St./№ 4
April/Aprile '97
letnik/anno VII
Fotomontaža: S. Simič - Sime
i, d.o.o. Obala ISO, 63SO LUCIJA tel/fax: 066/770-800
'.i -e % o a t> t> •» -a-
KLIMATSKE NAPRAVE TELEFONIJA, GSM PROOAJA-MONTAŽA-SERVIS PANASONIC - MISAKAE
штџ.

IZ VSEBINE:
I d^ Naš obraz: dr. Samo Somrak, zobozdravnik - na str. 2 \ ^ Pozitivna akcija bo pripravila prvomajski kres - str. 4
I	Hoteli čakajo pripravljeni na novo turistično sezono - str. 5
: ff^	Novi javni prevoznik se je "prijel" - str. 6
:	Sprehajanje po Piranu - str. 7 IStrunjanske soline: prekinjena peš pot - str. 8
I v*	Alberto Pucer predstavlja mesec april - str. 10
I ir^	Dve leti od sprejema proglasa o Zeleni občini - str. 12,13
mmmmmmmmmm
POTEM...
Se vam zdi, da na tej fotografiji kaj manjka? Prav imate, če se vam zdUda je Piran kot brez "glave". Tako bi namreč zgledalo starodavno mestece, če bi se - bog ne daj -zgodilo najhujše in bi se stolnica sesedla. Strokovnjaki sicer pravijo, da bi menda stolp ("turn") ostal, ker stoji na stabilnem delu zemljišča, a kdo ve, če ga ne bi cerkvena zgradba potegnila za sabo!? In še najpomembnejše: kaj "se dela", da bi se takšen najbolj črnogledi scenarij ne uresničil? Nič posebnega: zaenkrat so na občini razčistili, kdo je (naj bi bil?) lastnik zemljišča ob stolnici svetega Jurija, na katerem je zazevala opozorilna luknja. Zemljišče je vpisano kot družbena lastnina. Kdo naj bi upravljal z njim, pa ostaja neznanka. Potemtakem je najverjetnejši odgovornež -država (že zato, ker si prilašča vsevprek). Cerkev se v tem primeru - za razliko od gozdov - modro drži ob strani.
frizerski salon metropol
Slavica Udovič s.p. GH Metropol
Portorož, Obala 75a Tel.: 066/74493
Nega las
Vosi lasje Vam bodo hvaležni in v> ponos. Storite kaj za njih! Z veseljem in strokovno Vam bomo pomagali v salonu za zdravljenje in nego las.
TURISTIČNA DESTINACIJA: PORTOROŽ
Portoroški hotelirji - vsaj v Hotelih Morje in Hotelih Palace - so ugotovili, da poslovne strategije svojih podjetij ne morejo (več) graditi le na ponudbi svojih hotelov. Svoje kapacitete lahko potencialnim gostom ponujajo le ob propagiranju kraja kot celote, kar pomeni, da je potrebno sodelovanje hotelskih podjetij in morda celo skrbno načrtovanje komplementarne ponudbe. Morda je korak k tem ciljem (tudi) nedavno ustanovljeno turistično gospodarsko interesno združenje...
Ni dovolj gostom ponujati le lepo urejeno, pa čeprav luksuzno opremljeno sobo v svojem hotelu in širiti ponudbo znotraj svojih hotelskih zidov... Turisti k nam ne prihajajo zaradi tega ali onega hotela (čeprav je seveda pomembno, kako dober je oz. koliko zvezdic ima in kaj vse nudi gostu); turisti prihajajo sem zaradi kraja kot celote, zaradi vsega, kar nudi in kar se dogaja v njem... Zato je nujno, da portoroške hotele obnavljajo, širijo in pestrijo njihovo ponudbo, a nič manj (ali celo še bolj pomembno) je, da hoteli med sabo sodelujejo in se dopolnjujejo in skrbijo za ves kraj.
(L.S.Z.)
NASI OBRAZI
BREZ STRAHU K ZOBOZDRAVNIKU
Ne verjamete? Povprašajte množico otrok iz lucijske osnovne šole, pa tudi prenekatere v srednjih šolah... saj dr.stomatologije SAMO SOMRAK svoje poslanstvo opravlja v šolski zobozdravstveni ambulanti ze od 1983. leta.
Dr. Somrak se pogovarja sproščeno, domala hudomušno, a nje-
- Dr. Somrak, kako vam je uspelo, kako vam uspeva našemu mladezu pregnati strah, strah pred zobozdravnikom, ki se ga še mi odrasli ne moremo otresti?
* "Ne vem, kako je bilo prej, preden sem jaz prišeC se dr. Samo Somrak prisrčno in gromko zasmeje. "Kot študent stomatologije nimaš kaj dosti izkušenj z otroki. Nasprotno, to je za stomatologa novost, strah in groza. Mlad zobozdravnik se otrok boji... jaz še pomislil nisem, da bom kdaj zdravil otroške zobke."
-	Kako ste potem pristali v zobozdravstveni ambulanti lucijske osnovne šole?
*	"Naključje. Veste, v tistih svinčenih in nedemokratičnih časih, ko smo vsi lahko študirali, imeli smo tudi štipendije, sem tudi jaz doštudiral in staž opravljal v Kopru. Dr. Naumovska mi je dopovedala, da so otroci hvaležni, razumevajoči pacienti. Ravno takrat so tukaj planirali šolsko zobozdravstveno ambulanto in me razporedili sem.
Začasno sicer, a sem še vedno tukaj..."
-	Or. Samo Somrak, mar bi želeli biti kje drugje?
*	"So tudi drugi profili v stomatologiji... Saj moraš biti že malo čuden, da vztrajaš v otroški zobni ambulanti; takšna je namreč miselnost."
-	S svojim delom ste naredili ogromno na področju pe-dontologije otrok, preventiva je zaživela, za več rodov je nihče ne bo izničil, si upam trditi...
*	"Preventivno zobozdravstvo je doživelo zagon 1981. leta. V projekt so bili vključeni vzgojitelji, učitelji in seveda starši. Rezultati nedvomno so: dosegli smo zahteve Svetovne zdravstvene organizacije, celo tiste do leta 2000!"
-	Z doseženim smo torej vsi skupaj lahko zadovoljni. Obeti za naprej? Morebiti še zgodnejša preventiva?
*	"Spremembe, ki smo jim priča, predvsem v sistemu zdravstvenega zavarovanja, kjer se uvajajo sicer postopoma, nam ne dajejo optimizma. Vzdrževanje dosežene zobozdravstvene preventive otrok je celo težje, kot je bilo doseči sedanje stanje. Starši, ki naj bi prvi skrbeli za otrokove zdrave zobe, so danes žal pogosto preobremenjeni z reševanjem osnovnih življenjskih nuj kot so: zaposlitev, stanovanje... Drugi akterji so učitelji. A poglejte, kaj vse se dogaja v šolstvu! Kolikšne so obremenitve, saj se sočasno v šolstvo uvaja veliko novosti. Država pa že namiguje, da je preventiva draga..."
-	Obstaja torej možnost, da ne rečem nevarnost, da ostanemo tako brez pomembne preventive, kot je preventiva v šolskem zobozdravstvu?
*	"Vsi se še spominjamo časov, ko je država iz rednih prispevkov zaposlenih krila stroške pedontologije. Bili so to "državni" zobje, ampak bili so ... Danes je zadeva obrnjena na glavo. Kdor ima denar, ima tudi zobe! Ker pa je postala preventiva za državo predraga, se kažejo težnje, da bi jo nudili samo ogroženim. Preventiva pa mora biti kolektivno zasnovana. Slednje vpliva na ves proces in uspehe. Veste, ta naša preventiva ni zakon, je doktrina. Evropa pa ne pozna pedontol-ogov. Razlike med ljudmi in možnosti, ki jih imajo se tako bliskovito večajo."
gove besede in povedi so zaskrbljujoče.
-	Bo treba tudi za otroško zdravstveno zavarovanje dodatno plačevati? Imamo dokaj zadovoljivo zdravstveno varstvo otrok. Ali se mar bližajo časi neenakosti naših otrok tudi v zdravstvu?
*	"Za nekaj, kar smo doslej opravljali rutinsko, je zdaj potrebnih kup pisnih soglasij. Po drugi strani pa moramo zdravniki pojasnjevati pacientom, kje ga je zavarovalnica (beri država) prinesla okrog. Na eni strani poudarjanje človekovih pravic - tako da je treba starše spraševati za soglasje, da lahko sploh skrbimo za zdravje njihovih otrok... Na drugi strani pa neustavljivo krčenje obsega zdravstvenih storitev. Neverjetna je ta dvojnost."
Dr. Samo Somrak je otrok Seče, kot pravi. Materi gospodinji irr očetu Cirilu Somraku, dolgoletnemu direktorju solin, se je rodil pred dobrimi "Kristusovimi" leti. Njegovi mladostni spomini so tu, doma pri nas... Danes jih podoživlja skupaj s svojim sinkom Matejem, petošolčkom. Soproga dr. Sama Somraka je tudi zdravnica, dr. Olga Somrak-Šinkovec in dela v sečoveljski ambulanti.
-	Dr. Somrak, ste se za študij stomatologije odločili zlahka? Ali bi se danes enako odločili?
*	"Danes je vpisanih dvesto študentov stomatologije. V mojih časih je bilo razpisanih petdeset študijskih mest, prijavilo pa se nas je štiriindvajset študentov. Zame je bilo pomembno delati nekaj humanega, plače zobozdravnikov pa so takrat tudi bile relativno visoke. Bili pa so seveda tudi drugi motivi. Danes vlada kolizija. Veste, morala in tržnost ne gresta vkup. Managerji prodajajo, so glavni v družbi, mi pa tu "nekaj" delamo... Če bi se ponovno odločal za humanost, bi bil zobozdravnik, če bi se za profitno dejavnost, pa gotovo kaj drugega. Vem, kaj hočete še povedati. Tudi v zobozdravstvu je profit. Že res, a vztrajam pri svojem: morala in trženje ne gresta vkup."
-	Dr. Somrak, kaj še počne zobozdravnik, ko ne zdravi zob? Naši bralci so, veste, radovedni ljudje?
*	"Ha, ha. Razočaral vas bom in tudi bralce Portorožana. Nič ne počnem. Nič posebnega. Zidam bajto, še kar naprej... Pozimi malo smučamo, poleti se kopamo, lovimo ribe. Nobene načrtne rekreacije, nobenega moderno donečega tenisa...
In se zopet gromsko zasmeje. Ima zamolkel, žameten glas. Dr. Samo Somrak s hudomušno rjavimi očmi, s frizuro "na krtačko"..., tak doktor, ki zna našim otrokom pregnati hudo stisko, pomiriti prestrašena srčeca, takoj ko sedejo v njegov zobozdravniški stol. Le kako mu to uspe, premišljujem. Najverjetneje ni pozabil na lastno otroštvo. Vživi se v otroško dušo in z zvrhano mero razumevanja doseže, da otroci kar sami pritečejo v njegovo ambulanto.
Dragica Mekiš
***
Pred ambulanto dr. Somraka pride Lana iz 4.b razreda OŠ
Lucija. Potrka in reče: "Ali me lahko sprejmete in mi izpulite zob,
ker me boli?" Dr. Samo razumevajoče prikima...
Pred šolo se ustavim in vprašam Tanjo iz 4.c razreda:
-	Ali je te bilo prvič strah zobozdravnika?
"Ne, ker nisem vedela, kam grem."
-	Ali te je bilo drugič strah zobozdravnika?
"Ne, ker sem vedela, kam grem!"
"V	' '	v*,? ;
"" /
MI MED SEBOJ

NAŠ SLAVLJENEC
ČESTITAMO, ZAHVALJUJEMO, VOŠČIMO
*	Da je bilo letošnje srečanje krvodajalcev lahko kar najbolj prijetno in pestro so z darovanjem svojih izdelkov in storitev za srečolov omogočili:
gostišča: Fontana, Delfin, Neptun, Pavel, Verdi; slaščičarne: Expres ("Bučko"), Mignon ter slaščičarna Piran; Caffe bar Eskimo na Bernardinu ter Stare iz Pirana, Foto Quicklab z Bernardina in foto Fokus iz Pirana, lekarna Portorož, cvetličarna "Urška" Portorož, trgovini Tabou in Boža z Bernardina, trgovina STEP Piran, donatorka Rdečega križa gospa Tatjana Dumas-Rodica iz Francije, Kavarna galerija Tartini Piran ter anima-torka Hotelov Morje Irena Dolinšek.
Organizatorji se zahvaljujejo vsem donatorjem in nastopajočim za njihov prispevek k izvedbi letošnjega prijetnega srečanja krvodajalcev, ki ga je popestril tudi ples.
*	Na začetku maja slavita zlato poroko zakonca Tatjana in Jurij MIKYŠKA iz Portoroža. Iskreno jima čestitamo!
*	Naši mami in noni Ivanki Dragici DURŠIČ s Prečne poti v Portorožu iskrene čestitke ob okrogli obletnici - 70. rojstnem dnevu, ki ga praznuje 25. aprila: hči Jadranka z možem Tončijem, vnuki Toni, Marjan in Jadran.
*	Vse najboljše Ninu MANZONIJU z Lepe ceste v Portorožu za 3. rojstni dan, ki ga je praznoval 16. aprila. Veliko sreče, veselja in zdravja mu želijo mama, tata, brat Dino, nona in nono.
*	V Luciji praznujejo svoje rojstne dneve: 8. maja sin Goran, 29. maja snaha Nives, 9. maja pa bo ugasnila prvo svečko vnukinja Enia. Iskreno jim čestitava in želiva obilo uspehov in zdravja tata in mama (deda in nona).
*	April v Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu: prvega v mesecu je svoj rojstni dan slavila Nika HRIBERNIK, 13. Jožica BREMEC, dan za njo pa še Iva BUČAR - JEJČIČ.
Iskrene čestitke od sodelavk in sodelavcev.
*	16. aprila je imela rojstni dan Vilma MILUNOVIČ iz Pirana, sicer načelnica občinskega urada, kjer se "preteka" denar. Vse najboljše ji želijo proračunski porabniki.
*	Uspehov, zdravja, sreče... za rojstni dan Ljubici VUKOVIČ (17.4.), Emiliji POHLEN (18.4.), Lidiji BARRILE (6.5.) in Ivanki PLOJ (10.5.) želijo prijateljice in sodelavke z Rdečega križa Piran.
*	Za rojstni dan, ki ga praznuje 19. aprila, želijo Dori ŠARIČ iz Lucije vse najboljše kolegice.
*	Auguroni per il compleanno a Tatiana DRUŽETA dai familiari.
———n v&f
*	28. aprila ima rojstni dan Nadja SETTOMINI-KRISTL. Da bi se ji izpolnile vse skrite želje ji želijo prijateljice.
*	Sandiju MILHARĆIĆU ki je praznoval svoj rojstni dan 10. aprila in Mateji PRUNK, ki ga praznuje 29. aprila čestita sošolec Jan.
Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov, zahvale... v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabiralniku na stavbi KS Portorož (sivi z napisom KS PORTOROŽ) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (kjer je tudi uredništvo). Objava je brezplačna.
