Natalija Ulčnik Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru natalija.ulcnik@um.si Vida Jesenšek Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru vida.jesensek@um.si Slavistična revija 73/3 (2025): 467– 482 UDK 811.163.6'373.7 DOI 10.57589/srl.v73i3.4274 Tip 1.02 Frazeološke konstrukcije – teoretični in leksikografski vidik V prispevku so obravnavane t. i. frazeološke konstrukcije (npr. X vseh X, X ni Y), ki se jim frazeologija v zadnjem obdobju intenzivneje posveča pod vplivom konstrukcijske slovnice, v slovenistiki pa jim še ni bila namenjena opaznejša raziskovalna pozornost. Prispevek podaja teoretična izhodišča za raziskovanje teh frazeoloških enot z modelno skladenjsko zgradbo, izpostavlja njihove definicijske lastnosti in razmerje do sorodnih enot, analizira pa tudi njihovo vključenost v slovenske leksikografske vire. 1 Ključne besede: frazeologija, konstrukcijska slovnica, modelna skladenjska zgradba, leksikografija Phraseme Constructions – Theoretical and Lexicographic Aspects The article discusses the phraseme constructions (e.g. X of all X, X is not Y). Recent phra- seological studies pay considerable attention to this topic under the influence of construction grammar, but such research has not received significant attention in the field of Slovene studies. The article provides a theoretical background for researching these phraseological units based on a model syntactic structure, highlights their definitional characteristics and correlation to related units, and analyses the inclusion of such elements in Slovene lexicographic sources. Keywords: phraseology, construction grammar, model syntactic structure, lexico- graphy 1 Uvod Frazeološka veda se v zadnjih letih pod vplivom konstrukcijske slovnice intenzivno posveča raziskovanju t. i. frazeoloških konstrukcij (angl. phraseme constructions, nem. Phrasem-Konstruktionen), 2 tj. celovitih frazeoloških izrazov z modelno (ne)stavčno skladenjsko zgradbo, ki jo sestavljajo leksikalno ustaljene t. i. sidrne komponente in skladenjsko obvezna, vendar leksikalno variabilna t. i. odprta mesta, ki se z ozirom na kontekst smiselno zapolnjujejo šele ob vsakokratni besedilni rabi, npr. X vseh X: 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta COST Action PhraConRep – A Multilingual Repository of Phraseme Constructions in Central and Eastern European Languages CA22115 in v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 (Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine), ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) iz državnega proračuna. 2 V slovenščini se je pod vplivom slovaškega izraza frazeologizované konštrukcie, ki ga je uporabil J. Mlacek, že pojavil izraz frazeologizirana konstrukcija (prim. Ďurčo 2025), v tem prispevku pa je skladno z nemško in angleško terminologijo, ki prevladuje v zadnjem obdobju, uporabljen izraz frazeološka konstrukcija. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 468 tekma vseh tekem; X in Y sta dve različni stvari: osamljenost in samota sta dve različni stvari; če X, (potem) sem jaz Y: če si ti poškodovan, potem sem jaz papež. 3 Konkretni pomen konstrukcije je spremenljiv, saj je odvisen od vsakokratne zapolnitve leksikalno odprtih mest, razviden pa je nespremenljiv in ustaljen abstraktni pomen konstrukcijske skladenjske zgradbe. Ta je pogosto poudarjeno pragmatične narave in lahko izraža stopnjevanje, npr. X Im (vseh) X RodMn (morje (vseh) morij), stopnjevano zaporedje, npr. X Im za X Or (napaka za napako), dopustno ali pogojno razmerje, npr. X gor ali dol oz. X sem ali tja (vojna gor ali dol, umetnost sem ali tja), ipd. Posledično so frazeološke konstrukcije opredeljene kot celoviti strukturno-pomenski pari. Na tovrstno frazeološko izrazje sta predvsem rusistika in germanistika z zelo raz- nolikimi poimenovanji opozarjali že od šestdesetih let 20. stoletja, prim. med drugim frazeologizirovannye postroenija oz. frazeologizirovannye strukturnye schemy (Švedova 1960, 1970), frazeoschemy (Šmeljov 1977), Phraseoschablonen (Fleischer 1997), mo- dellierte Bildungen (Černyševa 1975, 1986), Modellbildungen (Burger 2015), idioma- tische Konstruktionsmuster (Finkbeiner 2008), Phrasem-Konstruktionen (Dobrovolskij 2011). Še več raziskovalnega interesa pa so frazeološke konstrukcije deležne od konca devetdesetih let, in sicer zaradi možnosti sistematičnega uvida v njihove besedilne po- javitve, ki ga omogočajo besedilni korpusi, predvsem pa v teoretičnih in metodoloških okvirih konstrukcijske slovnice, ki se v sklopu kognitivnega jezikoslovja uveljavlja od osemdesetih let prejšnjega stoletja. V frazeologiji njihovo poimenovanje ostaja zelo raznoliko, kar kaže na relativno novost v razumevanju obsega in tipov frazeoloških enot. Poleg naštetih poimenovanj so v anglistični literaturi kognitivne usmeritve oz. v sklopu konstrukcijske slovnice v rabi tudi izrazi lexically open idioms oz. formal idioms (Fillmore 1988; Fillmore, Kay, O’Connor 1988), constructional idioms (Langacker 1987; Taylor 2015), schematic idioms (Croft, Cruse 2004), open-slot idioms (Marti Solano 2013) idr. 4 2 Raziskovanje frazeoloških konstrukcij 2.1 V okviru tradicionalne frazeološke vede Frazeološke konstrukcije so bile v tradicionalni (germanistični) frazeologiji sicer obravnavane, vendar uvrščene na obrobje frazeološke leksike. Med drugim so bile ome- njene kot modellierte Bildungen oz. typisierte grammatisch-stilistische Konstruktionen (Černyševa 1975, 1986), Phraseoschablonen (Fleischer 1997), phraseologische syn- taktische Schemata (Schindler 1996), Modellbildungen (Burger 2015; Häusermann 1977). Opazno je, da raznolika poimenovanja zrcalijo skupno in tipično zgradbeno lastnost frazeoloških konstrukcij, tj. lastnost modelnosti, šablonskosti oz. vzorčnosti, ki je v neposredni povezavi z lastnostjo ustaljenosti v rabi. 3 Podobno kot je za zdaj neustaljeno poimenovanje frazeoloških konstrukcij, ostaja neenotno tudi navajanje abstraktnih skladenjskih vzorcev, na katerih te temeljijo. V tem prispevku se X oz. Y uporabljata za oznako odprtih, leksikalno variabilnih mest nasploh (neodvisno od besednovrstne določitve). 