjega tedna mobilnosti ob letu invalidov je “dostopnost”. Društvo invalidov občine Brežice zato akcijo toplo pozdravlja in opozarja, da imajo kot udeleženci v prometu in kot obiskovalci javnih ustanov invalidi le v redkih primerih neovirano in primerno pot, največkrat pa so še te zasedene, ali z vozili zdravih oseb ali kako drugače. S.V.
Novi maloobmejni prehodi
Rakovec -15.septembra je pričel obratovati mejni prehod za obmejni Promet Rakovec - Donji Kraj. Odprt je od ponedeljka do sobote v času od 6. do 22. ure, v nedeljo pa od 7. do 21. ure.
Na območju Posavja zdaj delujejo trije mejni prehodi za obmejni promet, od aprila Stara vas Bizeljsko, zdaj še Planina in Rakovec. Na področju občine Brežice pa bo do konca leta dokončan še zadnji, predviden po Sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju, in sicer Nova vas-Bi-zeljsko, ki bo skupen mejni prehod s Hrvaško.
Na mejnih prehodih za obmejni promet je mogoč prehod državne meje 1 obmejno prepustnico. Če pa bo oseba državno mejo prestopala na mejnem prehodu za obmejni promet z veljavnim potnim listom ali osebno 'zkaznico, bo morala ob vsakem prehodu posebej zaprositi za dovolilnico ■'a prehod državne meje. S.V.
Tatvina starin
Kobile, 10.9. - Neznani storilec je v nočnem času vlomil v starejšo 'tošo v Kobilah, na področju krške občine, kjer ima A.Š. urejeno etoološko zbirko in zbirko starin. Iz notranjih prostorov je neznanec 0tKujil kip Franca Jožefa in še nekaj drugih starin. Lastnik je s tatvino ^kodovan za okoli milijon SIT.
Tatvine v času trgatve
Posavje - Policisti Policijske uprave Krško beležijo večje število vlomov v vozila in tatvin. Vozila so bila praviloma parkirana pri vinogradih, oškodovanci pa na trgatvi. Policija ponovno opozarja občane na samozaščitno ravnanje in sicer, da vozila zaklepajo. Ravno tako policija naproša občane, da na telefonsko številko 113 sporočijo kakršenkoli podatek, ki bi pomagal pri raziskavi teh kaznivih dejanj.
Jabolka“dober“ posel
Veliki Breg, 10.9. - Neznani storilec je v sadovnjaku ob regionalni cesti Križaj - Cerklje ob Krki nabral okoli 2000 kg jabolk ter se s plenom, vrednim okoli 300.(XX) SIT, odpeljal neznano kam. Prav tako je neznanec iz sadovnjaka v Velikem Bregu v prvem tednu septembra obral okoli 2500 kg jabolk, vrednih okoli 380.000 SIT.
Roparska tatvina
Sevnica, 10.9. - Osumljeni 31 -letni A.H. iz okolice Novega mesta je pri družini v okolici Sevnice prosil za hrano in pijačo. Postregli so ga, ko pa seje domov vrnil gospodarje od njega zahteval še denar. Ker denarja ni dobil, je iz žepa potegnil nož in gospodaiju zagrozil, da mu mora dati 1 .(XX) SIT. Ko je gospodar prinesel denarnico, mu jo je osumljeni iztrgal iz rok in pobegnil. Nepridiprava so nato izsledili in prijeli sevniški policisti.
kompas po pravnih labirintih
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Nadaljevanje iz prejšnje številke...
Notarske listine v izvršbi
Izvršba se lahko dovoli tudi na predlog nekoga, ki ni označen kot upnik na listini, kije pravna podlaga izvršbe. To se lahko zgodi le v primeru, če novi upnik z javno listino ali z listino, oveijeno po zakonu, ali s sodno odločbo dokaže, daje teijatev prešla nanj. Enako velja za predlog proti novemu dolžniku, če se predloži predpisani dokaz, da je obveznost prešla nanj in če obveznost proti predniku še ni bila dovoljena. Z izpiskom iz zemljiške knjige se npr. lahko dokaže, daje prešla na novega lastnika s hipoteko obremenjena nepremičnina. V primeru neposredno izvršljive hipoteke pa nasledstvo zanesljivo omogoča tudi posebna rešitev, da zaradi zaznambe neposredne izvršljivosti njen učinek preide tudi na vse nove pridobitelje nepremičnine. Če je na ta način urejen vpis v zemljiški knjigi, je upnik upravičen, da lahko kadarkoli vodi izvršbo na nepremičnino tudi proti poznejšemu pridobitelju nepremičnine.
Pri sestavi notarskega zapisa mora notar poskrbeti za oblikovanje zahtevka obveznosti z vsemi elementi za nastanek izvršilnega naslova oz. za pravno podlago bodoče izvršitve teijatve. Če se pri tem sklicuje na drugo listino, mora ta listina postati del notarskega zapisa. V nasprotnem primem notarski zapis nima pravne podlage za izvršitev obveznosti v izvršilnem postopku. K temu je potrebno dodati tudi soglasje zavezanca za izpolnitev obveznosti iz notarskega zapisa. Če so obresti določene v pogodbi, ki ni del notarskega zapisa in niso posebej navedene v notarskem zapisu, s katerim je dolžnik soglašal, se na obresti ni mogoče sklicevati z učinkom neposredne izvršljivosti. Ne šteje se, daje del notarskega zapisa določba v pogodbi glede zapadlosti teijatve, če ta ni posebej določena tudi v notarskem zapisu. Notar pa lahko tudi odkloni potrditev izvršljivosti notarskega zapisa, če za to niso izpolnjeni predpisani pogoji. To pomeni, da teijatev še ni zapadla in da dolžnik ni pristal na njegovo neposredno izvršljivost.
Maksimalna hipoteka
Ob sestavi notarskega zapisa morajo stranke točno vedeti znesek obvezno sti, do katerega se lahko s pomočjo hipoteke izterja. Zgornji znesek maksimalne hipoteke, ki izhaja iz zemljiške knjige, namreč ne omogoča sklepa, da se lahko do te višine teijatev tudi izteija, če ob sestavi zapisa ne vemo, kakšna teijatev bo sploh nastala. Neposredne izvršljivosti ne more imeti bodoča terjatev, ki ni v naprej določena čeprav je ravno za takšne primere predvideno zavarovanje z maksimalno hipoteko, za katerega jamči nepremičnina. To bi bilo mogoče le na podlagi notarskega zapisa kjer bi bil znesek dovolj natančno določen, torej bi bila bodoča terjatev povsem jasno določena. Bodoča teijatev pa ne bo določena če ne vemo, na kakšnem temelju in v kakšnem obsegu bo nastala. Negotovost glede višine teijatve je mogoče odpraviti z vnaprejšnjo zavezo dolžnika za določen fiksni znesek, ki spada pod neposredno izvršljivost. V primem sestave notarskega zapisa za maksimalno hipoteko, bi moral upnik predložiti dokaz, to je nastanek teijatve in njeno zapadlost.