80 let Franca Leskovška
V marcu letos je praznoval svojo osemdesetletnico Franc Leskovšek, profesor glasbe - petja v pokoju iz Lucije. Po rodu je iz Štajerske. Konzervatorij glasbe je absolviral v Ljubljani in pel kot izreden baritonist v operni hiši Sarajeva. Zadnji dve desetletji pred svojim pokojem je kot glasbeni pedagog s svojo pred nekolikimi meseci umrlo ženo, pianistko
Vuko osnoval in vodil glasbeno šolo v Dreie-ichu (Frankfurt). Ta se je prav kmalu zatem razvila v veliko glasbeno središče, ki je dalo kar nekaj priznanih in uspelih glasbenikov franfurtskega okrožja. V zahvalo mu je mesto Dreieich priredilo ob njegovi osemdesetletnici veliko kulturno-glasbeno proslavo v občini Spredlingen. Časopisi tega področja so bili polni hvale in zahvale slovenskima glasbenikoma Francu in Vuki Leskovšek, ki sta tudi oba nosilca prve kulturne nagrade I. 1984 mesta Draieichu. Francu želimo njegovi prijatelji in znanci še mnogo let dobrega počutja in zdravja.
D. M. Zei
2 EDIZIONE EXTEMPORE 01 PITTURA "PADNA"
II gruppo di pittura della Comu-nita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano, organizza la 2a, EXTEMPORE di pittura "PADNA" che si svolgera' sabato 24 maggio 1997, riservata a tutti gli amanti della pittura.
3
POZITIVNA AKCIJA DELUJE!
Vsak začetek je težak, a vredno se je potruditi in vztrajati. Od neke ideje, zamisli pa do njene uresničitve je pogosto dolga in naporna pot. A če verjameš, da ta pot vodi v pozitivno smer in si odločen, da greš naprej, k zastavljenemu cilju, ugotoviš, da ni bistven sam cilj. Kajti kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel! Tisti, ki pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.
Na 16. seji LAS Piran (Lokalna akcijska skupina za preprečevanje tvegane in škodljive rabe drog v občini Piran), ki je bila letošnjega 25. marca, so njeni člani "Pozitivni akciji" svetovali samopomočne skupine. Naj omenim, da so v LAS Piran vključeni strokovnjaki s področja zdravstva, šolstva in sociale. Naša samopomočna skupina ima redne sestanke, na katerih si medsebojno pomagamo in skušamo reševati probleme, katere imamo pri postopni integraciji v "normalno" družbo. Poleg tega pripravljamo razne dejavnosti na področju kulture, športa in rekreacije, skupnosti koristne akcije ter družabna srečanja.
Prvo takšno srečanje, ki ga pripravljamo pri "Pozitivni akciji" in katerega namen je pokazati, da se je z voljo, delom in medsebojno pomočjo mogoče otresti sveta zasvojenosti, bo prvomajski kres. KRESOVANJE bo potekalo 30. aprila na površini med Marino in lucijskim zdravstvenim domom. Poleg kresa, pesmi ob spremljavi kitare in - upam - lepega vremena, bomo ponudili tudi "partizanski golaž".
Za uporabo zemljišča se zahvaljujemo Marini Portorož in g. Enesu Loju za dovoljenje za izvedbo kresa pa Oddelku za notranje zadeve občine Piran.
V imenu "Pozitivne akcije"
Petja Kužel
NAMESTO ZELENICE TENIŠKA DVORANA
Športni park Lucija d.o.o. namerava na zemljišču - zelenici pri igrišču mini golfa (ob dostopni poti v restavracijo Taverna) zgraditi centralni teniški stadion. Območje sicer urejuje zazidalni načrt Lucija I - nadaljevanje, ker pa sodi ta del zemljišča v krajevno skupnost Portorož, je potrebno tudi njeno soglasje k gradnji.
Ob tem je zanimivo, da so v krajevni skupnosti Portorož že leta 1989 obravnavali takrat še osnutek omenjenega zazidalnega načrta in ga zavrnili. Med drugim so krajani izpostavili, da je predvidena tudi odstranitev nekdanje železniške postaje v Luciji in se spraševali, kako lahko Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine sprejme tak predlog. Takrat je piranska skupščina zazidalni načrt sprejela, člani skupščine pa so "in extremis" poskusili rešiti objekt železniške postaje (ki pa - mimogrede - še danes ni ponovno postavljen, kot je bilo sklenjeno).
d.o.o.
PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAULICO
LUCIJA-OBALA 116 TEL. 066/771-998
VSAK DAN - OGNI GIORNO 8.00 - 12.00 16.30 - 19.00 SOBOTA - SABATO 8.00 - 13.00
%	..............."HU.j..m...........
ZAHTEVE KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE PIRAN
(ALI KAKO JE OBČINA NAJPREJ SEBI USTVARILA BRADO)
Krajevne skupnosti v naši občini ves čas svojega obstoja životarijo. Vsako leto znova so se pri občinskih strokovnih službah prisiljene "puliti" za proračunska sredstva. Občinski uradniki jih pač razporejajo po svoji presoji - vsem krajevnim skupnostim enako ne glede na obseg njihovega teritorija, potrebe, število prebivalcev, programe del, stanja zgradb, kjer imajo svoje sedeže, ki so v veliki večini primerov krepko potrebni radikalne obnove. Tudi do novoustanovljenih vaških krajevnih skupnosti (Padna, Nova vas, Sveti Peter, ki je sicer podedoval stavbo, kjer je imela prej sedež KS vasi), uradniki nimajo večjega razumevanja (še posebej do Padne in Nove vasi, ki tako rekoč začenjata znova in ne premoreta niti sobe, kjer bi se krajani lahko sestajali). Najbrž bi v krajevnih skupnostih ne bili tako ogorčeni ob letošnjem osnutku občinskega proračuna, če bi bile občinske strokovne službe pri dodeljevanju sredstev do sebe enako špartanske, kot so do krajevnih skupnosti. In če vemo, da so bogato razvejani občinski uradi prav tako proračunski porabniki, je nerazumljivo, da delijo sredstva iz občinske malhe po kapljicam le drugim.
Nezadovoljni z letošnjim osnutkom proračuna so se v prostorih Krajevne skupnosti Lucija 3. aprila sestali predsedniki in tajnice vseh krajevnih skupnosti z območja naše občine in sklenili naslednje:
1.	Zahtevamo minimalno dotacijo za posamezno Krajevno skupnost v občini Piran iz občinskega proračuna za leto 1997 3.000.000,00 SIT.
2.	Zahtevamo investicijska in intervencijska sredstva po posamezni KS v občini Piran v znesku - 2.000.000,00 SIT, ter sredstva za usposobitev prostorov v Krajevnih skupnostih Padna, Sv. Peter in Nova vas, kot je bilo obljubljeno že iz proračuna za leto 1996 ter na sestankih z županom in načelniki strokovnih služb občine Piran.
3.	Zahtevamo usklajevanje programa Sklada stavbnih zemljišč občine Piran za leto 1997, preden se le ta kot dokončen sprejme na Občinskem svetu. Nezadovoljni so tudi z načinim sodelovanja oz. bolje nesodelovanja z občinskimi službami.
Na področju komunalnega opremljanja, urbanizma, sodelovanja z občinskimi strukturami pri oblikovanju finančnih in operativnih načrtov itd... v naši Občini Piran so jim namreč župan in strokovne službe zagotavljale, da jih bodo vabili, da skupaj razpravljajo o problemih in morebitnih rešitvah ter oblikujejo smernice programov dela predvsem na področju investicij in vzdrževalnih del komunalne infrastrukture. Vendar so na Občini kmalu pozabili na te obljube. Tako na primer v krajevnih skupnostih za razpisane javne obravnave izvejo šele iz Uradnih objav, na svoja pismena vprašanja pa praviloma ne dobijo odgovora oziroma po ponovljenih urgencah in to po nekaj mesecih... Zato so na omenjenem srečanju sprejeli še naslednji sklep:
Zahtevamo aktivnejše vključevanje krajevnih skupnosti že pri samih iztočnicah za pripravo dokumentacij, operativnih in finančnih planov v občini Piran, saj v krajevnih skupnostih poznamo probleme in želje v posameznih sredinah.
SEJEM CVETJA
Hortikulturno društvo Portorož, kot že dolgo vrsto let, tudi letos prireja tradicionalni sejem cvetja. Sejem bo 1. in 2. maja od 9. do 19. ure v večjem hangarju Marine v Luciji.
Društvo za holtikulturo še obvešča, da ima svoj prostor v stavbi KS Portorož, Obala 16 (v mansardi) in bo z rednim delom začelo v maju. O urniku, ko bo pisarna društva odprta za člane in druge, bodo še obvestili.
SEMTERTJA PO PORTOROŽU
PRIPRAVLJENI NA OBETAJOČO TURISTIČNO SEZONO
V lanskem letu so Hoteli Palace zaključili svojo največjo investicijo in na začetku jeseni odprli nov, sodoben termalno - rekreacijski center s sistemom bazenov, savnami, fitness klubom in z izkoriščanjem naravne termalno mineralne vode, ki ima tudi zdravilne učinke. Letos so Hoteli Palace nadaljevali z obnovo svojih hotelskih zmogljivosti. Po prvi fazi pred dvemi leti, ko so preuredili recepcijo in restavracijo Grand Hotela Palace, so letos nadaljevali z obnavljanjem tega objekta, ki se je za zdaj omejilo le na stolp. Po prenovi, ki je bila zaključena pred velikonočnimi prazniki, ustreza namestitev gostov v tem delu hotela standardu štirih zvezdic. Pri posodabljanju GH Palace se niso zadovoljili le s povečanjem udobja z boljšo opremo sob, temveč so izboljšali tudi varnost (protipožarna zaščita) in zmanjšali negativne vplive okolja (protipožarna in protihrupna zaščita). Naložba vključuje še konvertorsko ohlajevanje sob (v poletnih mesecih bo temperatura v njih 5°C nižja od zunanje temperature), ki bo kot stranski učinek imela ogrevanje sanitarne in termalne vode. Zaradi starosti hotela in zaradi slabe kvalitete izvedbe ob njegovi gradnji, je bilo treba vitalne dele stavbe sanirati.
Ob tej obnovi je GH Palace dobil še panoramsko dvigalo, ki je dvakratna pridobitev: razbremenilo bo obstoječa dvigala in nudilo lep razgled na kraj. najbrž pa se bodo nekateri strinjali, da je tudi popestritev objekta.
Po lanski preureditvi Apolla v družinski tip hotela so letos obnovili še restavracijo in recepcijo hotela Neptun, ki so ga preko Apolla povezali s termami oz. celotnim termalno rekreacijskim centrom. Vrednost celotne naložbe znaša štiri milijone DEM.
L.S.Z.
kavarna GALERIJA
Mm
na Tartinijevem tr)>u v Piranu
Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo!
■ ■■ ■
VRAČANJE NA NEKDANJI MODEL YU TURIZMA BI BILA ZGREŠENA STRATEGIJA
V Hotelih Morje menijo, da postaja Slovenija zopet normalen cilj turistov, ne da bi nad njo visela senca balkanskih vojn. Vendar pa ta normalizacija ne pomeni vračanje na stari model turizma, ki je prevladoval v jugoslavanskih časih. V zakup je treba vzeti, da so se razmere v svetu spremenile: eksotični kraji niso več dostopni zgolj bogatim, v sredozemskem prostoru pa smo tudi dobili novo konkurenco (Turčija, severnoafriške dežele). In s temi spoznanji so se v Hotelih Morje lotili obnavljanja svojih zmogljivosti. Pred mesecem dni so zaključili s prvim delom prenove kompleksa hotela Slovenija, ki je - enako kot GH Palace - zdaj v kategoriji hotelov s štirimi zvezdicami. Razen globalne obnove 160 sob in 16 apartmajev, bo Slovenija pridobila še večnamensko dvorano (za kongrese, sprejeme) za 250 oseb. V Hotelih Morje so se odločili reorganizirati ves kulinarični sistem. Zato so združili zajtrkovalnico in restavracijo.
Novopridobljenih 700 kvadratnih metrov bodo zdaj namenili klubski igralnici. Mimoidoči lahko vidimo vpadljivo obnovo Bistroja Riva, ki je zdaj sodobna restavracija s ponudbo lahke, zdrave hrane. Vsi ti posegi - razen ureditve teniškega centra - bodo končani pred glavno turistično sezono.
Za naslednje leto že načrtujejo nadaljevanje posodobitev: obnovo bazenskega kompleksa, ureditev fitness centra in centra alternativne medicine, ob bazenu je predvidena izgradnja dveh igrišč za squash in povečanje garaže za stopetdeset parkirišč.
L.S.Z.
* Bralka pokliče v uredništvo in vzemirjeno vpraša: "Ste videli novo barvo prizidka hotela Riviera?" "Ne! Zakaj?" vrnem vprašanje in že tečem k oknu, da jo vidim na lastne oči. Res je - kako naj rečem -nenavadna. Definirala bi jo kot strupeno zeleno. Pravzaprav bi v prvem hipu vzkliknila kar: "Horror!"
Pa je direktor Hotelov Morje že za Bistro Riva, kjer so uporabili močne, vpadljive barve (modre, oranžne...) povedal, da so to naredili namenoma, da bi "padlo v oči" ali celo "šokiralo". No, fasada hotela Riviera (pa tudi napis Slovenija v enaki barvi) zagotovo doseže svoj namen... Če pa je tudi lepo...? To pa naj raje - prosto po Prešernu - razsodi kopitar!
PRVOMAJSKO KRESOVANJE NA PLAŽI HOTELOV MORJE
V Hotelih Morje se trudijo, da bi svojim gostom pripravili - če je le mogoče nepozabne - prvomajske počitnice v Portorožu. Pripravili so jim sprehode, zabavne družabne igre, odkrivanje še neznanih kotičkov naše obale z nabiranjem školjk in zanimivih kamenčkov, za otroke pa zabavne delavnice, kjer bodo lahko slikali, ustvarjali ali se igrali ob morju...
Tudi domačinov bodo veseli, če pokukamo k njim: na primer v njihov Klub delfin, kjer vsak večer igra Trio Casanova ali pa v bleščečih barvah prenovljeni Bistro Riva, v katerem ob večerih igra One man band Michelle (in kjer imajo - po obnovi lokala - še promocijske cene: preverjeno!). Na večer pred 1. majem - torej 30 aprila s pričetkom ob 21. uri - "morjevci" pripravljajo tradicionalni kres, ki ga bodo prižgali tik ob morju, ob terasi Jurčkove terase, ki bo ne glede na to, v kolikšni meri si bo vreme privoščilo svoje muhe.
BI BILO LAŽJE, ČE BI IMELA LUCIJA STATUS MESTA?
Člane sveta Krajevne skupnosti Lucija je v zadnjem obdobju najbolj zbodel osnutek občinskega proračuna, ki do krajevnih skupnosti ni velikodušen (kot sicer vsako leto). Zadovoljni niso niti z letošnjim predlogom del občinskega Sklada stavbnih zemljišč, saj je vanj vključenih le kakšnih deset odstotkov potreb lucijske krajevne skupnosti oziroma njenih krajanov. Po presoji lucijskega sveta KS ima njihov kraj vse možnosti postati mesto. Treba pa bo seveda najprej raziskati postopke, ki so potrebni za pridobitev tega statusa. Lucijčani menijo, da bi jim višja organiziranost omogočila učinkovitejše reševanje problemov njihove infrastrukture. Vse njihovo moledovanje in urgence pristojnim službam, naj vendar kaj premaknejo, prepogosto naletijo na gluha ušesa: kot npr zahteve za pripravo ureditvenega načrta za območje Seče, da bi končno lahko uredili Formo vivo, peš poti, obalo pod Sečo, kanal Svetega Jerneja... Naslednji problem je cesta v obrtno cono. Tja so se preselila Degrojeva skladišča, širi se skladišče pivovarne Laško, odprl se je diskont Petra..., cesta pa ostaja ista. Zato je lucijski svet sklenil, da ne bo dajal pozitivnih mnenj za kakršno koli spremembo v obrtni coni, dokler ne bo resnega zagotovila za novo cesto. Tako je na primer odklonil, da bi dal soglasje za širjenje (za 1450 m2) Pralnice in čistilnice.