4 Glede terminološke raznolikosti prim. Schafroth (2020), Ďurčo (2025). 469 Natalija Ulčnik, Vida Jesenšek: Frazeološke konstrukcije – teoretični in leksikografski vidik W. Fleischer (1997: 130–1) t. i. frazeošablone opredeli kot leksikalni pojav na meji med frazeologijo in skladnjo, ki se izmika ustaljenemu razlikovanju med nominativni- mi in komunikativnimi frazeološkimi izrazi, zaradi česar se mu zdi njihova umestitev v frazeologijo celo vprašljiva. Opredeli jih kot stavčnočlenske ali stavčne zgradbe z variabilno leksikalno zapolnitvijo, vendar tudi z neke vrste idiomatičnostjo ustaljene skladenjske strukture, ki se pomensko razlikuje od primerljivega neidiomatičnega skla- denjskega modela. Poudarja, da te konstrukcije temeljijo na vnaprejšnjem, ustaljenem in idiomatičnem pomenu modelne skladenjske zgradbe. Vnaprejšnji, na skladenjski modelni zgradbi temelječ pomen je praviloma pragma- tične narave (okrepitev, relativizacija, ekspresivno vrednotenje glede na nanašalno izjavo, npr. knjiga (vseh) knjig, brat gor ali dol, Kakšna smola!), kar predstavlja poseben izziv za njegovo leksikografsko obravnavo. Poleg tega je opazna visoka stopnja ekspresivnosti, kar frazeološke konstrukcije umešča predvsem v govorjeno oz. pogovorno rabo jezika. V svojem temeljnem delu o frazeologiji H. Burger (2015: 54) z ozirom na J. Häusermanna (1977) primerljive primere uvršča med t. i. modelne tvorbe (nem. Modellbildungen). Pri izbiri poimenovanja se sklicuje na tvorbeno lastnost frazeologije glede obstoja izbranih skladenjskih vzorcev, ki omogočajo bolj ali manj stalne pomenske interpretacije in po katerih nastajajo določeni tipi frazeoloških enot, npr. X za X oz. en X za drugim X v smislu stopnjevanja. Zgodnjo obravnavo tovrstnega izrazja najdemo tudi v slavistiki, predvsem v delu J. Mlacka Syntaktická frazeológia (Mlacek 1976), ki, podobno kot Fleischer, primerljive primere umešča v območje med leksikalno in skladenjsko frazeologijo (prim. tudi Ďurčo 2025: 97–8). 2.2 V okviru konstrukcijske slovnice Raziskovanje frazeoloških konstrukcij, ki torej veljajo za pojav na presečišču leksike in skladnje ter med obema nakazujejo tekoče prehode, je v okvirih kognitivno utemeljene konstrukcijske slovnice deležno posebnega zanimanja, saj je glede na načela te jeziko- slovne smeri jezik razumljen kot strukturiran inventar shematskih konstrukcij, torej kot nabor ponavljajočih se in leksikaliziranih, vendar leksikalno ne nujno v celoti zapolnjenih skladenjskih vzorcev, ki so pri govorcih uzaveščeni, zato jih znajo sobesedilno ustrezno zapolniti. Gre za modelnost na ravni sinteze, kar pomeni, da modeli v določenih morfoloških, leksemskih in pragmatičnih okoliščinah ustvarjajo nove poimenovalne enote. Teoretične osnove in metode konstrukcijske slovnice se tako izkazujejo kot primerno izhodišče za raziskovanje in celosten prikaz raznolike modelnosti teh strukturno-pomenskih parov. Pionirski prispevek h kognitivnim razlagam frazeoloških konstrukcij predstavljajo raziskave A. E. Goldberg (2003, 2006, 2013), ki že v monografiji Constructions: A Construction Grammar Approach to Argument Structure (Goldberg 1995) predstavi konstrukcijski pristop k t. i. argumentni strukturi in poudari vlogo konstrukcij pri določanju smisla stavka. Raziskuje njihovo vlogo v jezikovni rabi in pri usvajanju jezika ter se osredinja na to, kako govorci na podlagi specifičnih primerov posplošujejo Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 470 leksikalne vzorce. Posledično predpostavlja, da so konstrukcije osnovni gradniki jezika in tudi temeljne enote slovnice. Terminologija je tudi na tem področju raznolika in (še) neustaljena, med drugim so frazeološke konstrukcije poimenovane z izrazi lexically open idioms oz. formal idioms (Fillmore, Kay, O’Connor 1988), constructional idioms (Langacker 1987; Taylor 2015), schematic idioms (Croft, Cruse 2004), konventionalisierte Form-Bedeutungspaare (Fischer 2006), idiomatische Konstruktionsmuster (Finkbeiner 2008). 5 V germanistiki prevladuje izraz Phrasem-Konstruktion, ki ga je uvedel D. Dobrovolskij (2011, 2012). Frazeološke konstrukcije je relativno enostavno opredelil kot konstrukcije, ki so poi- menovalne celote in kot take nosilke leksikalnega pomena ter sestavni del besedišča, posamezna odprta mesta v njihovi skladenjski zgradbi pa so relativno variabilna in jih z ozirom na kontekst smiselno zapolnjuje govorec. Razvidno je, da je ustaljen skladenj- skomodelni pomen za frazeološke konstrukcije nujen in da neodvisno od konkretne zapolnitve odprtih mest sodoloča celovit pomen vsakokratnega konstrukta. 6 V zadnjem času se s frazeološkimi konstrukcijami intenzivneje ukvarjajo tudi A. Pavlova (2022, 2024), C. Mellado Blanco (2022, 2023), E. Schafroth (2021), A. Ziem (2013, 2014, 2018) idr. V ospredju je več raziskovalnih vidikov, med drugim vprašanje variant in modifikacij osrednjih tipov frazeološkega izrazja (npr. frazemov, pragmatič- nih frazemov, pregovorov), ki lahko vodijo do analognih vzorčnih tvorb, ter vprašanje ustrezne leksikografske obravnave, ki je pomembna v prevajalskih in jezikovnodidak- tičnih ozirih. Oboje je tesno povezano z dostopom do empiričnih jezikovnih podatkov o dejanski jezikovni rabi, zato so zelo aktualna tudi korpusna in kontrastivnojezikoslovna metodološka vprašanja. Prispevek k slednjemu je npr. mednarodni raziskovalni projekt PhraConRep – A Multilingual Repository of Phraseme Constructions in Central and Eastern European Languages, ki vključuje tudi slovenščino. 