Soglasje
Z neposredno izvršljivostjo obveznosti se mora zavezanec (oz. dolžnik) izrecno strinjati. To soglasje se nanaša na določen zahtevek. Potrebno pa je poudariti, da to soglasje ni izjava pogodbene volje, temveč procesna predpostavka Neustreznega in nepravilnega soglasja ne odpravi niti vpis neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi. Pri sporazumni zastavni pravici zadostuje dolžnikovo soglasje za neposredno izvršbo s poplačilom iz zastavljene stvari. V takem primem je izvršljivost notarskega zapisa omejena. Ob neuspeli izvršbi na zastavljeno stvar mora upnik za izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje vložiti nov predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V novem postopku bo imel upnik zaradi notarskega zapisa prednost tudi za to, ker njegova vsebina velja za resnično, dokler se ne dokaže nasprotno.
Po volji dolžnika pa je seveda tudi možna neomejena neposredna izvršljivost notarskega zapisa na kakršnokoli njegovo premoženje, vendar samo v primeru, če je s tem izrecno soglašal. Če je zastavitelj nekdo tretji in ne dolžnik, je lahko neomejeno soglasje za izvršljivost z vsem premoženjem problem, čeprav lahko kaže na prevzem dolga oziroma na osebno poroštvo. Zato je toliko bolj pomembno, daje v notarskem zapisu upoštevan pravni temelj obveznosti in je jasno navedeno, s kakšnim obsegom obveznosti je dolžnik soglašal.
Potrdilo izvršljivosti
Sodišče, kije odločbo izdalo, potijuje pravnomočnost in izvršljivost svoje odločbe. Potrdilo o izvršljivosti pomeni, da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Omenjena procesna predpostavka služi predvsem razbremenitvi izvršilnega sodišča ker odpade prevajanje pravnomočnosti. Za sodne odločbe je torej potrdilo pravnomočnosti na odločbi posebnega pomena. Kako pa je to pri drugih izvršilnih listinah, kot sta poravnava in notarski zapis?
Notar na zahtevo stranke da pritrdilo o izvršljivosti svojega notarskega zapisa. Neutemeljenega potrdila ne more razveljaviti notar sam, temveč izvršilno sodišče. Notarsko potrdilo je javna listina, zato mora dolžnik prevzeti aktivno vlogo in ugovaijati potrdilu, če je to izdano še pred zapadlostjo teijatve. Izvršilno sodišče namreč samo od sebe potrdila ne more presojati.
/V____£2
HOROSKOP
OVEM
Obdobje, ki je pred vami, bo zelo zabavno in romantično. Predani boste ljubezni, če ste samski, pa se vam obeta priložnost za novo zvezo. Na denar malce popazite, da ne boste potem razočarani. Ne zanemarite obveznosti.
BIK
Kariera vam trenutno pomeni največ, vendar zaradi tega ne smete zanemariti najbližjih. Pazite se gripe.
Posebno srečo boste imeli v financah. Na ljubezenskem področju pa se ne obetajo večje spremembe.
DVO JČKA
Najprej morate ugotoviti, kaj vas pravzaprav sploh razveseljuje in mogoče se boste potem kaj bolje počutili. Nujno se morate pogovoriti s svojo ljubljeno osebo. Na finančnem področju se vam ne obeta nič dobrega.
RAK
Zdaj je pravi čas za ljubezen. Za trenutek pozabite na vsakdan in se posvetite samo njej. Vendar pozor!
Nikar ne pozabite na prijatelje, ki vam venomer stojijo ob strani. Kmalu se vam obeta velika priložnost zaslužka.
LEV
Razčistite s svojimi čustvi in se odločite, kaj sploh čutite. Izogibajte se pogovorom s partnerjem, ker boste stvari še bolj zapletli in povzročili resen prepir.
V službi se vam obetajo boljši časi.
DEVICA
Prijatelji vam bodo svetovali in pomagali pri odločitvi.V ljubezni bo vse rožnato in predvsem romantično. Na finančnem področju bo zelo naporno, zato za nasvete prosite najbližje. Ne prenaglite se pri službenih odločitvah.
TEHTNICA
Še vedno ste vse preveč zasanjani. Zvezde so vam zelo naklonjene.Tisti, ki se boste poskusili na umetnostnem področju, boste zelo presenečeni nad svojimi darovi. Na finančnem področju ne bo sprememb.
ŠKORPIJOM
Na ljubezenskem področju se morate malo umiriti, kajti vse se odvija prehitro. Pogovorite se s partnerjem o vseh težavah. Denarja boste imeli dovolj, vendar vas to ne sme zavesti, zato ne zapravljajte preveč, ker vam bo kasneje žal.
STRELEC
Prav bi bilo, če bi tudi doma kaj postorili. Se vam ne zdi? Obiskali boste veliko prijateljev in sorodnikov, ki vam bodo s svojimi predlogi pomagali pri veliki odločitvi. Kmalu se boste sveže zaljubili, vendar bodite previdni.
KOZOROG
Veliko časa boste imeli za hobije. Stvari, ki so se zdele povsem nerešljive, se bodo same uredile. Prenehajte žalovati za izgubljenimi priložnostmi, ker boste s tem zamudile nove. Obeta se vam nepričakovan obisk.
VODMAR
Malo se umirite in ne bodite tako živčni, saj morate ohraniti trezno glavo, ker vam pretijo gmotne težave. V ljubezni ne boste imeli težav, vendar kljub temu ne zanemarjate svojega partnerja. Pripravite mu kakšno presenečenje.
RIBI
Zaposlite se s kakšnim hobijem, saj vas razganja od energije. Čustva usmerite predvsem v ljubezen.
Srečno roko boste imeli na finančnem področju, vendar naj vas trenutna sreča ne zavede. Obiščite stare prijatelje.
Rock ekstaza - festival rock kulture
Brežice - V petek, 26.septembra, bo v Mladinskem centru Brežice nastopila legenda rocka, nekdanji “frontmen” kultne zasedbe Majke, Goran Bare s svojo skupino Plačenici. Lanskoletni nosilec festivala Rock Otočec in ena izmed glavnih zvezd letošnjega festivala Lent predstavlja svoj novi album. To je njegova druga plošča in je precej bolj intimna od prvenca, na njegovo staro kariero pa spominjajo le še teksti. S tem albumom so tudi potrdili svoj kultni rockerski status, saj se Bare predstavi kot vrhunski “bluesmen”.