_US.L
NOVI JAVNI PREVOZNIK SE JE "PRIJEL"
Skoraj osem mesecev je, odkar je podjetje I & I od občine Piran dobilo koncesijo za mestni oz. primestni potniški javni prevoz. Medtem so se potniki na soliden prevozni standard, ki ga nudi novi koncesionar, navadili. Mnoge njihove pripombe in predloge pa je I & I tudi upošteval.
Od prevzema javnega potniškega prevoza pa do konca februarja je prevoznik I & I v občini Piran prepeljal 296.795 potnikov, kar je več, kot je bilo predhodno ocenjeno. Seveda predstavljajo velik del prevozi šolarjev, pa tudi zastonj vožnje od piranskega mestnega jedra do parkirišča na Fornačah. Največ potnikov so prepeljali v Piran (63.000), do Strunjana se jih je prepeljalo 14.700, v Sveti Peter oz. v vasi 8.800. Po pogodbi mora I & I urediti dvaindvajset postajališč (ponekod bo treba urediti tudi izogibališča), za katera tečejo postopki pridobivanja dokumentacije. Štirinajst naj bi jih bilo urejenih do konca maja, pred srečanjem predsednikov srednjeevropskih držav, ki bo na začetku junija na Bernardinu. Razen nadstreška (prototip je že postavljen na Fizinah) bodo postajališča imela tudi informativno tablo s shemo mestnega prometa z označenimi postajališči in avtobusnimi povezavami, voznimi redi in prostorom za informacije potnikom... Kmalu naj bi začeli s testiranjem sistema magnetnih kartic, ki naj bi se zaključilo okoli 20. maja. Medtem se bodo pri I & l-ju poskušali dogovoriti za prodajna mesta (morda v krajevnih skupnostih).
Največji problem je, da ni glavnega postajališča, kjer bi buski čakali, zato pogosto stojijo na posameznih lucijskih postajališčih (najpogosteje pri šoli in nasproti TPC-ja). Rešitev problema bi bila prestavitev postaje na eno od skrajnih točk avtobusne linije: v Piran ali v Lucijo. Če bo začetna postaja v Piranu, bo treba zagotoviti vsaj dve parkirišči.
V zaledju občine - v Padni, Svetem Petru in Novi vasi - si želijo, da bi število voženj ostalo enako tudi med poletnimi šolskimi počitnicami. Po mnenju vaščanov je njihova pravica, da imajo zagotovljen dovolj pogost javni prevoz do sedeža matične občine! O številu dnevnih avtobusnih povezav med vasmi in občinskim središčem v poletnih mesecih bo potrebno še usklajevanje interesov in tehtanje finančnih možnosti.
Livija Sikur Zorman
POZDRAV POMLADI V ENOTI JEŽEK
JEŽEK, enota lucijskega vrtca MORJE je zelo delovno dočakala prihod pomladi. Na dan uradnega začetka pomladi, 20. marca je majhen kopač že v zelo zgodnjih jutranjih urah urno brnel ob novi ograji vrtca in kopal jarek. Delo je bilo še za stroj zelo naporno, saj je zemljišče polno kamenja. Kmalu so v vrtec pripeljali sadike okrasnih grmovnic iz drevesnice. Ko se je po 15. uri še zares pričela pomlad, so pridni starši že zavihali rokave. Sadike grmovnic so dobile svoj prostor ob ograji igrišča. Še prej je bilo seveda potrebno odstraniti kamenje z zemljišča, poglobiti jarek, pognojiti zemljo, zatem zasaditi sadike in jih zaliti. To so naredili kar 140 krat, tolikokrat kot je bilo pripravljenih sadik.
Težjega dela so se v glavnem lotili očetje, druga lažja dela pa so opravili otroci in vzgojiteljice. Olepšali so tudi skalnjak pred vrtcem in dosedanje gredice osvežili z novimi sadikami. Starši so se delovni akciji polnoštevilno odzvali, zato so z delom kmalu končali.
Tako je vrtec Ježek dobil prijaznejšo in lepšo podobo, kar je seveda bila želja vseh, ki so sodelovali pri olepševanju okolja.
V vrtcu Ježek se zahvaljujemo vsem otrokom, ki so sodelovali: tistim, ki so še njihovi ljubljenci in tistim, ki so bili nekdaj in so se radi vrnili v njihove vrste k delovni akciji. Predvsem pa se zahvaljujejo staršem. Brez njihove dobre volje in truda bi tega velikega dela sami ne zmogli.
Bilo je vsem lepo. Otrokom pa bo v prijetnem okolju njihovega vrtca zdaj otroštvo še lepše.
(M.B.)
PO^VL^C
ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji
*	Expres izdelava ključev
*	Računalniško graviranje
*	Pokali, športna priznanja
*	Štampiljke
Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke.
Obenem vam voščimo vesele prvomaj praznike.
- ШШШ
...........
PIRAN PIRANU

GOVORICA FOTOGRAFIJ
V piranski kavarni Galerija Tartini se je 5. aprila zgodil dogodek, ki je marsikoga od kavarniških gostov prežel z nostalgijo. Pod tematskim naslovom Mavričnost Pirana smo si ob spremljavi sugestivne glasbe Lade Jakša lahko ogledali opus dia projekcij našim bralkam in bralcem že dobro znanega fotografa S. Simiča - Sime. Iz fotografij Pirana, njegovih ljudi in dogajanja v njem veje fotografova ljubezen do mesta. Vendar pa, naj raje spregovori S.. Simič Sime sam, s svojimi fotografijami.

KO SE PO PIRANU SPREHAJA ZANIMIVA DRUŠČINA, ODKRIJE
MARSIKAJ...
Piransko Društvo za kulturo bivanja se na naših straneh pogosto pojavlja s svojimi opozorili in predlogi, kako izboljšati in polepšati naše okolje, pa z apeli krajanom in pristojnim službam... Zanimiv pa je bil sprehod po piranskih ulicah, ki so se ga konec marca meseca udeležili predstavnica Društva (gospa Daniela Paliaga) in predstavnika komunalnega podjetja Okolje (gospod Bruno Stanič in g. Jelenič).
Na piranskih ulicah ni težko naleteti na umazanijo in smrad. In kaj je odkrila zanimiva skupinica, ki se je onega marčevskega dne napotila po uličicah starega mesteca?
*	Odvoz odpadkov - Mesto je v največji meri preplavljeno z odpadki predvsem ob koncu tedna. Odpadke delavci Okolja odvažajo ob sobotah in ponedeljkih zjutraj. Društvo za kulturo bivanja predlaga, da bi odvoz uvedli morda tudi ob nedeljah (namesto kakšnega dneva med tednom). Predstavniki Okolja pravijo, da je takšna rešitev povezana z večjimi stroški, urnikom obratovanja deponije, nedeljskimi nadurami...
*	Smetnjaki (zabojniki za odpadke) - Društvo za kulturo bivanja in meščani pogosto opozarjajo, da so smetnjaki umazani, kovinski pa tudi poškodovani. Na obhodu se izkaže, da je Okolje nedavno precej smetnjakov zamenjalo z novimi (predvsem čistejšimi!), druge pa končno opralo. Odstranili pa so tudi smetnjake, ki so stali pred občinsko palačo. Pravzaprav bi bilo treba skupaj s krajevno skupnostjo ponovno proučiti primernost nekaterih lokacij za smetnjake (npr. na Židovskem trgu, kjer so Lenassijeve skulpture).
Druščina sprehajalcev se loti razprave o možnosti zbiranja odpadkov v vrečkah, saj množica smetnjakov ne doprinese k lepšemu videzu mesta, zgodovinskega spomenika!
In kako preprečiti, da bi smetnjake napolnili z embalažo? Prav trgovci in gostinci, ki so največji krivci za to, bi se morali zavedati, kako pomemben je zanje videz mesta z vidika zaslužka!
*	Vsakodnevno čiščenje in pranje ulic je morda najbolj boleča točka mesta. Sprehajalci se strinjajo, da je nujno treba izboljšati delo komunalnih delavcev, ki čistijo piranske ulice in trge in - kjer je mogoče - pogosteje uporabljati stroje za čiščenje.
Društvo za kulturo bivanja trdi, da je bil lani Piran opran samo dvakrat. (Na srečo Okolja je bilo lansko poletje zelo deževno, kar pa ni bila sreča za turizem!). Pogostejša uporaba mehanizacije bi seveda vplivala na občinski proračun (posredno pa seveda tudi na žepe občanov...). Potrebno pa je pogostejše pranje vsaj kritičnih točk, meni Društvo.
*	Grafiti (napisi) na zidovih - Kdo jih je dolžan evidentirati, zbrisati oz. odstraniti? O problemu bodo seznanili župana in komunalno inšpekcijo.
*	Javno stranišče je v mestu nujno potrebno. Zdaj marsikdo uporabi kar plažo v bližini glavnega pomola, podhode ob gostilnah...
*	Zabojniki za rože - V dogovoru z meščani, ki bi zanje skrbeli, bi jih lahko namestili na Trgu 1. maja, na Židovskem trgu... Društvo za kulturo bivanja še predlaga, da bi podjetje Okoljeskupaj z Občino Piran pripravilo prodajno akcijo okrasnih rastlin, na kateri bi lahko kupovali ceneje in tako vzpodbudili olepšanje mesteca.
*	Vzdrževalna dela - Kdo je dolžan popraviti ulični tlak, ulične parapetre...? Kdo naj to sploh evidentira?
*	Vloga in naloge komunalne inšpekcijske službe - Njena naloga je tudi nadzor javne čistoče in kaznovanje kršilcev: tako odlaganje odpadkov kot iztrebkov psov in drugih domačih živali! Društvo tudi zahteva, da inšpekcija ugotovi, kje so divja odlagališča smeti, ki jih v Piranu ni malo! Opozarjati (in kaznovati) pa bi morala tudi nemarne prebivalce, ki ne skrbijo za higieno in urejenost svojih vež, vrtov, pritličnih oken...
Tako, sprehod je končan. Bilo je naporno. A upamo, da tudi koristno! Bomo videli po naslednjem takem obhodu.
(Povzela L.S.Z.)
7
PRAVNI VAKUUM ALI ZAKON PRAZNIH GLAV?
Lansko jesen je Krajevna skupnost Strunjan začela biti plat zvona,
ko je ugotovila, da je po sprejemu zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini (U rl. RS št. 16/96) in vladnega sklepa o kulturnih spomenikih in naravnih zakonitostih (Ur.l RS, št. 46/96)

Prekinjena peš pot skozi Strunjanske soline, kjer je bil vrtljivi mostiček. Zdaj si presenečeni sprehajalci iščejo novih poti (glej fotografijo).
SOLIDARNOST UBLAŽILA POSLEDICE POŽARA
Kot je že znano iz naše prejšnje številke, je Območna organizacija Rdečega križa Piran objavila žiro račun za zbiranje denarnih sredstev za družino Čeligo, ki ji je v noči od 28.2. na 1.3. t.l. pogorel večji del stanovanjske hiše v Dragonji. Po poldrugem mesecu trajajoči zbiralni akciji objavljamo tokrat imena donatorjev pomoči. Zbranih je bilo 651.000,00 SIT, ki so jih predstavniki RK-ja že izročili prizadeti družini. Ob takratnem obisku nas je - za razliko od prvega obiska po požaru -pričakala že pokrita hiša. Prijetno presenečeni smo od zakoncev Čeligo izvedeli, da sta to uspela le z veliko finančno in moralno pomočjo sokrajanov. Prepričani smo, da bo prebolevanje posledic, ki so jih Čeligovi utrpeli v nesreči, z nadaljnjo obnovo hiše, čimkrajše.
In zdaj še imena donatorjev denarne pomoči: PACORINI" d.d.o. Koper 500.000,00 SIT; Združena lista socialnih demokratov Piran 50.000,00 SIT; Ana Tuljak (Koper) 20.000,00 SIT; Breda in Branko Matič (Koper) 15.000,00 SIT; Avgust Gojkovič (Koper) 10.000,00 SIT; družina Knez (Portorož) 10.000,00 SIT; Karmen Vuga (Koper) 5.000,00 SIT; Dorijana Grižon (Šmarje) 5.000,00 SIT; Valter Grižon (Šmarje) 5.000,00 SIT; Darja Hudales (Izola) 5.000,00 SIT; Anton Brec (Šmarje) 5.000,00 SIT; Tilka Čelhar (Portorož) 5.000,00 SIT; Jasmina Černič (Portorož) 5.000,00 SIT; Alojzija Fajt (Lucija) 3.000,00 SIT; Lidija Školaris (Lucija) 2.000,00 SIT; Zvezdan in Ondina Reja (Krkavče) 2.000,00 SIT; Drago Rešek (Portorož) 2.000,00 SIT; dr. Novkovič (Hrvatini) 2.000,00 SIT.
ogromen del zemljišč in nepremičnin postal državna last Občini so torej čez noč vzeli njeno lastnino in s tem pravico odločanja o njej (sicer so )o s tem odvezali skrbništva nad njo, a to je že druga zgodba) Ker je v Strunjanu velik del zemljišč (Strunjanske soline, Stjuža ) občina razglasila za krajinski park, se je država lahko polastila lepega koščka naše obale... Strunjanska krajevna skupnost je občinski svet pozvala, naj razpravlja o morebitnih posledicah tega ukrepa, naj sprejme stališče, kaj takšno poseganje "od zgoraj" lahko pomeni za življenje v kraju, za njegove ljudi... Pa si vrli občinski svetniki (najbrž še manj občinski uradniki) tega apela niso kdo ve kako vzeli k srcu.
Rezultati tega lastninjenja pa so zdaj že tu. Podjetje Droga, ki ji je občina za 99 let dala v najem Strunjanske soline, je konec marca odstranila vrtljivi mostiček v solinah in s tem prekinila staro peš pot. Most je namreč potreboval popravila; nekdo se je ob njegovo desko poškodoval in od upravljalca solin celo zahteval 1,1 milijona tolarjev odškodnine, kar je sicer Droga zavrnila.
Najlažje je bilo pač most odstraniti! Po najemni pogodbi z občino je Droga sicer dolžna peš pot in mostiček vzdrževati. A kaj, ko občina po lani sprejeti zakonodaji ni več lastnica solin! Je torej pogodba z Drogo veljavna?
Država pa se v tem času z Drogo (ali kom drugim) ni potrudila skleniti nove pogodbe. (Ma kaj briga boga - državo nek nepomemben mostiček nekje na koncu sveta?) Pravna praznina? Medtem pa praznina med bregovoma solin v Strunjanu ostaja - prazna. Prav simbolično: v visoki državni politiki na veliko govorijo o mostovih, potem pa ne znajo poskrbeti za en droben (a pravi!) mostiček!
Livija Sikur Zorman
* Najbrž bi podobne paralele lahko potegnili za del strunjanske plaže, o kateri se prepirata piransko javno komunalno podjetje Okolje in Zdravilišče Krka. Čigavo je pravzaprav zemljišče, na katerem se razteza Krkino kopališče? Kdo bo odločal o višini (ceni) najema oz. koncesijskem prispevku? In kdo bo denar pospravil v žep?
Privoščite si najboljše iz pekarne Stari pek.
Sladice za vso družino in za darilo lahko kupite v Luciji, v trgovini ob pekarni Stari pek (nasproti vhoda v videoteko) ali v Portorožu, v slaščičarni Mignon (pri bleščeče obnovljenem hotelu Slovenija).