7 Frazeološke konstrukcije so torej že nekaj časa predmet jezikoslovnih raziskav tudi v okvirih konstrukcijske slovnice. Bistvena razlika med frazeološkim in konstruk- cijskoslovničnim pristopom pa je v tem, da se frazeologija ozira predvsem na vidike sistemske klasifikacije in dokumentacije izhodiščnih enot, konstrukcijska slovnica pa se analitično osredinja na njihove strukturne, pomenske in pragmatične posebnosti ter omejitve (prim. Ziem 2018). 2.3 V slovenističnem jezikoslovju Frazeološke konstrukcije v slovenističnem jezikoslovju (oz. na primeru slovenščine) še niso bile sistematično obravnavane, saj so večinoma le posredno omenjene v sklopu 5 Deloma so z različnimi poimenovanji povezane tudi manjše razlike v opredelitvi in razumevanju pojava, ki pa za ta prispevek niso odločilnega pomena. 6 Izraz konstrukcija se nanaša na abstrakten skladenjski model, konstrukt pa na njegovo konkretno uresničitev. Prim. tudi Kitanovska Kos (2024). 7 Frazeološke konstrukcije pa so pogosto tudi predmet obravnave na mednarodnih znanstvenih srečanjih, nazadnje na konferenci Evropskega združenja za frazeologijo EUROPHRAS z naslovom Phraseology and communication – Formulaic language in communication (Aarhus 2025). 471 Natalija Ulčnik, Vida Jesenšek: Frazeološke konstrukcije – teoretični in leksikografski vidik frazeoloških, paremioloških in korpusnojezikoslovnih raziskav, kar se odraža tudi na ravni uporabljenega izrazja. Nekatere frazeološke konstrukcije oz. konstrukti so predmet raziskav pragmatičnih frazemov pri N. Jakop (2006), npr. če ne drugega; če se ne motim; kar je preveč, je preveč; kolikor (jaz) vem. O konstrukcijskih vzorcih piše M. Meterc (2017) z ozirom na raziskovanje paremij, npr. Če X, Y; Več X, več Y; v širšem smislu razmišlja tudi o tematsko-konstrukcijskih vzorcih (Meterc 2016), po katerih nastajajo številne individualne prenovitve, npr. X nikoli ne počiva. Statistično izstopajoče formulaične besedne nize v pisni in govorjeni slovenščini raziskuje K. Dobrovoljc (2018), ki poudarja, da govorci v svoj mentalni leksikon ne shranjujejo posamičnih besed, temveč kompleksnejše jezikovne enote (prim. Dobrovoljc 2018: 68); z analizo potrjuje »formulaično naravo komunikacije v slovenščini«, ob tem pa ugotavlja, da je govorjena raba bolj formulaična od pisne (Dobrovoljc 2018: 75). 8 V frazeološki raziskavi paremioloških enot, njihovih variant in variacij E. Kržišnik (2022: 308) omenja frazeološke vzorce, kot sta npr. X je X (posel je posel) in ta je pa kakšna (ta je pa bosa). Razmislek o frazeoloških konstruk- cijah je na frazeološkem delovnem srečanju spodbudila tudi V. Jesenšek (2022), ko je spregovorila o njihovem raziskovanju zlasti v germanističnem jezikoslovnem prostoru. Z medjezikovno primerjavo izbrane ruske in ustrezne slovenske zgradbe (kaj pa jokaš) se je po principih konstrukcijske slovnice ukvarjala K. Kitanovska Kos (2024), ki je obenem izpostavila potrebo po dvojezičnem slovarju konstrukcij. Z vidika prenosa teoretičnih izhodišč v slovenistični prostor in oblikovanja ustrezne terminologije v slovenščini je pomembna objava članka o frazeologiziranih konstrukcijah P. Ďurča (2025), v katerem je podrobneje predstavljen tudi široko uporaben teoretično-meto- dološki pristop za njihovo korpusno raziskovanje. 3 Opredelitev frazeoloških konstrukcij Frazeološke konstrukcije so poseben tip frazeoloških enot, za katerega je značilen specifičen skladenjski vzorec; da so enote prepoznane kot vzorčne, morajo zadostiti kriteriju visoke frekventnosti oz. statistične opaznosti v jezikovni rabi. Zanje je na strukturni ravni značilna večbesednost in skladenjska ustaljenost, pri čemer je njihova zgradba lahko nestavčna oz. besednozvezna, npr. X vseh X, ali stavčna, npr. X ni Y. Sestavljajo jih obvezne leksikalne sestavine, t. i. sidra (angl. anchors), 9 in odprta mesta (angl. slots), ki se leksikalno smiselno zapolnijo ob vsakokratni jezikov- ni rabi, upoštevajoč slovnična, slogovna in sporazumevalna pravila, npr. knjiga vseh knjig, šola vseh šol; Slovenija ni Amerika, šola ni vrtec. Z zapolnitvijo odprtih mest se frazeološka konstrukcija spremeni v konstrukt. Leksikalna zapolnitev odprtih mest 8 Koristna teoretična in metodološka izhodišča za raziskovanje frazeoloških konstrukcij najdemo tudi v objavah P. Gantar (2007, 2015), ki na osnovi korpusnega pristopa podrobneje raziskuje stalne besedne zveze ter možnosti njihovega leksikografskega opisa (prim. tudi Gantar idr. 2021). Avtomatsko luščenje besednih zvez iz besedilnih korpusov natančneje preučuje zlasti Š. Arhar Holdt (2011). 9 Sidra so lahko nepolnopomenske ali polnopomenske leksikalne prvine. Pogosto gre za funkcijske oz. slovnične besede (npr. predloge in veznike), torej sestavine, ki so v rabi visoko frekventne in tudi večpomenske. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 472 lahko izkazuje višjo ali nižjo produktivnost. 10 Omejena produktivnost se kaže npr. v primerih, pri katerih je zapolnitev odprtega mesta odvisna od predhodne leksikalne uresničitve, ko konstrukcija služi kot odzivna replika, npr. Kdaj pa, če ne X (Zdaj ni pravi čas. – Kdaj pa, če ne zdaj?). Omejitve so tudi pomenske, saj je npr. za zapolnitev odprtega mesta pričakovan določen tip leksema, npr. ti si (mi) neki X, pri čemer je X običajno pripadnik poklica oz. oseba z ustreznimi kompetencami: ti si mi neki odvetnik/ ekonomist/psiholog. Na pomenski ravni je za frazeološke konstrukcije značilna ekspresivnost. Pomen osnovnega vzorca ni predvidljiv na podlagi pomenov posameznih obveznih leksikalnih sestavin (sider), temveč je abstrakten in ga lahko razberemo iz celote, ne glede na to, da odprta mesta še niso zapolnjena (prim. Pavlova 2024). 