Nov album bodo predstavili tudi domačini, skupina Shyam, kije s prvim albumom odlično prebila led v slovenskem medijskem proštom. To bo njihova premierna predstavitev novega albuma
Predstavila pa se bo tudi sijajna zagrebška reggae zasedba Radikal Dub Kolektiv, ki je letos nastopila kot nosilen tuji bend na najbolj množičnem slovenskem festivalu Soča Reggae Riversplash. M.U.
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
L nagrada -knjižna nagrada Milka Kozole,
Cankarjeva 1, 8270 Krško
2. nagrada -zgoščenka
Anita Stariha,
C. na Dobravo 30, 8290 Sevnica
3. nagrada -kaseta
Francka Lipičar,
Gubčeva 10, 8250 Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
HAVAS, AMATI, ROTAR, ENARE, AM A, IK, BAZANIT, LB, ANABAZA, RGL, LA-DAN, NEMARA, DLAN, BARONET, AERO, OZOLINA, HK, ALISALIS, ITERBIU, SEL, NARBADA, ACO.
Geslo: VINSKA KRALJICA
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 26.9.2003, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka ”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
glasba
Zverina band in Shyam
Brežice - Skupina fantov in dekle so člani skupin Zverina band in Shyam; med seboj so zelo tesno povezani, skratka so skoraj “kot eno”, le da sestavljajo dve glasbeni skupini. Zverine imajo daljši staž, zato pa imajo Shyami že tri videospote, Zverine se lahko pohvalijo, da so igrali že pred tisoč glavo množico ljudi, Shyami pa so sodelovali že z mnogimi znanimi glasbeniki; Enzo Hrovatin, kitarist faraonov, in Slavko Ivačič sta na njihovem prvem CD-ju, pa Frenk Derenda, tudi i Nušo Derenda so sodelovali, pa številnimi drugimi, tako “zabavnjaki” kot pop glasbeniki. “Zanimivo, da se vsi nam prilagodijo in dobesedno “not padejo”,” pravijo naši sogovorniki, ki še dodajo, da imajo demo posnetke treh skladb, na katerih je gost Davorin Dado Gobac iz Psihomodopopa. Pohvalijo se tudi, da imajo “tesne” prijateljske vezi s Sašom Hribarjem in Radiem ga-ga, kjer so redni gostje. Tudi pri Mariu v Zoomu so nastopali. In kdo je kdo? Jurij, Matic, Bojan, Jozeff in Frenk so Zverina band, Frenk, Špela, Miloš, Jurij in Matic pa so Shyam.
Pa začnimo z Zverina bandam, imate le daljši staž od Shyama?
Frenk: “Zverine imajo res daljši staž. Začetek pa je bil prav zanimiv. Deset let nazaj je bilo, na rojstni dan moje sestre Andreje. Mi smo se ravno nekaj skupaj “spravljali”, da bomo igrali in potem je moja sestra rekla, da bi naredila eno “fino fešto” na vikendu. Povabila nas je, naj pridemo “zašpilat” tisto, kar smo se pač do takrat naučili. Jasno, da smo pohitel in pripravili še nekaj komadov. Potem smo šli, “zašpilali” in ostali - do danes. Čeravno ne v isti zasedbi. Od začetka smo v skupini samo Bojan, Jozeff in jaz (Frenk)”.
Kje ste igrali, saj vas ni prav veliko slišati?
Jozeff: “Najprej smo igrali v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, pa v Eldoradu...in bili smo celo gostje pri “zloglasnemu” Mariu v oddaji Zoom, saj ne vem, kako smo tja gor prišli.”
Frenk: “Jaz nisem bil... ha, ha...”
Jozeff: “Sicer pa mi delamo bolj počasi. Je pa naša glasba za vse generacije od nič do 100 let. Vsi nas poslušajo.”
Jozeff: “Pri Zverinah jaZ skrbim za besedila, za glasbo p3 kar vsi.”
Miloš: “Za Shyam besedila piše moja roka, glasbo in aranžma pa večinoma delamo skupaj-Moje mnenje je, da nikoli ne more biti en sam človek, ampak mora delovati celotna skupina, da zadeva potem lahko zadiha tako, kot mora. Jaztia primer prinesem ene zadevo na vajo in jo dam poslušat, potem morajo najprej vsi povedati, ali jim je všeč ali ne, skratka celotna skupina dela na določeni pesmi. Vsak od nas ima svoj glasbeni okus. Pa upam, da smo sev teh letih naučili ujeti.”
Del skupin Zverina band in Shyam; stojita Miloš Radosavljevič in Jurij Avsenak, sedijo Frenk Les, Jozeff in Matjaž Lapuh.
In kakšni so načrti?
Jozeff, Frenk: “Narediti kakšen projekt.”
Miloš: “Smo kar istega mnenja, narediti novo zgoščenko.”
glasba res “zverinska”
Jozeff: “O ne glasba, besedila že, glasba pa nikakor.”
Frenk: “Glasba je rock.”
Smo dolgoletni prijatelji, vaje imamo skupaj, skratka združili smo moči v dva banda, člane smo razporedili levo in desno, pa je.”
' Karmen MoUrt,
Nekateri pravijo, da je vaša
Kako pa se je potem zgodil Shyam? Je glasba sorodna ali ne?
Frenk: “V bistvu to nima nobene skupne zveze, samo to, da smo trije člani pri obeh bandih.
Obe skupini imata tudi svoje spote? Kdo skrbi za glasbo, besedila?
Miloš: “Shyam ima trenutno tri spote, Zverine pa enega.”
%
Pii
Ut
Pii
ne
Nc
Ro
Bo
jali
val
Udt
in c kri. dru dru
pre Ser vp z z vit\ ta d OŠ
tov
Prei
SavaOw, 18.9.2003
RECEPT ZA V SAR DAM
Tokrat se bomo posvetili okusnemu piščancu, ki ga pečemo v alu-foliji, za prilogo se prileže krompir v kosih z maslom in peteršiljem. S pripravo imamo zelo malo dela. Nekoliko več časa nam lahko vzame posladek. Če pričakujete obiske, jih lahko presenetite s krhkimi kvašenimi rogljiči, polnjenimi z marmelado.
Piščanec v alu-foliji (za 1 osebo)
1 piščančje bedro, sol, (po želji začimbe), maščoba in večji kos alu-folije.
Srednja pečica, temperatura 250 stopinj C. Čas pečenja 1 ura.
Za pečenega piščanca v alu-foliji potrebujemo piščančja bedra, sol, začimbe po želji (gorčico, česen, poper, mleto papriko, muškatni oreh, peteršilj.. .). Jed je zelo okusna tudi brez omenjenih začimb, če pa jo želimo obogatiti, dodamo začimbe po lastnem okusu in izbiri. Meso opremo in natremo s soljo in izbranimi začimbami, v tem primeru naj meso počiva na hladnem vsaj pol ure. Potrebujemo večji kos alu-folije, ki jo z žlico maščobe namažemo, nanjo položimo piščanca in dobro zavijemo. Pazimo, da obrnemo robove folije navzgor, da sok, ki ob pečenju nastaja, ne bi stekel iz folije. Tako pripravljenega piščanca položimo v pekač in nato v pečico, ki jo segrejemo na 250 stopinj C. Pečemo dobro uro. Ko je pečeno, previdno razvijemo folijo, piščanca damo na servirni krožnik in dodamo omako, kije nastala ob pečenju.