Za praznike se praznično imejte!
Zato obiščite Stari pek in Mignon, ki vam ob 1. maju iskreno čestitata!
ЛгсД*«**?
V'
S?-
Ф \
А^фјфм
KDAJ TURISTIČNO INFORMATIVNI PROSPEKTI NAŠE OBČINE?
Precej polemik (predvsem med Občino Piran in turističnimi delavci) je v obdobju, ko je biio v tujini največ turističnih sejmov, na katerih se sklepajo pogodbe za glavno tuirstično sezono in kjer se že sluti, kolikšno bo dejansko zanimanje za posamezno turistično destinacijo, sprožilo pomanjkanje turističnih prospektov za našo občino. Kdo je kriv, da novih, sodobnih propagandnih prospektov, ki bi celovito in učinkovito predstavili lepote naših krajev, ni, je težko reči. Protour, ki je prej - morda ne ravno najbolje - skrbel za propagiranje celotne turistične ponudbe v naši občini, je na koncu le še životaril (in na kraju odmrl), Turistični informativni center je šele lansko poletje prevzel del njegovih nalog, poleg tega pa se je ves čas ukvarjal s pomanjkanjem denarja, gospodarsko interesno združenje za turizem pa je bilo - po dolgotrajnih porodnih krčih - šele ustanovljeno.
No, Občina Piran in njen Turistični informativni center pa medtem vendarle nista stala povsem križem rok. Ljubljanskemu inštitutu za komunikacije in informatiko oziroma njegovi skupini SIS art sta naročila izdelavo osnutka promocijskih, informativnih, turističnih prospektov za našo občino. Skupino
SIS art niso izbrali "na pamet". Skupina ima namreč kaj pokazati, saj je izdala že izredno kvalitetne turistične vodnike za Piran in Portorož, lahko pa se izkaže še s številnimi uspešnimi predstavitvami drugih slovenskih krajev. Strokovnjaki, zbrani v skupini SIS art, menijo, da današnji turisti od prospektov pričakujejo več od informativnosti.
Prospekt, ki ga bo človek z veseljem vzel v roke, naj bi bil avtorski, na visoki, lahko rečemo celo umetniški ravni... In štiri primere prototipov takšnih prospektov (zgibank) je skupina SIS art za našo občino že pripravila. Vanje je vnesla tudi elemente (za zdaj še osnutka) celostne podobe občine. V prospektih se kot rdeča nit vlečejo: obzidje, hostoričnost, obmorskost, opredelitev za zeleno občino in - estetika. Pravzaprav je projekt že tako dodelan, da bi prvo zgibanko, s katero se naši kraji gostu predstavijo (Dobrodošli) že lahko dali v tisk. Turistična sezona je skorajda pred vrati, turistični delavci pa ostajajo s starimi prospekti (kolikor jim jih je sploh še kaj ostalo). Če še vemo, da je za pripravo tovrstnih (kvalitetnih) projektov potrebno vsaj leto dni, ugotavljamo, da (spet) krepko zamujamo.
Livija Sikur Zorman
PORTODEKAGRAMI
•	Močno serpentinasta cesta od Dragonje do Svetega Petra je v
precejšnji meri nevarna in polna kritičnih točk (še posebej prvi ovinek z zgornje strani ceste). Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Piran se je odločil, da začne s postopki za rekonstrukcijo te ceste. Najprej bo seveda javni razpis za zbiranje ponudb izdelovalcev projektov obnove ceste, ki bo potekala postopoma.
•	Učenci mariborske šole Bratov Polančič, ljubljanske osnovne šole Ledina in piranske osnovne šole Cirila Kosmača so pripravili shemo za domačo stran na internetu za slovensko mrežo UNESCO.
•	V portoroški Marini skupaj z ljubljanskim studiem 37 pripravljajo že drugo mednarodno navtično razstavo Internautica '97, ki bo od 14. do 18. maja.
•	Modno krojaštvo Piran, ki je obratovalo v prostorih na obali v Piranu (nedaleč od galerije Meduza II), se je po sporazumu z Občino Piran izselilo. Zdaj je odprta pot za ureditev Pečaričeve galerije.
•	Ob prazniku piranskega patrona, svetem Juriju, je na Tartini-jevem trgu v Piranu 26 aprila že IV. turnir v igranju starodavne igre pandolo Prireditev pripravlja Skupnost Italijanov G. Tartini Piran, portoroško Turistično društvo pa sodeluje predvsem z organizacijo sejma in tombole
•	Prva generacija sedanjih piranskih gimnazijcev je 19. aprila v GH Metropol odplesala svoj maturantski ples, ki ga je s svojim obiskom počastil tudi gospod župan Franko Fičur s soprogo. Ob tej priložnosti je ravnateljici Gimnazije Piran, gospe Vojki Štular, svečano podelil priznanje občine Piran - Zlati grb Pirana.
SE BODO VODNIM ŠPORTOM VREMENA ZJASNILA?
Poročali smo že o peticiji za gradnjo bazena namenjenega vodnim športom in doma vodnih športov v naši občini. Pobudnik peticije je bil domači klub vaterpolistov, podpisalo pa jo je 1705 ljudi.
Peticija, ki opozarja na zapostavljenost vodnih športov v naši občini, je bila namenjena tudi občinskemu svetu, ki bo najbrž kmalu razpravljal o njenih pobudah. Nanjo je že odgovoril direktor Športnega centra Piran, gospod Zdenko Vozlič, ki meni, da je peticija v tistem delu, kjer Športni center in njegovega direktorja "okarakterizira", žaljiva, neresnična, da zavaja podpisnike... Sicer pa v Športnem centru menijo, da je peticija pozitivna, saj pravzaprav pomeni podporo njihovim prizadevanjem za izgradnjo bazena in centra vodnih športov. Športni center se trudi, da bi že letos stekle priprave za gradnjo olimpijskega bazena, ki bi ga po veljavnem prostorskem aktu (za območje Vojkov dom) lahko začeli graditi na osrednji portoroški komunalni plaži, s katero upravlja javno podjetje Okolje. Za bazen bi bilo treba, po grobi oceni, odšteti okoli 275.000.000 tolarjev.
Kdaj bi se lahko lotili gradnje doma vodnih športov, pa je še čista neznanka, saj ureditveni načrt za portoroško območje Bernardinska vrata - skladišče soli, v okviru katerega je predviden omenjeni dom, občinski svet sploh še ni sprejel.
Livija Sikur Zorman
APRIL SE PREDSTAVI
\Л
O izvoru imena april obstaja več razlag. Ime naj bi dobil po latinski besedi APRIRE - odpreti (narava se odpira) ali po APRICUS - sončen (začne dobivati svojo moč). Nekateri povezujejo z imenom APRO za Afrodito ali po indoevropski besedi APERO, ki pomeni naslednji. Po rimskem koledarju je bil drugi mesec v letu (sledil je prvemu - marcu). Slovensko ime za april je MALI TRAVEN. Stara imena pa so še: traven, travnjak, zelenar, jurjevščak (po godu sv. Jurija), štrtnik (četrti mesec v letu) in ovčjider.
Starih slovenskih vremenskih pregovorov za april je veliko, ta dan pravita: Ako je na Jurjevo lepo vreme, bo dosti vina in Kadar Poglejmo le nekatere. Če je april deževen, kmet ne bo reven in Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje. Da je aprila vreme muhasto, pravita tudi naslednja pregovora: Mali traven ima devet vremen na dan ali April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi. Sicer pa: Če je april deževen, kmet ne bo reven.
Navada prvoaprilskih šal je dokaj stara, čeprav naj bi šele francoski kralj Ludvik XIV. leta 1713 "uzakonil" 1. april kot dan norcev in lažnivcev. To pa zato, ker naj bi ga tega dne njegov dvorni norec tako prinesel okoli, da mu je skoraj krona padla z glave.
Poglejmo še nekatere pomembnejše gode tega meseca.
-	1. aprila goduje sv. Hugo Grenobelski, škof, zavetnik proti glavobolu.
-	7. aprila je god sv. Janeza de la Salle. Rodil se je leta 1651 v aristokratski družini v Reimsu (Francija), mestu znanem po grobu in muzeju sv. Martina. Ko je Janez postal duhovnik, je začutil, koliko dobrega bi bilo mogoče narediti s šolo. Omogočil je šolanje revnim otrokom in vzgajal dobre učitelje. Napisal je več učnih knjig. Umrl je leta 1719. Je zavetnik učencev, učiteljev in učiteljic.
-14. aprila je dan, ko goduje sv. Lidvina, devica iz Nizozemske (1380 - 1433), zavetnica drsalcev (na ledu) in nepremičnih bolnikov; to pa zato, ker je komaj šestnajstletna med drsanjem na zaledenelem morju padla in za posledicami padca ostala nepokretna do smrti.
-	23. aprila goduje sv. Jurij, mučenec. Ime izvira iz grške GEOR-GIOS, ki pomeni poljedelec. Po poklicu je bil vojak. Umrl naj bi mučeniške smrti za čas cesarja Dioklecijana okoli leta 303 v Mali Aziji. Življenjepis sv. Jurija je precej pomešan z legendami. Ena pravi, da je rešil deklico pred zmajem in ga ubil. Takega ga tudi danes upodabljajo. Seveda gre za rešitev duše deklice pred nevero, poganstvom. V času pokristjanjevanja Slovanov je sv. Jurij nadomestil pogansko pomladansko božanstvo, verjetno Jarila. Od tod tudi običaj JURJEVANJE, ki se je pri nas še ohranil v Beli Krajini. Sv. Jurij je zavetnik vojakov, kmetov, krščanskih vitezov (v srednjem veku). Za svojega zavetnika pa so si ga izbrali tudi skavti. Na Slovenskem so številni kraji, ki nosijo ime po tem svetniku (npr. Šentjur), posvečenih
pa mu je tudi veliko cerkva. Nam najbližja je seveda piranska. Po legendi naj bi se sv. Jurij prikazal ribiču in ga potolažil, ko je zaskrbljeno gledal, kako se pripravlja in Piranu bliža nevihta. Tako je sv. Jurij 21. julija 1343 Piran rešil pred neurjem. V zahvalo so ga Pirančani zbrali za svojega zavetnika. (O praznovanju sv. Jurija, procesiji... je bilo v Portorožanu že objavljeno). Pregovora za
Jurij vrane skrije v žito, je leto zmerom plodovito.
- 25. aprila goduje še en pomemben svetnik: sv. Marko, evangelist. Njegov evangelij je najkrajši, saj obsega le 16 poglavij. Pisal pa ga je po pripovedi apostola Petra, saj je bil njegov učenec. Umrl je v Alek-sandriji. Njegove relikvije (posmrtne ostanke) so pripeljali v Benetke in nad njegovim grobom postavili veličastno baziliko. Simbol evangelista Marka je krilati lev (evangelista Luke vol, evangelista Janeza orel in evangelista Mateja človek), grb beneške republike. Slovenci so in ponekod še častijo sv. Marka kot priprošnjika za dobro letino s procesijami po poljih (tudi o tem je bilo v Portorožanu že objavljeno). Zato je sv. Jurij zavetnik kmetov pa tudi slikarjev na steklo, notarjev in pisarjev, saj ga upodabljajo s črnilnikom in peresnikom v roki. In še pregovor: Kolikor pred sv. Markom žaba regija, toliko po sv. Marku počiva molkla.
Po piranskem statutu iz leta 1384 sta bila za piransko občino uzakonjena praznika sv. Jurija in sv. Marka.
Alberto Pucer
Paglierini: prikazanje sv. Jurija ribiču v Piranu 1341. leta (pod oboki).
ШшшШт рШ Ш 4 ВрШ !|3||
Krilati lev, simbol sv. Marka in Beneške republike (iz piranske občinske palače).
KAKO SMO SE UČILI (OSNOV) PRVE POMOČI
POGLED NAZAJ IN NAPREJ
Kakor kažejo številke zdravniške izkušnje, je prav od načina prve pomoči mnogokrat odvisna uspešnost nadaljnjega zdravljenja in končna usoda poškodovanca. Marsikdo ne bi bil ali postal invalid, če bi mu pravočasno in pravilno nudili prvo pomoč. Upravičeno lahko trdimo, da je prva pomoč prvi in večkrat odločujoči člen v dolgi verigi zdravljenja. Z učenjem prve pomoči se seznanimo le s tistim in v tolikšni meri, kolikor je res potrebno, da rešimo življenje in preprečimo, da bi bila poškodba še hujša ali da se stanje bolnika ne poslabša do prihoda zdravnika.
Da učenje in znanje nudenja prve pomoči privzgaja zavest po varnosti in preprečevanju nesreč, dokazujejo učenci 3. razreda OŠ Ciril Kosmač, oz. njene portoroške podružnice. Le ti so v aprilu, v sodelovanju z Območno organizacijo Rdečega križa Piran pričeli z osnovnim tečajem prve pomoči. Vsak petek eno šolsko uro posvetijo raznim teoretičnim in praktičnim znanjem prve pomoči, pogovarjajo se in tudi zabavajo. Otroci so za učenje osnov prve pomoči zelo motivirani: v pojma pomoč, pomagati so se zelo vživeli, otroška domišljija pa jim poraja in utrjuje moralne vrednote. Privzgajajo si nenazadnje občutek solidarnosti do soljudi. Pouka o prvi pomoči bo deset ur, na koncu pa bo celo izpit. Vsi, ki bodo preizskus znanja opravili, bodo prejeli "diplomo" o opravljeni prvi pomoči. Tečaj obiskujejo vsi učenci, čeprav je bil na začetku zastavljen fakultativno, torej neobvezno. Na prikupen in na zabaven način pridobljeno znanje bo najbolj koristilo njim
samim in drugim: vsak dan, doma, v šoli, v prometu, v morebitnih elementarnih nesrečah... Seveda pa ob tem veliko pridobijo tudi tisti, ki z mladimi delajo. S svojo tankočutnostjo marsikdaj odpirajo vrata do mnogih življenjskih resnic, za katere odrasli mislimo, da so nujno zapletene in težko razumljive.
Pa naj kdo reče, da prijetnega s koristnim ni moči združiti!
V.K.
шш
SPOŠTUJMO LJUDI - IN ŽIVALI
Ljudje smo pse vzeli za svoje, zato smo odgovorni za njihova življenja in življenja njihovih potomcev. Zaradi nenadzorovanega razmnoževanja zavestno zapuščamo stotine mladičev in tudi starejših psov, ki so potem prepuščeni dobrim in slabim ljudem. Zavestno se obračamo od trpljenja drugih bitij in zmeraj na prvo mesto postavljamo le sebe.
Veliko ljudi živali ne muči nalašč, ampak iz malomarnosti ali brezčutnosti, ki je značilna za duševno omejene ljudi. To so ljudje, ki puščajo domače živali brez hrane, pitne vode, jih zapirajo v ujetništvo, pozabljajo nanje... Vemo, da so mnoge živali, enako kot ljudje, tudi psihološka bitja in se zavedajo svojega dobrega ali slabega položaja. Zato je temeljno načelo filozofije živalskih pravic obravnavati ljudi in živali s spoštovanjem. Iluzorno je namreč verjeti v splošni svetovni mir, če ne bomo zmogli ustvariti mirnega sožitja v našem neposrednem okolju - tudi v našem odnosu do živali.
Deset pasjih prošenj:
1. Moje življenje je dolgo samo deset do petnajst let. Vsako slovo od tebe, kadar kam odideš, je zame bolečina. Prosim -premisli dobro o tem, preden me vzameš!