11 Ko se ta zapolnijo, konstrukt okrepi svoj osnovni pomen z dodatnimi pomenskimi odtenki in konotacijami ter pri- dobi slikovitost – stopnjo figurativnosti torej določajo zapolnitve odprtih mest (angl. slot fillers). Natančno pomensko-pragmatično analizo teh skladenjskih zgradb lahko torej naredimo šele, ko so zapolnjena vsa odprta mesta in ko je konstrukt dokončno oblikovan ter umeščen v besedilo, saj se šele takrat uresničuje v določenih okoliščinah rabe in dokončno razvije svoje pragmatične funkcije. 12 Navedeno lahko ponazorimo s primerom »Ti si mi nek filozof ali pa politik!!! Govoriš veliko za pokazat pa nimaš nič!« 13 (Zdrava sol, LN Forum), v katerem prepoznamo konstrukcijo ti si mi neki X s splošno funkcijo posmeha, ki se v konkretnem konstruktu kaže kot kritičen odziv na vedenje posameznika, in sicer na govoričenje in nizko storilnost enega izmed sogo- vorcev v komunikacijskem stiku. Govorci se frazeoloških konstrukcij naučijo ter si jih zapomnijo kot celote, in sicer skupaj s situacijo, v kateri se lahko uporabijo, ter jih kot take tudi jemljejo iz spomi- na. Zanje velja, da so v jezikovni skupnosti konvencionalne, torej splošno sprejete in uporabljane. Pogoste so v vsakdanjih neformalnih pogovorih, značilne pa so tudi za pisna besedila. Nekatere se pojavljajo zgolj kot odzivne replike na predhodno izjavo (govorimo o t. i. eho-konstrukcijah; prim. tudi Ďurčo 2025: 103), zaradi česar z njimi ne moremo začeti novih besedil, druge so pogoste na začetku besedil oz. v naslovih. V govoru jih od istosestavinskih (homonimnih) nefrazeoloških enot pogosto ločuje značilna prozodija. Zaradi svojih značilnosti so te enote lahko večji izziv pri učenju tujih jezikov in v prevajalskih postopkih, zlasti pri strojnem prevajanju. 10 Ďurčo (2025: 98–9) opozarja, da je kljub odprtosti leksikalne sestave spremenljivost teh enot v rabi omejena. 11 Na tem mestu se odpira vprašanje, ali je v ozadju neka izhodiščna frazeološka enota, katere pomen se ohranja tudi, ko izločimo polnopomenske sestavine. V zvezi s tem prim. Meterc (2016: 136): »Z vidika za frazeme tipičnega principa anomaličnosti, ki ponekod vodi do t. i. ‘unikatnih zgradb’ […] gre za enote z dovolj nenavadno zgradbo, da tematsko-konstrukcijski vzorec ohranja vez s semantiko izhodiščne enote tudi, če so vse polnopomenske sestavine zamenjane z novimi«. 12 Frazeološke konstrukcije lahko izražajo spodbudo, dvom, obtožbo, prepoved, dovoljenje, željo, zavrnitev, odpor ipd.; lahko okrepijo oceno, spodbudijo predpostavko, poudarijo temo itn. (prim. Pavlova 2024; Ďurčo 2025). 13 V primeru je zaimek neki uresničen v obliki nek, ki je nastala po moderni vokalni redukciji. 473 Natalija Ulčnik, Vida Jesenšek: Frazeološke konstrukcije – teoretični in leksikografski vidik Pri opredelitvi frazeoloških konstrukcij je pomembno določiti tudi njihovo razmerje do sorodnih tipov leksemov, npr. frazemov in pregovorov, s katerimi si delijo skupne lastnosti, kot so večbesednost, relativna ustaljenost, celovit pomen in zmožnost priklica jezikovne enote iz spomina, podrobnejša primerjava njihovih strukturnih (skladenjskih) in pomensko-pragmatičnih lastnosti pa razkrije tudi razlike. Tipološko razlikovanje je lahko tudi težavno, saj se posamezna polja jezikovnih pojavov medsebojno prepletajo in prehajajo ena v drugo. Jezikoslovje tako v vse večji meri poudarja, da je jezik konti- nuum z veliko mejnimi primeri (Meterc 2019: 37) in da ni prave potrebe po absolutnem in togem razmejevanju sorodnih jezikovnih pojavov, saj se ti v nekem polju lahko pojavljajo v središču, v drugem pa na obrobju. Mellado Blanco (2023) tako govori o kontinuumu med delno leksikalno ustaljenimi in popolnoma leksikalno določenimi konstrukcijami (idiomi); tipološko razvrščanje konstrukcij glede na mero ustaljenosti leksikalnih prvin je prisotno tudi pri Ďurču (2025: 98–9). Frazeološke konstrukcije se torej tesneje povezujejo s frazemi. Od njih se ločijo zlasti po najmanj enem odprtem mestu, ki se z različnimi leksikalnimi sestavinami zapolnjuje ob vsakokratni rabi. Sicer so tudi pri frazemih prisotna (ne)obvezna odprta mesta, ki se prav tako leksikalno zapolnijo z ozirom na vsakokratno rabo, npr. brati koga/kaj kot odprto knjigo: Dobro opazujejo in druge, zlasti bližnje, berejo kot odprte knjige (Gigafida 2.0), a gre pri tem za odraz vezljivosti določenih sestavin. Nasprotno se pri frazeoloških konstrukcijah odprta mesta ne uresničujejo kot rezultat nujne za- polnitve valenčnih mest. Pri frazemih so poleg tega možne sestavinske variante, a so te omejene tako z vidika nabora možnih leksemov kot tudi njihove pomenske bližine, npr. mešati/pomešati/primerjati ipd. jabolka in hruške; rešiti/reševati svojo glavo/kožo (eSSKJ). Zamenjava leksikalnega elementa v varianti frazema, za razliko od frazeološke konstrukcije, torej ostaja znotraj določenega pomenskega polja in nima vpliva na pomen frazema kot celote, lahko pa se razlikuje v stilni zaznamovanosti ali tipu besedila, v katerem se pretežno pojavlja (Gantar 2007: 230–3). Obstaja tudi možnost prenovitve frazema, tj. individualne namerne modifikacije (Kržišnik 2022: 305), ki velja za ustvar- jalno in neustaljeno možnost, npr. »Previdno torej, da ne boste kupili mačka v žaklju oz. psa na Vranskem,« sklene jutranji voditelj Tomaž (Gigafida 2.0), ki je praviloma posamična. Frazem je torej strukturno relativno ustaljena celota leksikalnih elementov, ki ima specifičen (preneseni) pomen, frazeološka konstrukcija pa je produktivni vzorec z različnimi možnimi zapolnitvami odprtih mest (tudi ustvarjalnimi), ki niso vezana na slovnične vezljivostne vzorce, pri čemer šele konkretne leksikalne zapolnitve odprtih mest dokončno prispevajo k nastanku pomensko-pragmatične celote. Frazeološke konstrukcije imajo torej večji pomenski potencial, saj se dokončno razvijejo šele v kontekstu, v katerem pridobijo določene pomenske odtenke, pragmatične funkcije ipd. S frazeološkimi konstrukcijami se povezujejo tudi pregovori, pri