Tako pečenemu piščancu kot prilogo ponudimo krompir v kosih z maslom in peteršiljem Olupljen in opran krompir kuhamo v soljeni vodi. Ko je kuhan; ga precedimo, vanj zamešamo žlico masla ali margarine in na drobno sesekljan peteršilj. Vse skupaj rahlo zmešamo z žlico, tako da so kosi krompirja le nekoliko zdrobljeni. Pripravljen krompir dodamo pečenemu piščancu in postrežemo s solato po lastni izbiri.
Krhki kvašeni rogljiči
500 g moke, noževa konica pecilnega praška, zavitek suhega kvasa, ščep soli, 250 g zmehčane margarine, 150 g sladkorja, 2 jajci, približno 2,5 dl mlačnega mleka, peki papir, sladkor za posipanje. Srednja rešetka pečice, temperatura 180 stopinj C. Čas pečenja 30 minut.
Za krhke kvašene rogljiče v primemo posodo presejemo moko in pecilni prašek. Dodamo kvas, ki ga vmešamo v moko. Ob robovih položimo zmehčano margarino, jajca, sladkor in dolijemo mlačno mleko. Vse skupaj močno pregnetemo, da se testo loči od sklede in da se na testu delajo zračni mehurčki. Ko smo vgnetli testo, ga na pomokanem prtu takoj razvaljamo in razrežemo na tri enakomerne dele (približno 25 cm). Vsakega teh trakov nato razrežemo na trikotnike, ki na širšem koncu merijo okrog 10 cm. Na vsak tako dobljen trikotnik položimo malo žličko marmelade in od široke strani zvijemo v rogljič ter ga upognemo. Rogljiči naj počivajo približno 30 minut, da nekoliko narastejo, nato pa jih 30 minut pečemo v pečici, ki je ogreta na 180 stopinj C. Še vroče potresemo z mletim sladkorjem. Rogljiče lahko naredimo tudi slane (sir), v tem primeru ne uporabljamo sladkorja, lahko pajih napolnimo tudi s katero drugo maso (orehi, lešniki...), ali pajih zvijemo brez dodatkov.
Afmmm
Za veliko diktaturo zadostuje tudi majhna država.
Tudi majhen predsednik je lahko velik diktator.
C=>
Za politično neodgovornost gre tedaj, ko politik kozle strelja, oblast mu pa municijo plačuje.
Biti srečen otrok - to je nekaj velikega.
Če ne govorim dovolj glasno, me preslišijo, če glas povzdignem, sprašujejo, zakaj se derem.
Kdor izgubi bitko s sabo, tudi v bitkah z drugimi ne bo uspešen.
Dvakratno sranje je, če telefonirate s straniščne školjke.
<=>
Samokritika je nekaj takega, kot bi jež svoj kožuh oblekel z bodicami navznoter.
Revščina je sopotnica upanja na poti v lepšo prihodnost, ki se oddaljuje.
CZ>
Revščina in bogastvo se krepita in oplajata drug ob drugem ter drug proti drugemu.
[ amekdote )
Tako pametni, pa tako...
Vrhunec učenosti starega sveta se je nakopičil v največjem učenjaku tistih časov, Aristotelu. Zaradi njegove vsestranskosti so ga imenovali “orjaka antične znanosti". Vzgojil je vrsto mladih ljudi, ki so postali ugledni znanstveniki. Med njegovimi učenci je hil tudi Aleksander, poznejši makedonski kralj. S svojo globoko življenjsko modrostjo se je Aristotel dvignil visoko nad vsakdanjostmi tedanjega življenja. Nekdo mu je zaupno pripovedoval, da ima pri jatelja, ki za njegovim lirhtom o njem slabo govori. Aristotel je podpihoglavca zavrnil z besedami: “Če me obrekujejo v moji odsotnosti, me nič ne skrbi. V moji odsotnosti me lahko tudi pretepejo.”
K francoskemu skladatelju Hectorju Berliozu je prišel mlad skladatelj, ki je želel, da mu mojster pove mnenje o njegovi skladbi. Ko je slišal skladbo, mu je umetnik rekel: “Vi sploh nimate smisla za komponiranje. Priporočam vam, da se -dokler je še čas - lotite česa drugega." Čez nekaj trenutkov pa je skozi okno poklical razočaranega mladeniča in mu dejal: “Dragi mladenič, ostajam pri svoji sodbi, rad pa hi vam povedal, da so tudi meni nekoč rekli nekaj podobnega."
Filmski igralec Charlie Chaplin je bil že v otroških letih zelo duhovit. V šolo ni rad hodil in se je tudi precej slabo učil. Ko ga je lepega dne oče vprašal, ali je napravil vse domače naloge, je mali Charlie odgovoril: “Ravno zdaj delam zadnjo." Oče je rekel: “Hm, neverjetno! Pokaži mi prvi dve!" Chaplin seje za trenutek zmedel, vendar seje hitro znašel in odgovoril: “Veš, očka, prvi dve bom napravil, ko končam zadnjo."
Nemški fizik in matematik Albert Finstein je potoval z vlakom. V oddelek je prišel sprevodnik in zahteval vozne listke. Einstein je iskal po vseh žepih, po prtljagi, na klopi in pod njo, toda listka ni bilo nikjer. Sprevodnik, ki ga je prepoznal, je ljubeznivo rekel: “Bom pa malo kasneje prišel nazaj.” Ustanovitelj relativnostne teorije mu je odgovoril povsem resno: “S tem mi ne bo dosti pomagano; če ne najdem voznega listka, ne bom vedel, kam sploh potujem!"

za mlade.
Ji
kino
a
\
i
i
i
i
■
i
■>
v
c
V
m
Tudi posavske Unesco šole na jubilejnem 10. taboru
Piran - Učenci in dijaki iz več kot 25 osnovnih in srednjih šol iz Unescove mreže šol iz vse Evrope so se s svojimi mentorji na OŠ v Piranu udeležili jubilejnega desetega mednarodnega raziskovalnega tabora, poimenovanega po projektu Korenine in krila (KiK).
Udeleženci, tudi iz Avstrije, z Norveške, Poljske, Madžarske, iz Romunije, Namibije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, so se ukvarjali z mnogimi dejavnostmi; spoznavali so medsebojne projekte, se Udejstvovali v glasbenih, gledaliških 'n drugih umetniških delavnicah, odkrivali zaklade Pirana in se ob večerih družili ter spoznavali vrstnike iz drugih držav.