2	Daj mi dovolj časa, da bom razumel, kaj hočeš od mene!
3	Zaupaj mi - od tega živim!
4.	Nikoli se ne jezi name in ne zapiraj me za kazen! Ti imaš svoje delo, svojo zabavo, svoje prijatelje, jaz imam samo tebe!
5.	Prosim, govori kdaj pa kdaj z mano; čeprav ne razumem tvoje govorice, poznam tvoj glas - in ta naj bo včasih samo zame!
6.	Kakorkoli že ravnaš z menoj, dobro ali slabo - tega nikoli ne pozabim!
7.	Preden me udariš, pomisli na to, da bi te s svojimi zobmi z lahkoto zgrabil za roko in ti jo hudo poškodoval, vendar mi niti na misel ne pride, da bi to storil!
8.	Preden me pri delu oštevaš, da sem slab, len ali trmast, pomisli - morda me muči nepravilna prehrana, morda sem bil predolgo na soncu ali pa mi je oslabelo srce.
9.	Skrbi zame, ko ostarim - tudi ti boš nekoč star!
10.	Spremljaj me na moji zadnji poti. Nikar ne reci: "Tega ne morem gledati" ali: "Naj se zgodi v moji odsotnosti". Veš - s teboj mi je vse lažje - tudi moja smrt.
Tvoj pes
V naslednjem članku vam želim predstaviti svetovno deklaracijo OZN o pravicah
živali iz leta 1978.
S.R.
Društvo invalidov občine Piran je 5. aprila letos imelo svojo redno letno skupščino v Portorožu.
Skupščine so se udeležili predstavniki DI iz Izole, Kopra, Sežane, iz pobratenih Trbovelj, iz Zveze društev invalidov Slovenije in predstavnik društva upokojencev občine Piran. Vabilu se žal ni odzval župan.
V dvorani hotela Riviera se je zbralo kar lepo število članov in gostov. Predsednica društva Hilda Vuga je v svojem obsežnem poročilu o delovanju društva v lanskem letu poudarila, da so bili člani odbora aktivni in dogovorni pri prevzemanju dolžnosti. Zasluge pri tem ima tudi podpredsednik Janko Močnik. Tako so bili načrtovani izleti, pohodi, regijsko srečanje, priprave na pobratenje v Trbovljah, ureditev dokumentacije za najemno pogodbo poslovnega prostora uresničeni.
Društvo invalidov naše občine šteje nad šeststo članov. Od štirih članov se je društvo v preteklem letu za vedno poslovilo.
Dejavnost društva je še posebej razgibana na področju izletništva, rekreacije in športa. O aktivnostih in uspehih v športnih panogah pričajo številni pokali, medalje, pohvale in priznanja. Z lepo izvedenim regijskim srečanjem društev invalidov lani 1. junija v Portorožu pa je bil poplačan večmesečni trud.
In kako naprej?
Po programu društva, v katerem je poseben poudarek na človeku - invalidu! Tudi v bodoče bodo obiskovali starejše in nepokretne. Za ohranjanje zdravja z izleti, srečanji in drugimi športnimi aktivnostmi bo še naprej skrbela neutrudna članica društva, Veronika. Pripravljajo se tudi na regijsko tekmovanje v balinanju, ki bo v Portorožu.
Posebno skrb pa posvečajo pripravam prijateljskega srečanja s pobratenim društvom v Trbovljah. Pred društvom je tudi še regijsko srečanje DI, ki bo 7. junija v Sežani. Še se bodo v društvu trudili za odstranjevanje arhitektonskih ovir in omogočili zdravljenje v toplicah.
Veliko dela, skrbi, potrpljenja in zavzetosti, pa tudi zadoščenja občutijo člani odbora DI v zavesti, da je druženje lepo, da pomagamo preganjati občutke osamelosti in odtujenosti, saj je deljeno veselje dvojno veselje, deljena bolečina pa polovična bolečina.
Skupščina DI se je iskreno zahvalila predsednici društva za njeno izjemno zavzetost in strpno vodenje najštevilčnejega društva v naši občini.
J.S.
OBSEŽEN PROGRAM SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Letošnji program Sklada stavbnih zemljišč naše občine je resnično zelo obsežen in na dobri poti, da bo tudi v celoti uresničen (za razliko od prejšnjih let). Medtem, ko so se strokovne službe v dveh predhodnih letih veliko ubadale s problemi pridobivanja potrebnih soglasij, odstopnih izjav in dovoljenj, bo letos mogoče izpeljati precej investicij in bodo tako rezultati že vloženega dela končno vidni.
Kar se tiče opremljanja stavbnih zemljišč lahko rečemo, da bo letos dokončana čistilna naprava in kanalizacija v Sečovljah in Dragonji. Skozi naselje Dragonje bo tudi obnovljena cesta, pa vodovod. Zgrajena bo kanalizacija v Vinjolah, ki bo povezovala tudi izolsko vas Malija na čistilno napravo v Piranu, kar je pogodbena obveznost med občinama Piran in Izola. Hkrati bo Sklad delno popravil cesto, ki pelje iz Lucije do Malije.
Na Lucanu bo letos končana priključitev vodovodnega rezervoarja na višinski vodovod, ki je speljan preko Male Seve in Malije. Istočasno je v pripravljanju projektna dokumentacija za izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju Lucan in Kampolin, s čemer bi bila mogoča tudi priključitev na vodovodno omrežje. Izdelujejo se še projekti za kanalizacijo v Padni, Novi vasi in Orešju, kot tudi za območje Pacuga, Seče, Paderne ter Šentjan.
Letos bo začela gradnja tretjega pasu na Podvozni v Luciji, ki bo zajela rekonstrukcijo križišča Podvozne ceste s cesto Obala. Žal letos ni predvidena izgradnja in rekonstrukcija portoroške Belokriške ceste, kjer so predvsem pravno premoženjski zapleti. Strokovne službe Sklada pa se trudijo in so na dobri poti, da razrešijo tudi ta problem. Podobna je situacija tudi za cesto v lucijsko obrtno cono. Dela na teh cestah naj bi predvidoma stekla v začetku prihodnjega leta. V Luciji je letos predvidena še izgradnja dela mostu čez potok Fazan, v mestu Piran pa nadaljevanje prenove in tlakovanje mestnih ulic. Sedaj je na vrsti Župančičeva ulica. V mestu Piran je letos predvideno obnavljanje peš poti: pot med Oljčno in Dantejevo ulico ter pešpot od Pirana do Fiese.
Letos bo vendarle doživelo rekonstrukcijo križišče v Strunjanu na
magistralni cesti. Nadaljevalo pa se bo z asfaltiranjem lokalnih in krajevnih cest in z napeljevanjem javne razsvetljave. Letošnji program Sklada vključuje obnovitvena dela avtobusnih postajališč in nadaljnje odpravljanje arhitektonskih ovir.
Medtem pa že tečejo priprave za spremembe ali izdelavo posameznih prostorskih aktov: zazidalni načrt za območje Fiese in Pacuga, prostorski ureditveni akt za mesto Piran, zazidalni načrt za lucijsko obrtno cono, ureditveni načrt za Sečo, center Portoroža, Bernardin - skladišče soli, Hotel Palace, lokacijska načrta za garažni hiši v Piranu (pod obzidjem in pri bencinski črpalki), najbrž bodo pripravljene tudi spremembe zazidalnega načrta Lucija I - nadaljevanje.
K.B.

DVE LETI PO SPREJEMU PROGLASA 0 ZELENI OBČINI
Zeleni Pirana so za sklic svoje tiskovne konference izrabili priložnost - za naš planet in za našo občino - treh pomembnih aprilskih dnevov. Svetovnega Dneva zemlje (22. aprila), pete obletnice od svetovne ekološke konference, ki je bila v Riu de Janeiru, dve leti pa sta pretekli, odkar je svet občine Piran sprejel deklaracijo, s katero je našo občino oklical za Zeleno, s čemer se vsi radi pohvalimo. (Bilo je to 6. aprila 1995). Ali se ta lepo doneči naziv - zelena - (danes pa tudi zelo moden in izrabljen) tudi uresničuje ali ostaja le pri besedovanju? Zeleni Pirana menijo, da smo "zeleni" zgolj pri besedah, v dejanjih pa...
V neki anketi, ki jo je pred kratkim opravil sicer populistični list, so vzorec slovenskega prebivalstva povprašali, kaj čaka svet leta 2000. Največ anketiranih (83%) se je odločilo za odgovor "Svet se bo znašel v hudih ekoloških težavah". Posamezniki se torej zavedamo pomena ekološke zaščite, vendar smo (ali se čutimo) nemočni, da bi kaj ukrenili. Ujeti smo v vsakodnevne interese in potrebe, kar nas odvrača od dolgoročnih ciljev, kako ohraniti naš planet čist, živim bitjem prijazen. Torej bi bili v piranski občini lahko upravičeno ponosni na deklaracijo o Zeleni občini, ki je nastajala vzporedno z dokumenti sprejetimi v Riu de Janeiru (naša država je listino Agenda 21, ki je takrat nastala, celo podpisala) in je prva v državi sprejela smernice svojega trajnostnega razvoja, če ... Če zdaj ne bi ugotavljali, da se Zelena deklaracija ne spoštuje.
Občinski svet je ob proglasu naše občine za Zeleno sklenil to opredeliti tudi v svojem statutu. Vsako leto pa bi moral obravnavati tudi poročilo, v kolikšni meri se napisano v proglasu tudi uresničuje. Žal občinska uprava ignorira oba sklepa, v svojih odločitvah pa nenehno tudi krši določila "Zelene deklaracije". Zato so se Zeleni odločili napisati svoje poročilo, ki bi ga lahko naslovili Poročilo o nespoštovanju proglasa o Zeleni občini.
"V prejšnjih časih je bilo problem s prstom pokazati na krivca ali odgovornega. Danes pa je jasno opredeljeno, kdo je odgovoren", je menil Žare Lipušček, predsednik Zelenih Obale, "občinsko upravo vodi župan, ki tudi predlaga in določi gradivo, ki ga obravnava občinski svet. Če uprava sabotira, ima možnost vplivanja, lahko na primer odkloni podpis sporne odločbe. Župan ima torej veliko možnosti vplivanja na dogajanje v občini. Nenazadnje ima za sabo veliko vojsko komunalnih redarjev... Sam pa prepogosto ne izpolnjuje sklepov, ki jih je sprejel občinski svet in ga zadolžil, da jih tudi uresniči. Župan je dobil jasna navodila, kako naj vodi občino, dela pa v nasprotju z njimi..." Predsednik Zelenih Pirana Ugo Fonda pa meni, da župan pravzaprav ne vidi globalnih ciljev.
In kateri so po mnenju Zelenih glavni županovi grehi pri neuresničevanju (neupoštevanju) določil proglasa o Zeleni občini?
-	Občina Piran praktično sploh ne popularizira proglasa.
-	Določila tega strateškega dokumenta se ne vgrajujejo v
B3P občinske odloke in predpise.
Tako so na primer spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega plana pripravljene v duhu "zelenih" smernic obležale v predalu. V javno razpravo pa je uprava ponudila osnutek tega dokumenta, ki izloča večino rešitev, ki bi razbremenjevale okolje. Županov predlog med drugim ponuja: širjenje poselitvenih površin na zelenih območjih občine, povečanje števila turističnih prenočitvenih zmogljivosti, čeprav je optimalni prag že presežen...

&ЕМС1АЈ6КГ ) ČR?AUE . "TfcČKKJTjOO TA	Л
USTOPAJO :bT>€VJ£ )
- Ker občinska uprava svetu občine še ni predlagala sprememb plana v sprejem, je seveda veljaven stari plan, ki je med drugim vzrok na primer zapletom okoli Mibexovih hotelov v centru Portoroža, dopuščena je pozidava Fiese, gradnja tenis dvorane na zelenici ob tenis igriščih pri "Taverni"... Nedavno sprejeta sprememba odloka o pomožnih objektih pa celo dopušča legalno postavljanje objektov velikih do 90 m2 (tudi) na kmetijskih površinah z enostavno priglasitvijo del...
Edine "zelene" akcije v naši občini v zadnjih letih so gradbene investicije v nekatere čistilne naprave, ki pa so bile zasnovane in pričete že pred sedanjim mandatom. Vedno nove odplake, ki se zlivajo v zaliv, pa ne bo očistila ne Modra zastava, ki jo je župan lani dvignil v Marini, ne priključitev k gibanju Zdrava mesta. Da ne omenjamo prireditev kot so letalski mitingi, karting dirke, dirke gliser-jev, ki se nam kmalu obetajo v že preobremenjenem Piranskem zalivu. Za občino, ki si obeta, da bo živela od okolja in ljudem prijaznega turizma in predelave hrane, je okoljevarstvo življenjska nuja.
Livija Sikur Zorman
NEKAJ MED AFORIZMI IN GRAFITI
Veliko bolj sem ga spoštoval, dokler ga nisem - spoznali
Bila je tako velika misel, da sploh ne bi stala v tvoji glavi.
A brez skrbi, pozabil sem jo!
Od sodelavcev dvomljivih moralnih vrednot in slabe strokovne usposobljenosti imamo največ koristi, če delajo za nasprotnika!
Ena od "modrosti" politike je, da veliko poveš, ko nič ne rečeš!
Povprečnost je smrt napredka: dovolj je dobra, da ni slaba in dovolj slaba, da ni dobra!
Stvari, ki jih nimamo najrajši so običajno: nezakonite, nemoralne ali pa - zelo redke!
ZIZA
borzno posredniška družba
15
PFC
_llnterfin
Primorski Finančni Center Interfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
nakupi in prodaje vrednostnih
papirjev na borzi, ■
nakupi in prodaje privatizacijskih
delnic, z katerimi se že lahko trguje, ■
vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA,
poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing.
□i_15
DOMAČA gostilna PORTON na Sončnem nabrežju 18 v Izoli tel. 066/64-506 ODPRTA VSAK DAN OD 11. DO 24. URE
Nudimo:
-	domače istrske jedi (bobiči, njoki...)
-	ribje jedi in specialitete (tudi rižansko postrv)
-	žabje krake in domač kruh...
Pri PORTONU vam lahko pripravimo družabna srečanja, poslovna kosila in večerje, poroke in druga srečanja večjih skupin (do 80, 90 ljudi in več).
Pri PORTONU smo uspešno pripravili poslovna kosila, večerje in druga srečanja pomembnih firm z Obale (Luke Koper Jestvine, Primorskih novic...)
Prepričajte sel
Veselimo se vašega obiska ob prvomajskih praznikih in vam obenem ob prazniku dela čestitamo!
■C )■
EÜROMIB
IMPORT - EXPORT
d.o.o.
Slovenske železnice skladišče SISAK 3, oh luki b.š. 6000 koper, Slovenija Tel./fax: +386/66/22093, tel.: +386/66/391-144
-	SANITARNA KERAMIKA
-	KERAMIČNE IN GRESS PLOŠČICE
-	KOPALNE IN TUŠ KADI
-	VODOVODNE ARMATURE
Za kupljeno blago nad 40.000 SIT brezplačen prevoz. Možnost kredita.
SKLADIŠČE JESTVINA
EUROMIB
CARINA
GLAVNI VHOD LUKA KOPER
Se priporočamo!
Vsem iskrene čestitke ob prazniku dela!
........■■................ ...........
............