katerih lahko v ozadju prav tako prepoznavamo pogoste in produktivne zgradbene vzorce, npr. X je najboljši Y; Kdor X, (ta) Y; Kjer X, (tam) Y; Bolje X kot Y, po katerih so nastali in se ustalili v rabi (Meterc 2016, 2017: 111–7). V navezavi na frazeološko konstrukcijo X je Y so npr. pregovori Čas je denar, Molk je zlato, Dobrota je sirota, Mladost je norost, Manj je več, vzorec X ni Y pa najdemo v primerih, kot so Kri ni voda, Beseda ni konj, Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 474 Eden ni nobeden. V rabi nastajajo tudi prenovitve pregovorov, ki jih pojmujemo kot izvirne posege, pri čemer so v osnovi prav tako prepoznani t. i. tematsko-konstrukcijski vzorci (prim. Meterc 2016: 126), ki se s posebnim namenom zapolnijo z različnimi leksikalnimi sestavinami, npr. X je najboljši učitelj, X je lepa čednost; X za X, Y za Y. 14 Med prenovitve s humornim učinkom sodijo antipregovori, npr. Kdor visoko leta, X: Kdor visoko leta, je pilot/ima lep razgled/daleč vidi (prim. Meterc 2020–). Meterc nadalje izpostavlja, da tematsko-konstrukcijski vzorec sicer izhaja iz neke izhodiščne enote, ki pa jo je ob večjem številu ustaljenih enot težko določiti (Meterc 2016: 134). Med tovrstne primere bi lahko umestili enote, ki nastajajo po širših produktivnih vzorcih – torej po frazeoloških konstrukcijah, npr. Enkrat X, vedno X, pri čemer pa posamezne realizacije (npr. Enkrat tat, vedno tat) ne moremo opredeliti kot pregovor, če še ni bila potrjena njena ustaljenost v rabi 15 oz. splošna poznanost. Navedeni vzorec ima sicer različne leksikalne zapolnitve odprtega mesta, pri čemer opažamo, da je lahko prisotna negativna (X = goljuf, lopov, lažnivec, izdajalec, kaznjenec, prevarant, odvis- nik, narkoman …) ali pozitivna konotacija (v pomenu pripadnosti oz. zvestobe čemu, npr. X = politik, policaj, zdravnica, kolesar, skavt, mama; Apple, peugeot, Facebook; avtomatik, digitalen …). 16 Meterc (2016: 137) ob razmisleku o prisotnosti tovrstnih enot v jeziku izpostavlja, da je treba razlikovati med produktivnostjo in pogostostjo tematsko-konstrukcijskih vzorcev, saj je obstoj frazemov omejen, nekateri so prisotni več stoletij, drugi nekaj desetletij, in tudi vzorci so »lahko produktivni dlje ali manj časa, za seboj pa lahko v določenem sinhronem prerezu pustijo veliko, manjšo ali nično množico ustaljenih enot«. Tudi za paremiološke enote je, podobno kot za frazeološke, značilna variantnost (Meterc 2019: 35; Kržišnik 2022; prim. tudi Marti Solano 2013), ki jo prav tako obravnavamo znotraj posameznega pomenskega polja, saj nima vpliva na pomen enote kot celote, npr. Oči so ogledalo duše, Oči so zrcalo duše, Oči so okna duše. 4 Vključenost frazeoloških konstrukcij oz. konstruktov v slovenske leksiko- grafske vire in možnosti njihovega leksikografskega opisa Analiza splošnih razlagalnih in specializiranih (frazeoloških in paremioloških) slovarjev slovenskega jezika kaže, da so bili posamezni konstrukti že evidentirani. V splošnih slovarjih so te jezikovne enote navedene kot zgledi jezikovne rabe, ki jim je skladno z njihovo zaznamovanostjo navadno dodan kvalifikator ekspresivno in zaradi prepoznanega specifičnega pomena tudi (stranska) razlaga. V SSKJ2 se tovrstni kon- strukti pojavljajo pri iztočnicah, ki so (ne)stalne sestavine frazeoloških konstrukcij, ali pa so uporabljeni kot ponazorila jezikovne rabe pri iztočnicah, ki sicer niso njihove sestavine. 17 Za frazeološko konstrukcijo Kar je X, je X tako v SSKJ2 najdemo v rabi 14 Meterc (2016: 125–6) opozarja, da so nekatere frazeološke enote bolj podvržene prenavljanju kot druge in enako velja tudi za posamezne sestavine teh enot; v nekaterih primerih, kot ugotavlja, lahko število zgledov prenovljenih enot celo preseže število zgledov izhodiščne enote. 15 Pri tem je nižja prisotnost v jezikovnih korpusih sicer pomemben pokazatelj, vendar pa (tudi zaradi narave izhodiščnih korpusno zajetih besedil) ne predstavlja trdnega dokaza o njihovi neustaljenosti (prim tudi Meterc 2016: 126–7). 16 Namesto vejice je lahko uporabljen tudi pomišljaj: Enkrat alkoholik – vedno alkoholik. (Gigafida 2.0) 17 Npr. pod iztočnico sakramènt najdemo konstrukcijo če to ni X, ki je uresničena v ponazarjalnem zgledu če to ni nesramnost, sakrament. 475 Natalija Ulčnik, Vida Jesenšek: Frazeološke konstrukcije – teoretični in leksikografski vidik pogosta konstrukta kar je res, je res in kar je preveč, je preveč. Evidentirana sta kot ponazarjalno gradivo v sklopu iztočnic rés in prevèč, ki sta nestalni sestavini konstruk- cije. V prvem primeru je enota označena s kvalifikatorjem ekspresivno in navedena kot pomenski odtenek prvega pomena, v drugem primeru pa se enota nahaja znotraj frazeološkega gnezda, pri čemer je dodana tudi stranska razlaga z izraženim pragma- tičnim pomenom. 18 rés člen. (ẹ̑) 1. navadno v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo […] / ekspr.: kar je res, je res (SSKJ2) prevèč prisl. (ȅ) […] ● […] ekspr. kar je preveč, je preveč izraža nedopustnost česa (SSKJ2) Pri navedbi znotraj frazeološkega gnezda lahko imajo tovrstne frazeološke enote, ki so v SSKJ2 pogosto podane v širši stavčni rabi, tudi stranske razlage z uporabo nev- tralnih besed ali besednozveznih jezikovnih dvojnic, npr. X za X oz. X na X: korák -a m (ȃ) […] ● […] ekspr. bližali so se korak za korakom počasi, postopno (SSKJ2) dán 1 dnéva m […] ● […] dan na dan, dan za dnem hodi sem kar naprej, zelo pogosto (SSKJ2) 19 Navedene enote se sicer pojavljajo tudi pri iztočnici, ki je obvezna sestavina fra- zeološke konstrukcije (predlog za oz. na), le da se tam nahajajo v sklopu posebnega pomena (z izraženo funkcijsko razlago), npr. za 2 predl. […] 4. nav. ekspr. za izražanje ponavljanja sledenja: tako je šlo dan za dnem, leto za letom, uro za uro; v boju je padel mož za možem; pila je počasi, požirek za