Na taboru so bili tudi Posavci, predstavniki OŠ Pišece, 14. divizije Benovo ter Gimnazije Brežice. Tabor v Piranu seje po enem tednu zaključil 1 zaključno prireditvijo in predstavitvijo rezultatov. Projekt KiK vodiki dve šoli in sicer gostiteljica tabora OŠ Cirila Kosmača Piran in OŠ Bratov Polančičev Maribor. Projekt se Prenavlja in razvija na pragu Med-
narodnega desetletja kulture miru (2001 - 2010). Namen projekta je, da bi se med sodelujočimi šolami utrdile delovne in prijateljske vezi, izostril občutek za bogastvo jezikov in kultur, v katerih živijo sodelujoče šole, s projektom pa naj bi se med dragim povečala tudi usposobljenost za komunikacijo ter obseg in kakovost znanja o ljudeh, krajih in državah sodelujočih šol.
Posebnost letošnjega jubilejnega srečanja je bila dvodnevna ekskurzija po Sloveniji, ki sojo poimenovali “Pot mladih”. Mladi so jo začeli v Piranu in prvi dan obiskali Ljubljano in Maribor, prespali na Ptuju, nadaljevali pot do Apač, kjer so pripravili srečanje s šolami v regijah, pred povratkom pa so se ustavili še na pikniku v Pišecah. S. V.
Dogodek s počitnic
Bil je ponedeljek zjutraj. Ko smo vstali, smo odšli hranit živali in opravljat ostala pomembna dela. Kmalu je prišel čas za kosilo. Mamico sem vprašala, zakaj je kosilo tako zgodaj. Odgovorila mi je, da zato, ker se gremo kopat. Po kosilu smo si oblekli kopalke in pripravili stvari. Nato smo odšli na bazen v Krškem. Ko smo prišli, smo plačali vstopnico. Nato smo vsi veseli skočili v vodo. V bazenu smo se igrali petelinčka, plavali, skakali in še kaj. Ko je prišel čas, da odidemo, smo se odpravili in šli na sladoled. Ko smo prišli domov, smo bili vsi izmučeni. To je bil moj najljubši dan med počitnicami.
Vesna Gramc, 4. razred, OŠ Cerklje ob Krki
Prvi šolski dan
Prvega septembra ob osmi uri so se spet odprla šolska vrata za vse učence, za najmlajše pa so na OŠ Dobova poskrbeli nekoliko drugače. Prvošolčki devetletke so skupaj s starši prišli v šolo popoldne. Najprej so si ogledali kulturni programček, ki so ga pripravili učenci razredne stopnje, nato pa jih je pozdravila ravnateljica Biserka Čančer.
Prvošolčki so odšli v nove učilnice, kjer so imeli likovne delavnice, nato pa sojih učiteljice in vzgojiteljica za njihov uspešni prvi šolski dan obdarile. Na koncu pa so tako pomemben dan proslavili še s torto, ki so seje zelo razveselili.
Novinarski krotek OŠ Dobova
Kino servis Brežice
Četrtek, 18.9., ob 19. in 21 .uri Lara Croft: Tomb Raider - Zibelka življenja, akcijski; petek, 19.9., ob 17.30 Medved Pu 2, risani, ob 19. in 21 .uri Lara Croft: Tomb Raider - Zibelka življenja; sobota, 20.9., ob 17.30 Medved Pu 2, ob 19. in 21 uri Lara Croft: Tomb Raider - Zibelka živfjenja; nedelja, 21.9., ob 17.30 Medved Pu 2, ob 19. in 21 .uri Lara Croft: Tomb Raider - Zibelka življenja; četrtek, 25.9., ob 18. in 20.30 Pirati s Karibov:Prekletstvo črnega bisera, akcijska komedija; petek,
26.9.,	ob 18. uri in 20.30 Pirati s Karibov:Prekletstvo črnega bisera; sobota, 27.9., ob 18. uri in 20.30 Pirati s Karibov:Prekletstvo črnega bisera; nedelja, 28.9., ob 18. uri in 20.30 Pirati s Karibov:Prekletstvo črnega bisera; četrtek, 2.10., ob 18.30 Hollywoodski kifeljci, akcijski, ob 20.30 Kaj si dekle želi, komedija.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 18.9., ob 19. uri Štiri peresa, drama; petek, 19.9., ob 18. uri Stevardese letijo v nebo, romantična komedija, ob 20. uri Ena na ena, drama; sobota, 20.9., ob 18. uri Ena na ena, ob 20. uri Štiri peresa; nedelja, 21.9., ob 18. uri Stevardese letijo v nebo; četrtek,
25.9.,	ob 19. uri Tomb Raider 2, akcija; petek, 26.9., ob 18. uri Očkov vrtec, komedija, ob 20. uri Pravila slačenja, erotična komedija; sobota, 27.9., ob 18. uri Tomb Raider 2, ob 20. uri Pravila slačenja; nedelja, 28.9., ob 18. uri Očkov vrtec.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
OGLASI
ILBI d.o.o.
VULKANIZERSTVO LUKEŽ
Prešernova 15,8250 Brežice, Slovenija tel.: +386 (0)7 499 00 80, tax: +386 (0)7 499 00 82
FE Slovenska Vas, 8261 Jesenice na Dolenjskem tel.: +388 (0)7 457 43 60, far +386 (0)7 457 43 61
Cagle F1
Eagle Ventura
KAKOVOSTNE IN HITRE AVTOSERVISNE STORITVE
GoaoffrtAit
i.oun/vt 11/
Čarat Attiro
	
ifctM	n/
	
	It v
"""1 m	lf*
Možnost skladiščenja letnih gum
Kaj pa medtem delajo vaši prihranki?
NLB Naložba Vrta 1 je naložba
v življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskega sklada s potencialno visokim donosom in z zaščiteno glavnico. To povsem novo bančno-zavarovalniško storitev je v sodelovanju s skupino KBC, ki je na tem področju ena izmed vodilnih v Evropi, razvila družba NLB Vita. Njene prednosti in lastnosti so:
•	Neto vplačana premija je v celoti zaščitena.
•	Hkrati z naložbo sklenete tudi življenjsko zavarovanje.
•	Minimalno vplačilo v enkratnem znesku:
1.000 EUR
•	Naložbeno obdobje: do 31. oktobra 2013
(10let).
•	Obdobje vpisa: od 1. septembra do 3. oktobra z možnim predčasnim zaključkom.
•	Več informacij lahko najdete na www.nlb.si.
•	Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke.
•	Vezana je na pozitivna gibanja košarice najpomembnejših evropskih, severnoameriških in japonskih borznih indeksov.
•	Široka razpršenost tveganja po regijah in sektorjih povečuje možnost visokega donosa.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana
Podružnica Posavje - Krško
RENAULT
iših konjih se skriva zver.