KABELSKA TELEVIZIJA V KS PORTOROŽ
Kot smo že zapisali v eni od predhodnih številk Portorožana (št.12, december '96), se tudi v Krajevni skupnosti Portorož na področju kabelske televizije nekaj (čeprav počasi) premika. Kabelska televizija, ki jo imajo že vrsto let na razpolago v Luciji in Piranu, se našega kraja skorajda izogiba (ponekod, v območju Avditorija in na delu, ki teži k Luciji, jo že imajo).
bra '97, seveda pa je to odvisno tudi od tega, ne bo izkoristil vseh možnosti, ki jih že danes ali bodo ustrezna dovoljenja pridobljena v ponuja obstoječa tehnologija. Pri tem pa realnem času. Pridobivanje naročnikov za to moramo misliti tudi na prihodnost. Že danes
No, sedaj obstajajo realne možnosti, da bo napeljana tudi na območju portoroške krajevne skupnosti. Izvajalec bo CETRA, d.o.o., ki upravlja z že obstoječim kabelskim sistemom v Piranu. KS Portorož je izvajalcu postavilo določene pogoje, ki so:
-	celotna napeljava mora biti pod zemljo;
-	uporabniku mora biti omogočena dvosmerna komunikacija (dva kabla);
-	nobenih vplačil se ne pobira v naprej. Cetra je ustreznim organom že posredovala vloge in ostalo potrebno dokumentacijo za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja, prav tako pa je že pridobila potrebna soglasja Rižanskega vodovoda in elektrogospodarstva za napeljavo sistema. Za primarne kabelske razvode bodo uporabili že obstoječe cevi Telekom-a.
Prva faza izgradnje bo potekala po Belokriški cesti do hotela Palace in bo zajela obe strani omenjene ceste, kot tudi ulico K Sončni poti in zgornji del Sončne poti. Predvidoma naj bi bila ta faza končana do decem-
področje se je že začelo. Druga faza - razvod bo potekal po Lepi cesti - naj bi se pričela v jeseni. Po prvih ocenah je odziv krajanov zelo dober, kljub temu da imajo številna gospodinjstva tudi satelitske antene.
Zavedati se nameč moramo, da kabelska napeljava ne pomeni samo sprejemanje televizijskih signalov, ampak da potencialno nudi veliko več. Vsako omrežje, posebno z dvosmerno komunikacijo omogoča izpeljavo številnih tehnoloških rešitev na področju telekomunikacij. S tem, ko se bodo različni kabelski sistemi povezovali, bodo nastale možnosti, da se uporabljajo za Internet, Intranet, lokalni telefon, varnostne sisteme, videofonijo, delo na računalniku kar doma (ker bomo povezani v mrežo) in vse drugo, kar nam bo še prinesel tehnološki razvoj. S tega vidika je izgradnja kabelskega sistema skoraj nujna, saj v nasprotnem primeru kraj
je Internet v številnih podjetjih nekaj nepogrešljivega. Internet pa ni nič drugega kot medsebojna komunikacija v mrežo povezanih uporabnikov. Enake, oziroma še večje možnosti nudi kabel, saj omogoča bistveno večji pretok informacij na časovno enoto, poleg tega pa uporabniku ni potrebno plačevati telefonske storitve.
Izgradnja kabelskega sistema pa je žal poleg neštetih dejavnikov, odvisna tudi in predvsem od števila naročnikov. Sedaj, ko končno imamo možnost, da dobimo svoj kabelski sistem, moramo pogledati v prihodnost in imeti pred očmi vse potencialne koristi, ki jih kabel prinaša. Za vse nas, ki se tega zavedamo, prav gotovo ni nobene dileme - kdor ne bo v mreži, bo zunaj in s tem v bistveno inferiornem položaju.
Andraž Eller, dipl.oec., član sveta KS Portorož
ŠTUDIJSKI KROŽEK "KAKO BITI BOLJŠI STARŠI?"
Odraščanje ni bilo nikoli lahko; dandanes pa še posebej. Moderno življenje bega tudi nas odrasle. Naša spodbuda otrokom je zato še kako potrebna in najbrž je ni nikoli preveč. Toda - kako se pogajati, koliko popuščati, da bi se dobro razumeli? To so dvomi, ki nas starše nemalokrat obhajajo in spravljajo v negotovost.
O takih in podobnih vprašanjih smo starši vseh treh enot vrtca Mornarček Piran razmišljali v študijskem krožku. Obiskovali smo ga starši, ki smo bili pripravljeni nekaj več časa posvetiti razmišljanju in učenju o sodobnejših načinih ravnanja z otrokom. S svojo strokovno podkovanostjo nam je odpirala pot vodja študijskega krožka Natalija Planine. Na srečanjih smo se učili: prepoznavati naše osnovne psihične potrebe (in jih prepoznati tudi pri otroku), izbiranja učinkovitih vedenj in ravnanj, razmišljali smo o medsebojnih odnosih in se učili uspešnega reševanja konfliktov, kjer ni pomemben zmagovalec in tudi nimamo poraženca. Učili smo se spoštovati otroka kot osebnost z vsemi njegovimi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. Na voljo smo imeli pa bogat izbor strokovne literature, ki smo jo z veseljem in zanimanjem prebirali in se o njej pogovarjali. Srečanja so praviloma pričenjala z igro, s katero smo ugotavljali, da smo uspeli ohraniti del otroka v sebi. Priznati moramo, da so nam igre pomenile tudi resnično spostitev po napornem delovnem dnevu. Starši smo za skupino prispevali tudi nekaj, kar je bilo v skladu z našimi sposobnostmi. Tako smo ob pogovorih "Kaj pomeni pravljica za
Tinta d.o.o.
Obala 55 Portorož (Splošna plovba) 066/76 793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure
-	fotokopiranje A4. A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)...
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog
-	izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko
interneta.
Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah!
—. .............. .
NA MOTOCIKEL VEDNO S ČELADO!
Motociklisti so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu.
Verjetnost, da bo v prometni nesreči motociklist poškodovan je kar 25-krat večja, kot pri vozniku ali potniku v osebnem avtomobilu. Seveda je ta verjetnost pri nezaščiteni glavi in pomanjkljivi opremi še večja. Da bi opozorili na uporabo varnostne čelade, ki med mladimi žal ni dovolj priljubljena, so Avditorij Portorož, Radio Capris in Ministrstvo za notranje zadeve skupaj zasnovali akcijo z naslovom "Bistro glavo varuje čelada". S številnimi sponzorskimi nagradami v akciji so želeli vzpodbuditi večjo pozornost med mladimi in tako - razen na varnost na cesti - posebej izpostaviti športne aktivnosti. Glavna nagrada akcije je scooter Italjet - Formula 50. V nagradno igro se je mogoče vključiti tako, da obiskovalec filmskih predstav v Avditoriju tri kupljene vstopnice prilepi na posebno prijavnico, na kateri bo našel tudi šest vprašanj o cestno-prometnih predpisih. Na Radiu Capris je vsak četrtek ob 12. uri na sporedu oddaja z govornimi vložki, kvizi, nastopi gostov in glasbo, iz katere veje vzgojno izobraževalni koncept akcije. V oddaji izveste tudi pravilne odgovore na zastavljena vprašanja na omenjeni prijavnici. Finalno žrebanje dobitnikov nagrad bo 31. maja v Avditoriju Portorož Akcijo podpirata tudi slovenska rekorderka v skoku v višino Britta Bilač in športni novinar Mitja Gustinčič.
otroka" izdelali prijazno lutko iz naravnega materiala. Strokovne napotke pa nam je nudila članica krožka s svojimi izkušnjami. Ker so se starši želeli nekoliko pobliže seznaniti z drogo, je prizadevni vodji uspelo pripraviti strokovno predavanje z zunanjimi sodelavci. Kot odrasli se zavedamo, da imamo v življenju otrok nalogo pomagati jim iskati njihovo notranjo moč, ljubezen do samega sebe in pa sanje, ob katerih bo njihova hoja za trajno srečo vredna truda. Prepričani smo, da je vlaganje v otroka vredno. Zato smo se razšli z željo in upanjem, da se v naslednjem šolskem letu ponovno srečamo.
Starši študijskega krožka "KAKO BITI BOLJŠI STARŠI"
PISMA PORTOROŽANU
ODPRTO PISMO ŽUPANU PIRANSKE OBČINE, GOSPODU FRANKU FIČURJU
SPOŠTOVANI GOSPOD ŽUPAN, FRANKO FIČUR!
Smo učenci 8. razredov Osnovne šole Lucija. Že dolgo časa razmišljamo o tem, da Vam napišemo pismo.
V	letošnjem letu se po pouku radi zadržujemo v šolski knjižnici. V tem prostoru rešujemo domače naloge, listamo po revijah, brskamo po strokovni literaturi, beremo,... Vendar za vse prostora ni dovolj. Naša knjižnica ni primerna, ima sila visok strop, zaradi prostorske stiske ne more biti dovolj založena, pozimi nas v njej zebe. Prav gotovo ne ustreza standardom sodobne šolske knjižnice in pomislite - tudi takšna lahko deluje.
Mi odhajamo. Generacijam, ki prihajajo za nami, pa privoščimo sodobnejšo šolsko knjižnico. Ta naj bi bila srce kulturnega dogajanja na šoli, zato Vam želimo namigniti, kaj bi bilo prav, da bi upoštevali. Prostor za šolsko knjižnico mora biti primeren; na primernem mestu, zasnovan tako, da vsebuje različna območja za opravljanje teh dejavnosti, kot so:
-	prostor za izposojo,
-	prostor za postavitev knjižnega gradiva,
-	prostor za čitalniška mesta za individualno in skupinsko učenje,
-	prostor za listanje in sprostitev,
-	multimedijska učilnica,
-	prostor za AV in računalniško opremo,
-	prostor za strokovno delo knjižničarja,
-	razstavni prostor,
-	prostor za strokovno periodiko,...
V	Luciji je čedalje več prebivalcev. Veliko je narejeno za šport. Kaj pa za kulturo?! Z letošnjim šolskim letom zaključujemo osnovno šolo. Razkropili se bomo po različnih srednjih šolah, popoldne pa se bomo ponovno vračali v svoja lucijska stanovanja. Zavedamo se, da bo učenja mnogo več, s tem pa tudi manj prostega časa. Potrebovali bomo dodatno gradivo, zato bomo ponj morali v Mestno knjižnico Piran ali pa... Sprašujemo se tudi, ali ni v Luciji že dovolj ljudi, da bi prav tu zgradili javno knjižnico. Vanjo ne bi zahajali le šolarji, temveč tudi odrasli. Marsikdo ne obiskuje knjižnice prav zaradi časovne stiske (odpeljati se mora v Piran) in nerodnega dostopa v mesto. Nekateri se odločijo in se raje odpeljejo v Izolo ali celo v Koper.
Verjetno tudi na ta način prispevamo k temu, da knjiga ni vsakomur prijateljica. Naj bo to pismo v razmislek.
Veseli bomo in pričakujemo, da nam boste nanj odgovorili.
Pozdravlja Vas vseh 89 osmošolk
in osmošolcev OŠ Lucija
Pripis učiteljice slovenskega jezika, Dragice Kocjančič:
Pismo so učenci sestavili pri urah dodatnega pouka slovenščine. Nanje sem vplivala v delu o vsebinski zasnovi šolske knjižnice.
PO RTO ROŽ AIM OY ŠPORTNI KOTIČEK
PISMA PORIOHO/AMI
ŠOLSKO OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU
Devetega aprila je bilo občinstvo prvenstvo v krosu osnovnih in srednjih šol. Tekmovalci so tekli na progi od Pirana do Fiese. Najzanimivejši so seveda rezultati, pravzaprav tistih, ki so si v posameznih starostnih skupinah pritekli najvišja mesta. Med osnovnošolci so se najbolje odrezali:
*	Fantje (5. razred); 1. Miloš Bajič, 2. Isen Veseli (oba OŠ Piran), 3. David Beznik (OŠ Lucija);
*	Dekleta (5. razred): 1. Eva Guček (OŠ Lucija), 2. Veronika Koren (OŠ Piran), 3. Nuša Bejek (OŠ Lucija);
*	Fantje (6. razred): 1. Teo Kolarič, 2. Marko Štrukelj, 3. Peter Kopič (vsi OŠ Lucija);
*	Dekleta (6. Razred): 1. Danijela Gudu-movič (OŠ Piran), 2. Mirjana Zirdum (OŠ Lucija), 3. Katja Barudžija (OŠ Piran);
*	Fantje (7. razred): 1. Branko Gustinčič (OŠ Strunjan), 2. Stjepan Paladin, 3. Rok Ju-riševič (oba OŠ Lucija);
*	Dekleta (7. razred): 1. Branka Aleksič, 2..
MIKIJEV IN VLADOV MEMORIAL
Turnir v malem nogometu praznuje letos svojo 20. obletnico. Dvajset let, v katerih se je, najprej na asfaltu rokometnega igrišča, kasneje pa na parketu športne dvorane v Izoli, predstavilo lepo število jugoslovanskih prvoligaških igralcev in precej slovenskih reprezentantov. Ni bilo vedno lahko izpeljati turnir tako, da bi bili vsi povsem zadovoljnii, vendar je organizator vedno poskusil narediti vse, kar je bilo v njegovi moči. Če pomislimo, da je bil turnir za obiskovalce vselej brezplačen, potem je lažja predstava, s kakšnimi finančnimi težavami se je soočal organizator. Vendar so tudi te, predvsem zahvaljujoč nekaterim podjetjem in posameznikom, uspeli iz leta v leto premagovati.
Ob tej okrogli obletnici so se odločili za poskus pripraviti nekaj posebnega: turnir na odprtem, za kar gre zahvala predvsem Mladinskemu nogometnemu klubu Izola. Turnir se bo letos odvijal na izolskem nogometnem igrišču in najbrž bo to prvi mali nogometni turnir na travi v Sloveniji. Začel se bo 16. junija in bo trajal do 22. junija. Sistem igranja bo 5+1, igra bo na travi, vendar v copatih in ne v nogometnih čevljih. Na zadnji turnirski dan bo tudi posebna "predstava".
Vse ekipe, ki jih zanima igranje na turnirju, so vabljene. Za informacije naj pokličejo na 066/65-136. Tudi letos bodo pokrovitelj "Primorske novice".
(N.D.)
Morena Ožbolt, 3 Ana Stevanovič (vse OŠ Lucija);
*	Fantje (8. razred): 1 Kristjan Fajt, 2. Matjaž Rogelja, 3. Niko Varežič (vsi OŠ Lucija);
*	Dekleta (8. razred): 1. Svetlana Bajič (OŠ Piran), 2. Maja Pahor (OŠ Lucija), 3. Tjaša Zadravec (OŠ Piran).
Med srednješolci (mladinci) pa so najhitreje tekli: - 1. in 2. letnik: 1. Boštjan Božič, 2. Mišo Jovičič, 3. Sašo Ožbolt; - 3. in 4. letnik: 1 Dean Žlogar, 2. Edi Piško, 3. Jan Mikulin. Vsi so učenci srednje Pomorske šole.
Med srednješolkami (mladinkami) očitno ni bilo konkurence; tako si je 1. mesto pritekla Lea Šorgo iz Gimnazije Piran. PA ŠE RAZPORED PO ŠOLAH:
osnovne šole: 1. Osnovna šola Lucija (165 točk) 2. Osnovna šola Piran (111 točk) 3. Osnovna šola Strunjan (91 točk)
srednje šole: 1. Pomorska šola Portorož (32 točk) 2. Gimnazija Piran (1 točka).