požirkom; voz za vozom se je izgubljal v temi (SSKJ2) V nekaterih primerih je jasno nakazana tudi povezanost posameznih obveznih se- stavin (sider) znotraj frazeološke konstrukcije, npr. »gor – dol« (X gor, X dol), kot – »z nikalnico, v zvezi z drug« (nihče drug kot X), prej – »v zvezi z vse« (vse prej kot X), tvoj – »v zvezi s ti« (ti in tvoj X): dôl 2 prisl. (ó) […] ● […] gor – dol /…/ ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to poveda- ti čeprav ti bo morda zameril (SSKJ2) gôr prisl. (ó) […] ● […] gor – dol /…/ ekspr. prijatelj gor, prijatelj dol ne morem ti ustreči, čeprav sva prijatelja (SSKJ2) kot 2 vez. […] 5. ekspr., z nikalnico, v zvezi z drug, drugače za izražanje omejenosti na do- ločeno, navedeno: to mi je povedal nihče drug kot direktor (SSKJ2) prêj prisl. (ȇ) […] 3. v členkovni rabi izraža večjo verjetnost […] // v zvezi z vse izraža močno zanikanje: […] ta človek je vse prej kot prijazen (SSKJ2) tvój tvôja -e zaim. (ọ́ ó) […] 6. v medmetni rabi, v zvezi s ti izraža čustven, navadno ne- gativen odnos do ogovorjenega: pritoževala se je: Ti in tvoj šport; ti in tvoje ribe (SSKJ2) 18 Jakop (2006: 64) v raziskavi pragmatičnih frazemov izpostavlja, da lahko pragmatični pomen prikažemo s strukturo »govorec z jezikovnim izrazom izraža, poudarja, dela kaj«. 19 Konstrukte v pomenu časovnega zaporedja najdemo tudi pri več drugih iztočnicah, npr. úra 1 -e ž […] 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: […] / […] ure in ure se pogovarjati; iz ure v uro je slabše; uro za uro pričakovati; léto 1 -a s (ẹ́) […] ● […] boj za prvo mesto je iz leta v leto, od leta do leta hujši vedno hujši; vsako leto hujši. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 476 V rastočem slovarju eSSKJ (2016–) so frazeološke in paremiološke enote kot slo- govno zaznamovani del leksike prisotne v razdelku Frazeologija. Prikazana je njihova osnovna oblika, ustaljene variante po frekvenčnem merilu (pri variantah besednozveznih frazeoloških enot najdemo tudi strnjeni shematski zapis) in nekateri tipi frazeoloških pretvorb. 20 Pragmatični frazemi in paremiološke enote se začnejo z veliko začetnico in končajo s končnim ločilom. Osnovnim oblikam sledijo morebitni slogovni podatki, opredeljeni s specifičnimi ekspresivnimi kvalifikatorji, kot so ironično, slabšalno, šaljivo, vulgarno, in normativna pojasnila, sledita slovarska razlaga in ponazarjalno gradivo z značilno uresničitvijo v besedilu oz. rabo leksema v realnem besedilnem okolju, kot se izkazuje v besedilnih korpusih oz. drugih besedilnih virih. Navedeno je v nadaljevanju ponazorjeno s primerom Kmet je kmet, ki je uresničitev frazeološke konstrukcije X je X. Enota je označena z ekspresivnim kvalifikatorjem slabšalno, pomen leksikalne enote pa je izražen stavčno in se začne z »izraža, da«. Kmet je kmet. slabšalno izraža, da je od kmeta ne glede na okoliščine treba pričakovati delovanje, mišljenje, ki naj bi bilo zanj značilno, zlasti preprostost, neotesanost, omejenost Kmet je kmet, ne glede na to, kam ga postaviš in koliko denarja mu daš. (eSSKJ) Paremiološke enote so podobno prikazane tudi v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških enot (Meterc 2020–), le da so tam dodani še podatki o vrsti izraza (npr. pregovor, rek, slogan), pomenske razlage pa so lahko tudi večdelne, s čimer so zajeti tudi posamezni pomenski odtenki ali situacije rabe, 21 dodani pa so tudi pomensko povezani leksemi (izkazana medleksemska razmerja). V Slovarju slovenskih frazemov (Keber 2015) najdemo npr. enoto posel je posel (X je X), ki je pomensko pojasnjena podobno kot predhodno izpostavljeni primeri (»izraža, da čustva ne smejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja«). Kljub leksikografskim prikazom posameznih konstruktov pa še nimamo specializiranih slovarjev, posvečenih frazeološkim konstrukcijam. Pomemben korak k njihovi ustrezni slovarski obravnavi, ki bo zajela strukturni, semantični in pragmatični vidik izbranih enot, je narejen s pripravo večjezičnega repozitorija frazeoloških konstrukcij v sklopu projekta PhraConRep. Opisi v okolju GitHub (interno projektno gradivo) predstavljajo pomemben nastavek za morebitno nadaljnjo uporabo in objavo v digitalni slovarski bazi. Ena izmed možnosti prikaza frazeoloških konstrukcij, ki izhaja iz podrobne za- snove v večjezičnem repozitoriju PhraConRep (prim. Pavlova 2024), v okviru njihove celostne obravnave med drugim vključuje naslednje obvezne in neobvezne segmente: frazeološka konstrukcija oz. vzorec, (varianta frazeološke konstrukcije), pomen, primer v izhodiščnem jeziku, oblikoslovne značilnosti, skladenjske značilnosti, pomenske omejitve pri zapolnjevanju odprtih mest, prozodične značilnosti, slogovne značilnosti, raba v besedilih – primeri s prevodi v ciljne jezike, (sinonimi), (dodatne informacije). 22 20 Prim. Kako brati slovar. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–. 21 Za enoto Kmet je kmet je v tem slovarju dodano pomensko pojasnilo, da »izraža podcenjujoč odnos do kmetov«. 22 Npr. povezave do drugih spletnih virov. 