Do konca septembra prihranek	%
od 24 5.000,00 do 5 70.000,00 SIT \
pri nakupu osebnih vozil	\
s Common rail turbodizelskimi dCi m(fcorji.4
TPV AVTO d.0.0.. KomUjska 30, OOOO Novo Mo ato
J\V/D li/žilhjB
Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
TsJ.j v/ -iv vi vuv, -iv vi
VU-l
	
Lesokov Brežice d.d. poslovalnica Brežice Cesta bratov Cerjakov 43 8250 Brežice	Posebne ugodnosti pri plačilu z gotovino za okna Glin Žagarstvo, vrata Liko Vrhnika, strešna okna Velux, laminat Haro in kljuke Frascio.
Tel.: 07/49-61-232	
v mesecu septembru


Estaimii eksponate

lf
W
do 60% popusta
ZA vaj: DENAR VAM NUDIMO NAjVEČ
VELIKA IZBIRA SEDEŽNIH GARNITUR NAZALOGI
KUHINJE ŽE ZA NEVERJETNIH 39.990 SIT
MLADINSKE SOBE ŽE OD 48.990 SIT
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)7 48 80 390
/ ** ■ ■n
s
I
s
"
X
5
*
y
*
l
a*
£
d
I
knjižnica brežice
Vsako leto poteka v znanem zaporedju - pomladni svežini sledi poletna vročina, nato se narava obarva v bakrene jesenske barve, zatem nastopi zimski mraz. Nelepša knjiga o letnih časih razkriva skrivnost in lepoto sprememb v naravi ter opisuje, kako se ljudje nanje prilagajamo in jih praznujemo. Otroci, spoznajte, katere ptice gnezdijo spomladi in zakaj se poleti potimo. Naučite se napovedovati jesensko vreme s pomočjo borovega storža in ugotovite, kje pozimi delajo snežne skulpture.
Informacijska varnost, upravljanje s tveganji, varnostna politika in ukrepanje v primeru informacijskih nesreč so teme, s katerimi se boste vsi uporabniki informacijskih tehnologij vedno pogosteje ukvatjali v novem tisočletju. Knjiga Ukrepi v primeru informacijskih nesreč je dobrodošlo branje za vse tiste, ki želijo izvedeti več o elektronskih grožnjah in tveganjih.
Avtotji v knjigi Slepa miš, ti loviš predstavljajo otroško igro. Izpostavljajo pomen otroške igre, vrste iger, razlike v igri dečkov in deklic, vlogo učitelja v igri in podobno. Sledijo posamezne elementarne igre, podroben opis didaktičnih priporočil, ciljev, ki jih s posamezno igro želimo doseči in potrebnih pripomočkov. Z delom Časi v času avtorica išče pot do nastanka človeka, na svojstven način predstavi svoje mišljenje o evoluciji po Danvinu, o smislu iskanja tl missing linka, veznega člena med primati in človeško vrsto.
Knjiga Prodaja nevidnega omogoča vpogled v delovanje tržišča in razmišljanje potencialnih strank. Razkriva največje zmote storitvenega marketinga, katere raziskave so učinkovite, zakaj biti najboljši ni dovolj,. opisuje čustva, ki najbolj vplivajo na vaše potencialne stranke in še marsikaj drugega Priročnik Sklenimo posel z vladarji znapja odgovaija na vprašanja, kaj je to učna pogodba, kako jo učinkovito oblikovati, katere elemente vsebuje, kako jo uvesti v organizacijo, kakšni so primeri tipičnih učnih pogodb in kakšni so odzivi in izkušnje uporabnikov. Učna pogodba je namreč pomemben mejnik v izobraževanju in upravljanju znanja zaposlenih ter organizacij, hirati pa novo sredstvo na kadrovskem področju za pridobivanje in razvoj talentiranih posameznikov.
Ste vedeli, da možgani dojenčka in malčka delujejo dvakrat živahneje kot možgani študenta in da vsrkajo ter organizirajo nove podatke veliko hitreje kot možgani odraslega? V knjigi Miselni razvoj dojenčka in malčka boste našli več kot 1000 iger, od skrivalnic, kratkih pesmic in prstnih iger do zabavnih iger med kopanjem. Zadnje raziskave so namreč dokazale, da prav izkušnje iz zgodnjega otroštva, pridobljene z igro, odločilno vplivajo na razvoj otrokovih umskih sposobnosti.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// Www.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 19. septembra, in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Strmecki, univ.dip.bibl.
,-----------------------------------------N
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
Ime in priimek______________________________
Podjetje(naziv in naslov) __________________
Davčna številka podjetja ___________________
Zavezanec za DDV
Dan
odprtih vrat in vročih
ponudb.
19. in 20. septembra obiščite svojega pooblaščenega prodajalca in serviserja vozil Daewoo in preizkusite novo, vročo Nubiro!
VJt V
DAEVVOO
Avtocenter Rann d.o.o.f
Cesta svobode 37,8250 Brežice T: 07 4992 300, 4992 313
mali oglasi
V centru Brežic, ob gradu, prodam starejšo hišo. Hiša ima centralno kurjavo in dve garaži. Obstaja tudi možnost zamenjave za stanovanje v Ljubljani.
Pokličite 031-548-273.
Prodam tri in polsobno stanovanje v Krškem.
Pokličite 051-205-812.
V najem vzamem dvosobno stanovanje v Brežicah.
Pokličite 031-311-456.
Ugodno prodam kuhinjske in kopalniške elemente, mizo s stoli, regal in omare, ob nakupu nekaj predmetov podarim. Pokličite 49-61-651 ali 040-321-404.
Prodam žagana mešana drva, krompir za ozimnico ter prašiča, težkega okoli 100 kg.
Pokličite 041-664-254.
Prodam okoli 1500 kg črnega in belega grozdja.
Pokličite 07/49-77-404.
Prodam tri čistokrvne psičke, pasme nemški ovčar, stare dva meseca. Pokličite 031-627-827.
Najamem dvo ali večsobno stanovanje ali hišo v Brežicah. Pokličite 041-386-572
V SPOMIN
13. septembra 2003 so minila tri žalostna leta, odkar je za vedno odšel od nas naš dragi mož, oče in stari oče
JOŽE BRATOS - PEPI
z Obrežja
Njegova prezgodnja smrt je pustila globoko praznino v naših srcih, bolečina ob njegovi izgubi pa je neizmerno težka.
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjajo in obiskujejo njegov večni dom.
Žalujoči: žena Dragica, hčerka Marina ter vnuka Damir in Davor
Agencija
Utrinek
je agenc^a za ženitveno posredovanje moških in ! žensk k cele Slovence za resno zvezo
ZAHVALA
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti.
Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, babice, prababice, tašče, tete, botre, nečakinje, sestrične in svakinje
MARIJE OMERZEL
Kraj _ Ulica
Poštna št.