ROCK & ROLL
Kdor spremlja dogodke plesne skupine KIWI, bo tudi tokrat presenečen. Naš najboljši rezultat s tekmovanja, ki je potekalo 6. aprila v Ljubljani, je drugo mesto v pionirskem 2 razredu, ki sta ga dosegla Tina Pribac in Aleks Šuštar iz Izole. Sledila sta jima s 5. mestom Tjaša Bedene in Niko Sardoč, prav tako iz Izole. V razredu "mini" sta si tokrat Nicoletta Tul in Tirni KOS iz Pirana kot finalista priplesala 6. mesto. Maša Mati-Prodan in Rudi Kovač sta se preizkusila prvič in si priplesala 7. mesto.
Mirna Veselinovič in Boris Tonejc sta v članskem B razredu osvojila 6. mesto. Z enakim rezultatom sta se vrnila domov z Evropskega prvenstva v show plesih (Akro-Mixing-Blues), ki je bilo marca v Zagrebu, kar je za njiju odličen rezultat.
ODGOVOR NA PISMO, OBJAVLJENO V PORTOROŽANU št. 3 (MAREC 1997), V ZVEZI Z GRADNJO KANALIZACIJE SEĆA-PADERNA
Na začetku bi radi podali na grobo aktivnosti, katere trenutno potekajo pri izgradnji kanalizacije v občini Piran. Osnova za izgradnjo je vsekakor terminski plan, ki določa dinamiko gradnje kanalizacije v naši občini. Sprejel ga je občinski svet dne 06.04.1995. Terminsko ta plan seveda ne more biti zasidran tako, kot je bil zastavljen, saj se sčasoma lahko marsikatera situacija spremeni. Ker so se potem pojavile še razne pobude večje skupine krajanov in tudi zaradi novih sanitarnih pogojev, se je Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč odločil za spremembe omenjenega terminskega plana Občine Piran. Pričetek izvajanja tega plana se je, kar se tiče fizične izgradnje kanalizacije, premaknil iz leta 1995 v leto 1996.
V letu 1995 smo naročili izdelavo projektov in pridobili dovoljenja za gradnjo kanalizacije v naselju Strunjan-Punta. Lani (leta 1996) smo zaključili z gradnjo te kanalizacije. V letu 1996 smo sočasno pripravljali projekte in dovoljenja za izgradnjo kanalizacije v Vinjo-lah, v naselju Sečovlje-Košta in v naselju Dragonja. V tem trenutku potekajo dela na vseh treh predhodno omenjenih kanalizacijah.
Naj na kratko pojasnimo, zakaj so ta območja dobila prednost pred področjem Seča-Paderna.
-	Napeljava kanalizacija na Vinjolah je bila namreč obveznost Občine Piran do Občine Izola zaradi odvajanja odplak s področja Mal-ije.
-	Izgradnja kanalizacije v Kosti je potrebna zaradi priključitve osnovne šole in telovadnice na sistem odvajanja fekalnih odplak.
-	Kanalizacija v Dragonji pa je nujno potrebna zaradi odvajanja izcednih vod iz sanitarne deponije, katero koristijo vsi prebivalci občine Piran.
Jasno je, da je potrebno kanalizacijo graditi sistematično in ne "skakati" po različnih področjih. Kar navaja v svojem pismu v Portorožanu gospod Iztok Čadež v zvezi z gradnjo kanalizacije v bližini poslovnih prostorov obrata podjetja "Droga", je delno resnično, saj je to le del sistema kanalizacije. Za drugi del (krak) kanalizacije je bilo že pridobljeno lokacijsko dovoljenje. Trenutno projektant izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobiva vsa potrebna soglasja h gradnji. Gospodu Čadežu lahko sporočimo, da je lahko izjemno srečen, da se je ^^
PISMA PORTOROŽANU
'	4 -"V '/.V ■' ■
D^ trenutno kanalizacija končala 30 metrov od njihove hiše, saj so nekateri objekti oddaljeni od javne kanalizacije tudi 100 ali več metrov. Glede na to, da se dolžina 30 m kanalizacije smatra kot hišni priključek na javno kanalizacijo, bi lahko (in bi moral) gospod Čadež ta hišni priključek že zdavnaj sam zgraditi. To trdimo, ne samo z vidika pridobitve uporabnega dovoljenja za stanovanjski objekt (kot navaja bralec), ampak predvsem z vidika varovanja okolja in izboljšanja sanitarnih razmer v okolju, v katerem živi g. Čadež. Naj na koncu še omenimo, da je gradnja kanalizacije po sprejetem občinskem terminskem planu v zamudi tudi zaradi podobnih zahtev krajanov za gradnjo hišnih priključkov Tako se seveda krčijo sredstva Sklada stavbnih zemljišč Občine Piran in se "prestavljajo" roki izgradnje primarnih sistemov.
Koncept izgradnje kanalizacije z vidika financiranja je namreč zastavljen - med drugim - tudi na delnem sofinanciranju bodočih uporabnikov.
Sklad stavbnih zemljišč Občine Piran je tako (če ne bo še drugih podobnih zapletov) - zaradi izgradnje predhodno omenjenih treh kanalizacijskih sistemov v letu 1997 - uvrstil izgradnjo kanalizacije, za katero je zainteresiran bralec, v svoj finančni plan za leto 1998. Potem se bo javna kanalizacija objektu v lasti gospoda Iztoka Čadeža približala na samo 10 do 20 metrov razdalje. S tem pa se bodo morda sprožili protesti krajanov, kateri bodo morali - zaradi sistema izgradnje (pogojen je tudi od konfiguracije terena) -zgraditi daljše hišne priključke.
URAD ZA UREJANJE PROSTORA kot strokovna služba SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE PIRAN

UTRINEK
V Sečoveljskih solinah sem opazila med obiskovalci tudi nekatere šefe z vrhov. Le po kaj hodijo tja? Morda po sol?
NAMESTO KAMPANJSKIH AKCIJ - STALNA SKRB ZA ČISTO OKOLJE
April je znan po vsesplošnih čistilnih akcijah. V naši občini že vrsto let takšno akcijo pripravljata Občina Piran in komunalno podjetje Okolje.
Vsa leta je svojo olepševalno čistilno akcijo imela tudi Turistična zveza Slovenije, ki se v naših krajih sicer ni najbolj uveljavila. Letos pa se je portoroško Turistično društvo odločilo za dejavno mobilizacijo občanov in jih pozvalo, naj se udeležijo vseslovenske akcije "spomladansko čiščenje in urejanje okolice", ki je bila 19. aprila. Svoj piskrček je pridala še država oz. njeno Ministrstvo za okolje in prostor, ki je začela še s svojo akcijo pod nazivom "Od izvira do morja '97".
Prav pohvalna je tolikšna skrb za naše okolje in posredno za ves naš planetek...
Za vogalom pa se zmeraj nekje skriva kakšen "zakaj" ali "vendar".
Zakaj je takšnih akcij toliko nagnetenih na enem kupu, kot bi med samo tekmovali, kdo je bolj priden. Bralci so nas prosili, naj opozorimo piransko občino in njeno podjetje Okolje, da bi morali veliki zabojniki za kosovne odpadke stati na stalnih mestih po vsej občini čez vse leto! Že slišimo jamranje prisotjnih, da za kaj takega ni dovolj denarja. Vendar: ali niso stalni zabojniki - dolgoročno gledano - cenejša rešitev, kot kasnejše odstranjevanje divjih odlagališč odpadkov? Razmislimo...
120 VREČK SMETI!
Turistično društvo Portorož je v soboto, 19. aprila v naši občini pripravilo čistilno akcijo obrežij v okviru "Spomladanskega čiščenja in urejanja okolja". S tem se je priključilo vseslovenski akciji "Od izvira do morja". Domača čistilna akcija je zajela obalni pas od Pacuga - v Fiesi tudi obrežja jezera - pa do kanala Sv. Jerneja. Čiščenje je potekalo po celotni obali naše občine, razen v Strunjanu, kjer je čiščenje predvideno 26. aprila. Zbralo se je okoli 150 osnovnošolcev in občanov, ki so od 9. do 12.00 ure nabrali okoli 120 velikih vreč odpadkov.
Turistično društvo akcijo ocenjuje kot uspešno. Dosegla je namreč svoj poglavitni namen - seznanitev občanov o pomembnosti varstva okolja. Vseeno pa ne bi škodilo, če še enkrat opomnimo: "Ozrite se naokrog, počistite za sabo in odnesite smeti s seboj, saj je naša obala samo ena!!!"
Turistično društvo Portorož se za prizadevnost pri izvedbi akcije zahvaljuje OŠ Cirila Kosmača Piran in OŠ Lucija, nekaj privrženim članom TD Portorož ter komunalnima inšpektorjema Vladu in Alešu, ki sta svoj prosti dan namenila pomoči pri izvedbi akcije.
PISMA PORTOROŽANU
PROGRAMMA MAGGIQ
POWER - MOČ
Ob prihodu nove igre Slovencev v deželo pod Alpe - demokracije - je preplavila deželo množica radijskih hiš. Ne bi naštevala vseh, toda vsaj na obalne bi vas rada spomnila. Dobili smo radio "Morje", radio Capris, radio Tartini in radio Portorož. Morje Izolanov je takoj "vžgalo", a ga je zelo kmalu resno in zagnano delo "Šmarčanov" (Caprisa) potisnilo v drugi plan. Ko pa se je pojavil v etru Caprisa Jan, so se že ogreta primorska srca vnela. Od vrat do vrat je šel glas o Janovi duhovitosti, obešenjaštvu in dobri glasbi, po poslušanosti pa se je radio Capris prebil v prve vrste. Ne samo po Janovi zaslugi, seveda. Vsa ekipa Caprisa je bila dobra in je osvojila poslušalstvo, do koder se je prebil signal Dobro jutro radio Capris. Ker pa si pri nas demokracijo razlaga vsak po svoje, doživlja tudi radio Capris svoj "preporod".
Nedolgo tega je vajeti prevzel g. Danijel Božič in tako, kot je pri nas v navadi, radio Capris z ekipo delavcev doživlja renesanso.
Nenadoma je bila ukinjena Mici, ki je razveseljevala staro in mlado, poklanjala ljudem nasmeh in razvedrilo. Tisti, ki je ukinil Mici (v kateremkoli imenu), je ukinil demokracijo. Šok pa je prišel danes, dne 15. aprila, ko je po etru radia Capris iz ust g. Jana prišla vest, da je dobil odpoved...
Zahvaljujemo se gospodu Danijelu Božiču za njegov prispevek k demokraciji in naj ne krivi drugih, če bo usoda radia Capris podobna usodi drugih lokalnih (obalnih) radijskih postaj.
Caprisovim delavcem za prvi maj iskrene čestitke vseh delavcev, ki jim je politika zopet uspela ukrasti delček sreče. Živel 1. maj, praznik delovnih ljudi
Pripis uredništva: Žal je pismo anonimno in razumljivo predvsem tistim, ki delajo na radiu Capris in poznajo razmere "od znotraj", deloma pa najbrž tudi poslušalcem, ki poznajo Jana, pa Mici... Žal nam je, da se avtorica tega pisma ni upala podpisati. A vemo, da se v dobi demokracije - nove igre Slovencev, kot piše v pismu - še zmeraj ne upamo izpostavljati, ker jih v končni fazi dobimo sami po glavi... Ker so zmeraj ljudje (v vsakem sistemu in režimu vedno "padejo na noge"), ki so "pri koritu", ki imajo moč, kapital, oblast in so ljudje, ki so pač brez vsega tega... Da ne bo razočaranje prehudo, si vzamimo (spet) v roke Stendhalove Izgubljene iluzije.
Mi pa - v čast in slavo delavskemu prazniku - objavljamo to razočarano pismo razočaranega dekleta.
*	SABATO 10 maggio alle ore 20.00 nel Duomo di Pirano CONCERTO organizzato dairilnione Italiana e daH'Universita' Popolare di Trieste. In collaborazione con la Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano e con l'Accademia di San Rocco di Venezia CONCERTO DEDICATO AL BICENTENARIO DELLA CADUTA DELLA REPUBBLICA DI VENEZIA 1797-1997. In programma musiche di Vivaldi, Albinoni, Haendel, Galuppi e Tartini, soprano: Lia Serafini.
*	LUNEDI' 12 maggio alle ore 18 DEDICATO ALLA MAMMA
*	MARTEDI' 13 maggio alle ore 19.00 in Casa Tartini inaugurazione della mostra dei
lavori di pittura del gruppo guidato da Liliana Stipanov. La mostra rimarra' aperta fino al 27 maggio.
Alle ore 20.00 in Casa Tratini CONCERTO DEL TRIO HAYDN.
*	SABATO 17 maggio alle ore 20.30 alPAuditorio di Portorose rappresentazione Teatrale della Compagnia "EX ALLIEVI DEL TOTI" di Trieste con la commedia "I RUSTEGHI" di Carlo Goldoni. Prezzo dei biglietti 1000 e 500 SIT. In prevendita presso la segreteria della Comunita' degli Italiani: 500 SIT adulti e 300 SIT študenti e pensionati.
Verra' organizzato un pullman che partira' alle ore 19.15 da Strugnano, passera' per Sicciole (posta) alle ore 19.30, con fermate a Gorgo, Sezza, S.Lucia, Portorose e alle ore 20.00 da Piazza Tartini.
*	MARTEDI' 20 maggio alle ore 20.00 in Casa Tartini CONCERTO al flauto Silvia Di Marino, al clavicembalo Valentina Longo.
*	MERCOLEDI' 21 maggio alle ore 20.00 al Teatro di Capodistria rappresentazione Teatrale del DRAMMA ITALIANO DI FIUME
Verra' organizzato il pullman che partira' da Sicciole (posta) alle ore 19.00 con fermate a Lucia, Portorose, Pirano e Strugnano.
*	GIOVEDI' 22 maggio alle ore 19.00 in Casa Tartini presentazione della pubblicazione: "DA CHERSO AL CARSO" Itinerari nei luoghi, nella storia e nelle culture. II volume sara' presentato da Marino Vocci, responsabile del progetto TURISMI E CULTURE (Circolo di cultura Istro-Veneta "ISTRIA").
*	SABATO 24 maggio il gruppo di pittura della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano organizza il II EXTEMPORE che si terra' a Padna dalle ore 10 alle ore 16.
*	DOMENICA1 giugno alle ore 16 alia galleria B.JAKAC di Padna - inugurazione dei lavori eseguiti durante I'EX - TEMPORE, con la partecipazione del trio vocale "LA BORA". La mostra rimarra' aperta al pubblico fino al domenica 8 giugno 1997.
*	MARTEDI' 27 maggio alle ore 11.00 aperturta ufficiale della biblioteca "Diego de Castro" presentazione dell'illustratrice Paola Sapori e inaugurazione della mostra delle sue illustrazioni e libri. La mostra rimarra' aperta fino al 24 giugno.
*	SABATO 31 maggio escursione al GIARDINO BOTANICO "CARSIANA" di Trieste, localita' di Sgonico.
Partenza da Sicciole (posta) alle ore 8.30 con fermate a Gorgo, Sezza, S.Lucia, Portorose e Pirano (stazione) alle ore 9.00 passando per Crocebianca e Strugnano ore 10.30 visita guidata al Giardino botanico. Dopo la visita alle ore 12.30 partenza per Trieste pomeriggio libero. Ore 19 (davanti all'acquario).
Partenza per Pirano. II costo della gita e' di 1000 SIT e 2.000 lire. Prenotazione e pagamento entro il 23 maggio 1997.
Nel mese di giugno (sabato 14 giugno 1997) verra' organizzata una gita a Venezia con visita guidata da Aurora Fonda alia mostra ARTE DEL NOVECENTO, la pittura fiamminga e olandese da Van Gogh, Ensor, Magritte, Mondran ai contemporanei.