477 Natalija Ulčnik, Vida Jesenšek: Frazeološke konstrukcije – teoretični in leksikografski vidik Predpostavljamo, da bo vse večje zanimanje za raziskovanje frazeoloških konstrukcij v prihodnje prispevalo tudi k razvoju njihovega ustreznega leksikografskega opisa. Pri tem Meterc (2019: 42) izpostavlja, da se, kot kažejo izsledki tujih raziskovalcev, per- spektivno raziskovalno področje »odpira s proučevanjem frazeoloških in paremioloških vzorcev /…/, kakršni so na primer X na Y, X za predsednika, Kdor X, ta Y in X je lepa čednost. Te raziskave lahko prinesejo paradigmatski obrat v frazeografiji in paremio- grafiji s povsem novim tipom slovarjev, v katerih bodo imeli vzorci ključno vlogo«. V zvezi s tem se je v širšem jezikoslovnem prostoru že razvila t. i. konstruktikografija (angl. constructicography), nova disciplina (uporabnega) jezikoslovja, ki se posveča evidentiranju in opisovanju jezikovnih konstrukcij ob upoštevanju konstrukcijske slovnice in leksikografije (prim. Lyngfelt 2018). Osnovna enota za opis je t. i. konstruktikon (angl. constructicon), ki je opredeljen kot »konvencionalen in naučen strukturno-funkcijski par z različno stopnjo abstraktnosti in kompleksnosti« (Lyngfelt 2018: 2). Eden od prihodnjih izzivov na področju raziskovanja frazeoloških konstrukcij, ki so pomemben pokazatelj posameznikove jezikovne kompetence, je torej tudi iskanje možnosti leksikografskega prikaza frazeoloških konstrukcij, ki bi bil z ozirom na predvideno ciljno publiko koristen za splošnega oz. specializiranega uporabnika in ki bi bil namenjen rojenim oz. tujim govorcem slovenščine. 5 Sklep Frazeološke konstrukcije kot tip frazeoloških enot so v širšem evropskem prostoru aktualno raziskovalno področje, deležno zmeraj večjega zanimanja, v slovenističnem prostoru pa so še precej neraziskane. Zanje je značilno, da so deloma leksikalno določene, deloma pa variabilne, saj imajo obvezne sestavine (sidra) in odprta mesta. Opredeljujemo jih kot konvencionalizirane strukturno-pomenske celote, ki se nahajajo na meji med leksiko in skladnjo. Višja kot je njihova produktivnost, višja je tudi njihova uzaveščenost in ustaljenost v rabi. Ker so določene konstrukcije razširjene v različnih jezikih, določene pa značilne zgolj za posamezne jezike, je perspektivno tudi njihovo medjezikovno preučevanje in vključevanje v sodobne (večjezične) digitalne jezikovne vire, kar se že uresničuje znotraj projekta PhraConRep. Pregled leksikografskih virov za slovenščino kaže, da so bili posamezni konstrukti vanje že vključeni. V SSKJ2 so npr. večinoma zajeti kot ekspresivne jezikovne enote, s katerimi se ponazarja jezikovna raba, zaradi česar so navedeni kot ponazarjalni zgledi. Nekateri so tudi pomensko pojasnjeni, in sicer bodisi z navedbo pragmatičnega pomena (»izraža« in »za izražanje«), ki nakazuje njihovo pragmatično funkcijo (podobno je tudi v drugih slovarskih virih), bodisi z navedbo nevtralne besedne ali besednozvezne dvojnice v okviru stranske razlage (npr. korak za korakom ‛počasi, postopno’). V pri- hodnje bo treba premisliti o ustrezni leksikografski obravnavi teh jezikovnih enot, ki bi predvidenemu uporabniku ponudila relevantne informacije o vzorcu in njegovi rabi v besedilnem okolju ter ki bi pri opisovanju celostno zajela njegov semantično-prag- matični vidik. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 478 Viri eSSKJ, 2016–. Na spletu. Gigafida 2.0. Na spletu. GitHub. Interno gradivo projekta COST Action PhraConRep. Janez Keber , 2015: Slovar slovenskih frazemov. Spletna izdaja. Na spletu. Matej Meterc , 2020–: Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Na spletu. PhraConRep. Na spletu. SSKJ2, 2014. Na spletu. Zdrava sol, LN Forum, 2003. Na spletu. Literatura Špela a rhar h oLdt , 2011: Luščenje besednih zvez iz besedilnega korpusa z uporabo dvodelnih in tridelnih oblikoskladenjskih vzorcev. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. Harald b urger , 5 2015: Phraseologie – Eine Einführung am Beispiel des Deutschen. Berlin: Erich Schmidt Verlag. William c roft , D. Alan c ruse , 2004: Cognitive Linguistics. Cambridge: Cambridge University Press. Irina Černyše Va , 1975: Phraseologie. Lexikologie der deutschen Gegenwartssprache. Ur. Marija Stepanova, Irina Černyševa. Moskva: Vyššaja škola. 198–261. Irina Černyše Va , 2 1986: Phraseologie. Lexikologie der deutschen Gegenwartssprache. Ur. Marija Stepanova, Irina Černyševa. Moskva: Vyššaja škola. 175–230. Kaja d obro Vo Ljc , 2018: Formulaičnost v slovenskem jeziku. Slovenščina 2.0 2. 67–95. Dmitrij d obro Vo Ls Kij , 2011: Phraseologie und Konstruktionsgrammatik. Konstruktions- grammatik III. Aktuelle Fragen und Lösungsansätze. Ur. Alexander Lasch, Alexander Ziem. Tübingen: Stauffenburg. 110–30. Dmitrij d obro Vo Ls Kij , 2012: Phrasem-Konstruktionen in Parallelcorpora. Idiome, Konstruktionen, „verblumte rede“. Beiträge zur Geschichte der germanistischen Phraseologieforschung. Ur. Michael Prinz, Ulrike Richter-Vapaatalo. Frankfurt am Main: Peter Lang. 327–40. Peter Ď u r č o, 2025: Frazeologizirane konstrukcije v slovaščini in nemščini. Jezik in slovstvo 70/1–2. 95–111. https://doi.org/10.4312/jis.70.1-2.95-111. Charles J. f i LLMore , 1988: The mechanisms of ‘Construction Grammar’. Berkeley Linguistic Society 14. 35–55. Charles J. f iLLMore , Paul Ka y , Mary C. o’c onnor , 1988: Regularity and idiomaticity in grammatical constructions: the case of let alone. Language 64/3. 501–38. Rita f in Kbeiner , 2008: Zur Produktivität idiomatischer Konstruktionsmuster: Interpretierbarkeit und Produzierbarkeit im Test. Linguistische Berichte 216/4. 391–430. Kerstin f ischer , 2006: Konstruktionsgrammatik und Interaktion. Konstruktionsgrammatik I. Von der Anwendung zur Theorie. Ur. Kerstin Fischer, Anatol Stefanowitsch. Tübingen: Stauffenburg. 129–46. 479 Natalija Ulčnik, Vida Jesenšek: Frazeološke konstrukcije – teoretični in leksikografski vidik Wolfgang f Leischer , 1997: Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache. Leipzig: Niemeyer. Polona g antar , 2007: Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop. Ljubljana: Založba ZRC. Polona g antar , 2015: Leksikografski opis slovenščine v digitalnem okolju. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Polona g antar , Simon KreK , Iztok KoseM , 2021: Opredelitev kolokacij v digitalnih slovarskih virih za slovenščino. Kolokacije v slovenščini. Ur. Iztok Kosem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 15–41. Adele E. g o Ldberg , 1995: Constructions: A Construction Grammar Approach to Argument Structure. Chicago: University of Chicago Press. Adele E. g o Ldberg , 2003: Constructions: a new theoretical approach to language. TRENDS in Cognitive Sciences 7/5. 