Telefon
Datum
Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic Naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
v________'____________________________________________y
aS prijateljevanje.
Če ste osončeni pokliate, da skupaj poiščemo oartneria za vašo
M štev.: 01/750-31-59 ali 040-791-515
rojene Pleterski iz Pleterij pri Zdolah
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali za svete maše in zvonjenje, cvetje in sveče ter našo ljubljeno pospremili k njenemu večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo g. Žičkarju za opravljene pogrebne storitve in aranžirano cvetje, g. župniku z Vidma za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Jamšku za govor ob odprtem grobu, pevkam in pevcem iz Koprivnice za zapete žalostinke ter g. Francu Arhu za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
V spokojnem naj bivanju najde svoj mir, a sij naj ji božji bo sreče izvir.
Žalujoči: vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.geijevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
DVAJSETA
špranje in okenca posavcev
-*fOl, .	,	%'i' ■"	”• f - '	“*	,	„	. r, -	.	.	»E;....-
Jerca Šantej: “Skrivnosti je treba iskati s srcem!”
8. novembra leta 1964 rojena Sevničanka Jerca, nasmejana in dobrovoljna, pravi: “Nimam rada zime, sem sončen tip. Moja baza je v ateljeju v Šiški, tam je moj svet, poleti pa sem zelo pogosto v Šmarju pod Zajčjo Goro, kjer sem si iz hleva naredila atelje in si postavila bazenček, tam slikam na prostem v naravi. To so mi omogočili moji dragi, ki jih več ni, a to jemljem kot življenje. Zaradi nekaterih stvari pa bi bila najraje kar v Sevnici.”
Vsi otroški spomini so vezani na dedka in babico. Zlasti na dedka, kije odprti in dinamični Jerci predstavljal rešitev vseh problemov in “vandranje” po vinogradih. "Živela sem z mamo in je bila zato bolj stroga. Tako sem si dušo hladila pri dedku. Obdobje sev-niške osnovne šole je bilo zelo aktivno, rada sem imela spremembe in šport in nisem marala ponavljajočih se stvari. Potem je prišlo logično izobraževalno nadaljevanje v brežiški gimnaziji, ves čas pa sem tudi trenirala otroke v gimnastiki. Po končani gimnaziji mi poklic slikarke sploh ni bil v glavi in sem se vpisala na pravo, kar je pri prof. Blažu de Glerii povzročilo kar precej togotnosti. Očital mi je, da pri svoji na-
darjenosti ne vlagam v sebe.” Prav kmalu je tudi sama ugotovila, da študij prava ni zanjo, se vpisala in diplomirala na Višji upravni šoli, kajti mame ni smela razo-
čarati, in ob tem pojasni: “Mama je pri tem “presedlanju” pokazala veliko razumevanja in to njeno razumevanje je večkratni temelj.” Sledi prelomnica v življenju. Naredi sprejemne izpite na FNT - smer oblikovanje tekstilij v Ljubljani in diplomira pri prof. Kirbišu. Glede na učni program tudi slika in postane kreatorka tekstila. Kot modna kreatorka z mamo šiviljo delata kostumografijo za
Oder mladih v Sevnici, kjer je tudi igrala. S hudomušnostjo pripoveduje: ”Za mano je tudi desetletno obdobje natakarice v Poreču in prodaja slik v Narodnom sveuči-lištu. Dejala sem si, če drugi lahko tako služijo, zakaj ne bi tudi jaz in zakaj ne bi tudi jaz malo bolj zares slikala. Ker ni bilo denarja, sem začela s kredo in svinčnikom, nadaljevala pa s tehniko akrila in olja. Svojo prvo rdečo sliko Fausta sem pred nekim novim letom prodala v Sevnici in takrat se mi je vse smejalo in je bil ves svet moj. Če bi znala peti, bi pela, jaz pa rišem.”
Tudi prvo samostojno razstavo dekorativnih slik živih barv je imela na sevniškem gradu, ob odprtju je pel Vlado Kreslin in ji je, kot pravi, močno stal ob boku tako, da sta svečanost speljala v neobičajnem lahkotnem toku. “Vedno težim k nečemu drugemu. Ne vem, kaj me žene, a me žene. Sto na uro, barve pa so moj zaščitni znak.” Najprej pisane, potem vse rdeče. Igralka Violeta Tomič je imela eno Jercino rdečo sliko doma na Miklošičevi, po požaru je ostala cela le slika, v drugem požaru v Metliki pa je zgorela le ta slika. To je zgodba ene njene rdeče slike, prisrčnih in nenavad-
nih zgodbic pa je še veliko. Za njo so številne samostojne in skupinske razstave v Sloveniji in tujini, sodelovanje na likovnih kolonijah, kar pojasni: "Razstavljala sem veliko, samo še v Celju in Mariboru ne. Ker moram “migati” in ker slike morajo živeti, ne pa stati v ateljeju. Izdelujem tudi likovne predloge za celostno podobo Finala svetovnega FIS pokala v smučarskih skokih in poletih Planica in promocije za firme. Počnem stvari na svoj specifičen način - duhovit in humoren, ker sem večni optimist. Tako so me napravili, zato sem sončen tip. Iti dalje, poštudirati kaj noitega in ne biti duhamoren s težko razumljivimi teksti.”
Opravlja poklic, ki ga ima rada in to je najlepše, kar se ji je zgodilo v življenju. Je sam svoj direktor in čaka, da si pridobi status samostojnega delavca na področju kulture, ker mora zadovoljiti še nekatere zahteve Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ko slika, mimogrede posluša glasbo in poročila. Prebira Delo, sprošča se v naravi, ima rada morje, v hrib pa ne bi šla. Jercin razpoznavni znak je smeh.
N ut ja Jenko Sunčič
Kača na vrtu
Bukošck - Marija Deržič (na fotografiji) iz Bukoška je skozi poletno sušo z zalivanjem ohranjala tisto, kar je posajeno na domačem vrtu, tudi papriko in tista sorte rog ji še posebej dobro uspeva. Toda med lepimi rdečimi plodovi je našla tudi slikovito podobo. Spomnila jo je na glavo kače, znamenite kobre, ki se ob indijski piščali zvija nad košaro. Soseda je dala pobudo in zato imamo fotografijo sadeža.
43-letna Marija živi z očetom in prijateljem na manjši kmetiji, hrani živino in prašiče in kot pravi tudi živi od kmetije, saj ni zaposlena in nima drugih prihodkov. A skromen dom odseva pridne roke, stene so polne gobelinov in ostalih ročnih del, ki jih je ustvarjala od 15. leta naprej.