219–24. Na spletu. Adele E. g o Ldberg , 2006: Constructions at Work: The Nature of Generalization in Language. Oxford: Oxford University Press. Na spletu. Adele E. g o Ldberg , 2013: Constructionist approaches. The Oxford Handbook of Construction Grammar Ur. Th. Hoffmann, G. Trousdale. Oxford: Oxford University Press. 15–31. Jürg h äuserMann , 1977: Phraseologie. Hauptprobleme der deutschen Phraseologie auf der Basis sowjetischer Forschungsergebnisse. Tübingen: Niemeyer. Nataša j aKop , 2006: Pragmatična frazeologija. Ljubljana: Založba ZRC. Kako brati slovar. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–. Na spletu. Katja KitanoVsKa Kos , 2024: Что же ты плачешь: Kaj pa jokaš? Sopostavitev ruske in slovenske zgradbe s členki z vidika konstrukcijske slovnice. Philological studies 22/1. 101–34. Erika K r ž i š n i K, 2022: Paremiološke enote – variante, variacije in novi frazemi. Slavistična revija 70/3. 301–14. Vida j esenše K, 2022: Frazeologija med besediščem in slovnico. Dvostransko frazeološko delovno srečanje. Abstrakti. Ljubljana, 16. 12. 2022. 3. Na spletu. Ronald Langac Ker , 1987: Foundations of cognitive grammar. Vol. 1. Theoretical prerequisites. Stanford: Stanford University Press. Benjamin Lyngfe Lt , 2018: Introduction: Constructicons and constructicography. Constructicography: Constructicon Development Across Languages. Ur. Benjamin Lyngfelt idr. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. 1–18. Na spletu. Ramon Marti s oLano , 2013: From Idiom Variants to Open-Slot Idioms: Close-Ended and Open-Ended Variational Paradigms. Research on Phraseology across Continents. Vol. II . Ur. J. Szerszunowicz idr. Białystok: University of Białystok Publishing House. 167–80. Na spletu. Carmen Me LLado b Lanco , 2022: Phraseology, patterns and Construction Grammar. An introduction. Productive Patterns in Phraseology and Construction Grammar. A Multilingual Approach. Ur. Carmen Mellado Blanco. Berlin: de Gruyter. 1–25. Carmen Me LLado b Lanco , 2023: From idioms to semi-shematic constructions and vice versa: The case of [a un paso de X]. Constructions in Spanish. Ur. Inga Hennecke, Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 480 Evelyn Wiesinger. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. 103–28. https://doi.org/10.1075/cal.34. Matej Meterc , 2016: Tematsko-konstrukcijski vzorci nastanka in prenovitve stavčnih frazemov. Slavistična revija 64/2. 125–38. Matej Meterc , 2017: Paremiološki optimum: najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC. Matej Meterc , 2019: Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju in SPP-ju. Jezikoslovni zapiski 25/2. 33–45. Josef MLaceK , 1976: Syntaktická frazeológia. Jazykovedný časopis 27/2. 134–44. Anna p a VLo V a , 2022: Zweisprachige Datenbank der Prasem-Konstruktionen. Multilingual Database of Phraseme Constructions. EasyChair Preprint no. 7654. 1–10. Na spletu. Anna p a VLoV a , 2024: “It is what it is“: Phraseme Constructions Repository. I fraseo- logismi schematici. Questioni descrittive e teoriche. Ur. Federica Casadei, Sabine Elisabeth Koesters Gensini. Roma: Aracne. 197–214. Elmar s chafroth , 2021: Das Lexikon-Grammatik-Kontinuum. Konstruktionsgrammatische Zugaänge zu romanischen Sprachen. Ur. Hans-Jörg Döhla, Anja Hennemann. Berlin: Frank & Timme. 43–83. Wolfgang s chindLer , 1996: Phraseologismen und phraseologische Bindungsebenen. Unveröff. Habilitationsschrift. München: Ludwig-Maximilians-Universität. Dmitrij N. š MeLjoV , 1977: Sovremennyj russkij jazyk: Leksika. Moskva: Nauka. Natalija J. š Vedo V a , 1960: Očerki po sintaksisu russkoj razgovornoj reči. Moskva: Akademija nauk SSSR. Natalija J. š VedoV a , 1970: Grammatika sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka. Moskva: Nauka. John R. t a yLor , 2015: Cognitive Linguistics. The Routledge Handbook of Linguistics. Ur. K. Allan. 455–69. London: Routledge. https://doi.org/10.4324/9781315718453. Alexander ZieM , 2014: Konstruktionsgrammatische Konzepte eines Konstruktikons. Grammatik als Netzwerk von Konstruktionen. Sprachwissen im Fokus der Konstruktionsgrammatik. Ur. Alexander Lasch, Alexander Ziem. Berlin. 15–34. Alexander Zie M, 2018: Constraction Grammar meets Phraseology: eine Standortbestimmung. Linguistik Online 90/3. 3–19. Na spletu. Alexander Zie M, Alexander Lasch , 2013: Konstruktionsgrammatik. Konzepte und Grundlagen gebrauchsbasierter Ansätze. Berlin: de Gruyter. s uMMary Phraseological constructions are characterised as partly lexically defined and partly var - iable, as they have compulsory components (anchors) and open positions (slots). We define them as conventionalised form-meaning pairs that exist in both lexis and syntax. An overview of lexicographical sources for Slovene confirms that individual constructs have already been included in them. In SSKJ2, these are primarily presented as expressive linguistic units that demonstrate common use in the language and serve as illustrative examples. Some construc- tions are further semantically developed, either by providing a pragmatic meaning (such as “expresses” and “for expressing”), which indicates their pragmatic function, or by offering a neutral verbal or phraseological equivalent through a lateral explanation (e.g., step by step 481 Natalija Ulčnik, Vida Jesenšek: Frazeološke konstrukcije – teoretični in leksikografski vidik ‘slowly, gradually’). It is crucial for further research to explore a more suitable lexicographical approach to such linguistic units, which should offer relevant information about the patterns and their usage in textual contexts, and comprehensively address semantic-pragmatic aspects in a process of describing.