Rože, tudi lončnice, kijih bo kmalu preselila v zavetje hiše, pa krasijo kmečko dvorišče, ne manjka obvezen jesenski okras, buče. Je članica Aktiva kmečkih žena Brežice in ko smo jo povprašali, ali svoj umetniški duh prikaže vsaj tam, je skromna skomignila z rameni, češ, saj to ni nič takega. S.V.
Čl	FUCHS HTROLUl AG je nemika skupina,
ki prouvaja In trii mauva ler sorodna posebne proizvode po celem svetu, Družba je bila ustanovljena leta 1931 s sedežem v Mannhelmu, Nemčija.
Danes zavzema prvo mesto na lestvici svetovnih neodvisnih ponudnikov maziv. DruZba zaposluje preko 4100 ljudi v Ivropl In na ostalih kontinentih po vsem svetu, v vec kot 73 operativnih družbah.
Za okrepitev natega tehničnega oddelka v Sloveniji itcemo
' vodjo za strokovni tehnični suport v podjetju
•	Naloga
Po uspetno zaključenem uvajanju ste odgovorni za tehnično podporo In suport v Sloveniji. V dogovoru s poslovodstvom skrbite za tehnični nivo znanja In uslug na področju maziv In sorodnih proizvodov, pripravo strokovnih prazentacij ter tehnično svetovanje o natlh proizvodih.
•	Vat prodi
Imate vltjo strojno tehnično Izobrazbo, govorite angletko, ste dinamičen in kreativen, ste fleksibilni in suvereno nastopate. Pričakujemo, da imate delovne izkutnje s področja vodenja na področju strojne tehnologije In splotno znanje iz področja kemijske tehnologije. Za nat angažirani tim ste najbolj ustrezni, ce ste stari med 30 in 3S let.
•	Nata ponudba
Ponujamo vam temeljito uvajanje v delo, primerno plačilo in službeno vozilo, tudi za osebno uporabo.
Poiljitt* nam prijavo v angleškem jeziku z vsemi potrebnimi dokazili, fotografijo in življenjepisom do 1. oktobra 2003 na naslov:
FUCHS MAZIVA LSL d o.o.. Krika vas 28b, 8262 KRŠKA VAS
Namesto v dolino skačejo v hrib
Sevnica - 60 kolesarjev iz vse Slovenije se je drenjalo na startu 12. rekreativne gorske kolesarske dirke “Skok na Lisco”, ki jo je organiziral Kolesarski klub Sevnica. Na startu se še ni vedelo, da bo absolutni zmagovalec dirke Jože Smole iz Novega mesta s časom 32.12. Tik za petami oziroma za pedali pa mu je bil Mario Vračič iz Ljubljane. N.C.C.
Osem križev planinskega božjepotnika
Osemdesetletnika je z darilom obiskal tudi se vn iški župan Janc.
lezen, ki seje vsi bojimo, reši pred najhujšim. Tudi njega je, ko je bil mobiliziran v nemško vojsko in se je namesto na ruski fronti znašel v bolnišnici.
Tine pravi, da živi srečno življenje; nikogar ni žalil, nikomur skrivil lasu, kar 68-krat je daroval kri. Za spokojno življenje je hvaležen planincem, zlasti Lojzetu Anzelcu, ki je “vedno skrbel za njegov telesni blagor”, kot se je izrazil Tine.
Klemenčičeva zasl,uga je tudi, da je Sevnica dobila svojo planinsko pot. Skupaj s somišljeniki je namreč ugotavljal, daje žalostno, da poznamo vse vrhove sveta, ne poznamo pa poti in bližnjic med domačimi zidanicami in vinogradi. N.Č.C.
Lamperče - Te dni je v družbi sosedov* prijateljev in planincev praznoval svoj 80. rojstni dan Tine Klemenčič iz Lamperč; častni član Planinskega društva Sevnica in Društva vinogradnikov, krvodajalec, nekdanji poštni uslužbenec, mobiliziranec v nemško vojsko in strastni kadilec, ki so mu za rojstni dan pripravili izvirno ikebano z 80 cigareti.
“Če hočeš dočakati 80 let, moraš imeti veliko srečo,” pravi Klemenčič. Včasih te prav bo-
V Brežicah že nekaj let neuspešno nastaja odlok o oglaševanju, zato nas plakati bombandirajo z vseh nemogočih mest. Posrečeno reklamiranje je tudi pano na prikolici, ki jo lahko zvozili prevažajo naokrog. Vendar pa taka. kot smo jo ujeli v Šentlenartu, ne ho veliko povedala.
Regionalna cesta Brežice-Bizeljsko zaradi težkih kamionov in velikega prometa za potrebe gradnje avtoceste poka po vseh šivih, ob nevarnih neutrjenih bankinah zdaj postaja nevarna tudi razpokana asfaltna plast vozišča. Za kamen spotike si jo je izbral Milko Veršeč, ki zdaj na občinskem svetu županu Andreju Vizjaku ponavlja vprašanja, kaj je storil za zavarovanje te ceste.
Cene brezkofeinske kave z mlekom v nekaterih lokalih na CPB v Brežicah:
Kavarna pri občini -150 SIT Vrtnica -170 SIT Santa Lucia - 240 SIT Splavar - 260 SIT Jazz pub - 300 SIT
To ni reklamni oglas za kavarno pri občini, ampak dokaz, da te “zdravo življenje” v brežiškem mestnem jedru udari po žepu zelo različno; še posebej ob dejstvu, da je ta kava na slovenski ali hrvaški obali cenejša kot v brežiškem lokalu, kjer zanjo odšteješ debelih 300 SIT, in da v trgovini četrt kilograma brezkofeinske kave stane 548 SIT-
Konec aprila je za podjetje, ki ima v lasti trgovino Bcgros v Slovenski vasi, bila izglasovana prisilna poravnava. Direktor Ivan Berišič je takrat napovedal skorajšnje ponovno odprtje, a do tega še ni prišlo, prav tako se direktor ne oglaša na mobilni telefon, da bi nam namere pojasnil. Delavci so v agoniji, lastniki pa imajo menda s trgovino drugačne načrte in naj bi jo ponudili za carinsko skladišče. A kupčija bi po koluarskih govoricah obveljala le, če hi posel šefa lahko prevzel Bojan Tičar.
•izdelava fotografij it vseK j rtflWr»W digitalnih medijev ROŽMAN] do M povečav
•LAMUTOVA 16. MU ŽICI
tel.:07/49 90 260	j|
•c.r.iuo.imzut	.
tfl.:07/'l9 61 15'/	/V,
/ JgflS%

4/'
T O S. .

92
lij
iliif « vi
stiulio orofrsionui/ir	”
m iinuitftskc tlhiltiilui situlo*
(iiiiitalni UthoratoiU	____________________
trgovina	Of
fotografski mu* cj
llOkVllslik
jrn* -'n14*'
V AVGUSTU IN SmiMliliU lOiihiKAi in // numai Nin mediiev 10x1$
50 sit .
SoO