Aperta a Palazzo Grassi fino al 13 luglio.

Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge. školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo.
na Prešernovem nabrežju v Piranu
Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100

.............................................. •................................• -
NOVICE TURISTIČNEGA DRUŠTVA PORTOROŽ:
*	Sprejem pri predsedniku države - 9.aprila je predsednik države Milan Kučan sprejel predstavnike lanskoletnih najbolje uvrščenih krajev v akciji Turistične zveze Slovenije "Moja dežela, lepa, urejena in čista!" Portorož, ki je bil lani v kategoriji izrazito turistični kraji tretji, je na sprejemu zastopala predsednica TD, ga. Andreja Humar-Fatorič v spremstvu podžupana Vladimirja Kneza.
*	O VARNOSTI V TURIZMU - Sredi aprila je Turistična zveza Slovenije v Ljubljani pripravila posvet o varnosti v turizmu. Udeležila se ga je tudi predsednica TD, Andreja Humar-Fatorič, ki je spregovorila o varstvu turista kot potrošnika ter predlagala učinkovitejšo organiziranost Turistično informativnih centrov (Tic-ev) od lokalne do državne ravni. Sedaj so namreč TlC-i bolj ali manj prepuščeni sami sebi, turističnim društvom, gospodarskim interesnim združenjem in lokalnim skupnostim. Nujno pa bi morali oblikovati enotne standarde poslovanja, ustrezen turistično informacijski sistem... Za povezanost bi morala skrbeti tudi katera od nacionalnih turističnih inštitucij. Neurejeni so tudi viri financiranja te dejavnosti, ki je gotovo izjemnega pomena za učinkovitost turizma in promocijo Slovenije v svetu, pa distribucija turističnih publikacij. Andreja Humar-Fatorič se zavzema tudi za sodelovanje z Uradom za varstvo potrošnika, ki v svojem programu predvideva svetovalne pisarne. Turistične informativne pisarne bi lahko usposobili tudi za opravljanje svetovanja turistu-potrošniku. Na posvetu je bil tudi namestnik načelnika Urada za komunalni nadzor, g. Bogdan Pajek, ki je izpostavil problematiko prometne ureditve v krajih, kjer se število ljudi v poletnih mesecih poveča za dvakrat.
Ugotovitve posveta so, da je varnost turistov v Sloveniji relativno visoka. Marsikaj pa bo potrebno postoriti še za varnost na cestah in varstvo turista kot potrošnika.
*	TURISTIČNIM VODNIKOM
Turistično društvo Portorož vabi vse tiste, ki se ukvarjate s turističnim vodenjem, da se pridružite SEKCIJI VODNIKOV.
V REGISTER LOKALNIH TURISTIČNIH VODNIKOV se lahko vpišete v TIC Portorož, kjer Vam lahko posredujejo vodenje za agencije, skupine... Še posebej ste vabljeni vsi, ki ste usposobljeni za lokalno vodenje in bi želeli opravljati vodniško službo za mesto Piran, (v tujih jezikih).
M. MAJ - TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ v sodelovanju z društvom ADRIA CLASSIC - prijatelji starih vozil in plovil pripravlja V PORTOROŽU, na parkirišču ob KAŠTELU zaključek 1. rally-a starih avtomobilov. Cilj bo med 14. -15.30 uro na parkirišču ob Kaštelu,
kjer bodo razglasili rezultate. Razstavljeni pa bodo tudi stari avtomobili, s katerimi se bo mogoče tudi popeljati - TURISTIČNE VOŽNJE Z OLDTIMERJI.
Zainteresirani obiskovalci lahko tako vožnjo rezervirajo in vozno karto kupijo v TIC Portorož (pri Turističnem društvu, Obala 16, Portorož. Tel: (066) 73 070).
*	Sobodajalci in lastniki apartmajev in penzionov, ki se z dejavnostjo sprejemanja na prenočevanje ukvarjate samostojno, ste vabljeni k vpisu v REGISTER ZASEBNIH KAPACITET v Turistično informativnem centru Portorož, Obala 16, na šalterju: INFORMACIJE, Tel: (066) 747 015, 73 070. Fax: 747 013.
AH.F.
MAYGUT
APARTMANI
FIZIOTERAPIJA
FIZIOTERAPIJA
Letoviška 11,
6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058
FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE
ROČNA MASAŽA/MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI
KOPER
ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO/FANGO SAVNA/SAUNA
PORTOROŽ CENTER
MAYGUT
FIZIOTERAPIJA
"M ""I'.'""!.';".'.............'""""-................пиммГ;
STUDIO JANA BERNARDIN
modeliranje nohtov in prodajo
-	terapija pogrizenih nohtov,
-	protetika deformiranih nohtov,
-	podaljševanje naravnih nohtov v obstoječo in želeno obliko,
-	manikura naravnih nohtov,
^ - prodaja preparatov za nego naravnih nohtov NOVO - NOVO - NOVO - NOVO profesionalni make-up
Naučite se poudariti poteze, ki so vam všeč in spretno prikriti tiste, ki vam niso! Pogrizene in lomljive nohte vam strokovno uredimo in podaljšamo z visokokvalitetnimi materiali ter vas odvadimo grizenja nohtov. URNIK: vsak ponedeljek, sredo in petek - popoldan; vsak torek, četrtek, soboto - dopoldan.
Obala 2, Portorož, tel.: 475 60 15
-—-,-
ŠE ENE JAVNE OBRAVNAVE NE BO
Javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta za območje hotela Palace v Portorožu je bila podaljšana za dva tedna (podaljšanje se je izteklo 2. aprila). Urad za urejanje prostora občine Piran, ki je naročil projekte variantnih rešitev dostopa do hotela (s Koprske ceste), je sklenil, da o teh projektih ne bo pripravil javne obravnave. Strokovne analize so namreč pokazale, da je dostop po cesti Obala in po Stari cesti do hotelskega vhoda, ki je po projektih predviden na severni fasadi objekta, zaenkrat najbolj realna mogoča rešitev.

19
Ob prazniku dela vam želimo nekaj prave pomladi, v naprej pa nekaj več dela (in zaslužka)... Če pa dela nimate, vam želimo veliko uspeha pri njegovem iskanju.
vaš Portorožan
TEKMOVANJE ZA ZLATO VRTNICO '97
za lepo, urejeno in čisto okolico :
PRIJAVNICA:
prijavljamo se za tekmovanje v urejenosti okolice za Zlato vrtnico 97
v kategoriji: (obkroži):
1.	hoteli
2.	manjši nastanitveni objekti (penzioni, apartmaji)
3.	gostinski lokali
4.	poslovni objekti (tur.agencije, trgovine, podjetja)
5.	športne površine
6.	plaže
7.	parki in zelenice
8.	ulice
9.	individualne stanovanjske enote
10.	šole
11.	vrtci
NAŠ NASLOV:_
Telefon:_
Kontaktna oseba:_
Prijavnico odpošljite do 5.5.97 na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ, Obala 16, 6320 Portorož.
Vse prijavljene bomo pričeli ocenjevati v mesecu maju. Ob koncu prvega kroga: (maj-junij) bomo v Portorožanu objavljali prve tri najbolje uvrščene v posamezni kategoriji. Drugi krog: (avgust -september).
Priznanje "Zlato vrtnico" bodo prejeli tisti, ki bodo ves čas dobro skrbeli za urejenost. Podeljene pa bodo ob svetovnem dnevu turizma: 27.9.97 .
Turistična patrulja pa bo objavila tudi tiste, ki si bodo z malomarnim odnosom do okolice prislužili javno grajo (turistični osat).
Mercator-Degro
Vaš najboljši sosed vam želi lepe prvomajske praznike.
PO SPREHODU TURISTIČNE PATRULJE
Patrulja Turističnega društva Portorož si še naprej ogleduje (ne)urejenost našega okolja. Po njenih zadnjih sprehodih je sestavila seznam najbolj neurejenih točk od Fiese do Seče. Seveda vam z veseljem naštejemo nekatere najbolj vnebo vpijoče: počitniški dom RTV Ljubljana v Fiesi, avtobusna postaja v Piranu, prostor jadralnega kluba Pirat na Bernardinu, park Rastelli pri upravni zgradbi Droge, sanitarije na osrednji plaži v Portorožu, avtobusna postaja v Portorožu, območje Vojkovega doma v Portorožu, dostopne poti k hotelu Metropol, lucijski avtokamp, Forma viva, povsod pa trava, ki kar kriči po košnji...
OTAVA NA MALIJI
V nedeljo, 6. aprila so na Maliji ponovno obudili tradicionalni krajevni praznik - otavo (nedelja po veliki noči). Že dopoldne so krajanke in krajani praznik obeležili s svečano mašo, ki ji je sledil množičen ogled razstave vezenin, ročnih del iz zakladnice pranon, članic Kulturnega društva Korte, ki so jih - prav v čast malijskemu prazniku - v vas na ogled prinesle s kortežanske razstave. Med temi prekrasnimi ročnimi deli smo lahko občudovali prave starine iz daljnih let 1880 pa tja do 1939; med njimi celo unikate v lasti nekaterih Kortežank in župnišča. Poleg tega pa sta svoje dragocenosti, domiselne in zelo kvalitetno izdelane vezenine prinesli na ogled domačinka Mariza Kleva in Katarina Islamovič iz Kort. Videli smo lahko narodno nošo teh krajev z začetka stoletja, po katere predlogi so članice društva izdelale noše Otroške folklorne skupine. S svojimi deli pa se je predstavilo tudi dvanajst otrok Šole vezenja Kulturnega društva Korte.
Prazniku v čast je nastopila tudi Dramska skupina Kulturnega društva Korte, ki je odigrala prizore iz življenja v teh krajih med leti 1934-1953 (avtorica je Nada Morato). K prazničnemu vzdušju so pripomogli tudi glasbeniki in mladinski pevski zbor izolske Glasbene šole. Omenimo naj še, da so se pridne gospodinje z Malije in okoliških krajev pod vodstvom gospe Gracijele Bernardi izkazale z domačimi sladkimi dobrotami, s katerimi so nastopajoče in tudi udeležence prireditve prijetno presenetile. Sledil je družabni del praznika do zgodnjih jutranjih ur.
Darinka Jug
V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU LUCIJA Obala 114, tel.:773-617 vas pričakuje ob vhodu Boutique ASCADA * z najnovejšimi pomladnimi modeli ženskih oblačil v ta hip najbolj modnih barvah: v sončno rumenih, veselo zelenih, toplih oranžnih... in s pestro izbiro modelov za ženske klasičnega okusa. Prepričajte se.
МШ
■T-5-
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tobakouić Senacl s.p. Marxoua 18, 6330 PIRAN, tel.: 066/76-719
adaptacije stanovanj
postavitev pregradnih sten
montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
pleskarska dela
montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
!■'!.............. I I 111111111111111 I M mi.......... I M I 1111111 Џ 11 II 11 1	I. I I)
PRAVLJICA O MORJU
Nekoč je živel Rak Lenušček.
Lenušček sije želel biti kralj morja. Hotel je, da ga vsi ubogajo in da se vsi igrajo z njim. A to se ni moglo zgoditi kar tako. V tej deželi je bilo veliko hrane in vsega ostalega. Nekega dne je vsem zmanjkalo hrane.
Nihče ni vedel, zakaj se je to zgodilo.
Kmalu so izvedeli, da jim je hrane zmanjkalo, ker niso nič delali. Za to nesrečo so krivili Raka. "Takega kralja si pa res ne želimo," so dejali prebivalci morja. Zato je kralj morja še vedno Neptun.
GAŠPER P. KUŠTRIN 2.c O.Š. LUCIJA
ZIDAK DOBRE VOLJE
Teden Rdečega križa - od 8. do 15. maja - je letos posvečen Mladinskemu zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli Rtič: predstavitvi njegovega delovanja, predvsem pa njegovi obnovi in pridobivanju donatorjev.
Slogan letošnjegh tedna je "ZIDAK DOBRE VOLJE", ki simbolizira prizadevanja za obnovo zdravilišča in njegov nadaljnji razvoj.
Simbolični zidak lahko kupite na sedežu Območne organizacije Rdečega križa Piran, Ul. IX. Korpusa 10 (vse informacije v zvezi s tem po tel. 73-685). Sredstva, ki jih bomo zbrali s pomočjo "zidakov dobre volje", bomo namenili obnovi edinega slovenskega otroškega zdravilišča in letovišča na Debelem Rtiču. Po štiridesetih letih potrebuje temeljite prenove!
Prispevajte svoj zidak!
Imena donatorjev, ki bodo do 18. maja kupili svoj zidak(-e), bomo objavili.
KO KRAJINSKI PARK POSTANE DEPONIJA...
Vsak razsvetljeni hotelir je nadvse zadovoljen, če se njegov hotel nahaja v bližini naravnih in kulturnih vrednot. Hoteli Metropol imajo to srečo, da imajo krajinski park Sečoveljske soline sorazmerno blizu. Pričakovali bi, da bodo turistični delavci največji branitelji naravne in kulturne dediščine. Žal pa vselej ni tako. Pri gradnji garažne hiše pod Metropolom so odkopani material brez dovoljenj odlagali kar v krajinski park. To je kaznivo celo po kazenskem zakoniku. To so počeli kljub temu da je občina Piran pred gradnjo prejela od Metropolove družbe celo posebno izjavo: "Podpisani Metropol hoteli, d.d. dajemo izjavo, da bomo izkopani material od gradnje garažne hiše deponirali na deponijo ob Luki Koper." (Ž.L.)
ŽIVLJENJSKA POT, OB KATERI STOJI POMORSKA ŠOLA
Ob nedavni petdesetletnici pomorske šole mi misli uhajajo v otroška leta, ki so tesno povezana z dogajanjem v tej šoli. Do 1947 sta moja mama Katica Muc-Rinka in oče Miloš Muc poučevala v Osnovni šoli Babiči. Marca 1947 je bil oče premeščen in je bil prvi, ki je poučeval navtiko v novoustanovljeni takratni Pomorski trgovsko akademiji v Semedeli. Mama je potem poučevala v večrazrednem osnovnošolskem slovenskem oddelku v Izoli.
Spomini na tista leta so prijetni. Bila sem ponosna, da sem lahko v družbi prijetnih dijakov in ene dijakinje tako pomembne šole. Opazovala sem jih pri učenju v učilnicah, veslanju... V mojih otroških očeh so bili vsi delavni in lepi... Moj oče je govoril, da vpijajo znanje kot gobe vodo. V spomin sta se mi vtisnila dva dogodka.
V Semedeli ni bilo družin z otroki. Bila sem osamljena in sem si zato izmišljala igre samo zase. Nekega dne sem zagledala na dvorišču internata železno posteljo z mržo. Takoj sem si izmislila novo igro. Postelja je postala ladja, na kateri sem plula skupaj z dijaki in dijakinjo. Posteljna mreža je bila sestavljena iz med seboj pripetih kovinskih romboidov, ki sem jih začela odpenjati. Kako je bila to lepa igra! Ko sem obdelala že skoraj polovico mreže, sem nanadoma ob postelji zagledala očeta in za njim nekaj dijakov. Ker sem uničevala internatski inventar, me je oče okregal in celo udaril. To bi bila že nekako prenesla! A kaj, ko so to videli dijaki, ki so zame bili vzor. No, mislim pa, da je bil to tako nazorno prikazan vzgojni prijem, da nihče od njih nikoli v življenju, ni ničesar uničeval!
Leta 1956 smo se preselili v Piran. Takrat sem bila že srednješolka. Prijatelje in znance sem imela med dijaki pomorske šole. V Piranu je bilo v tistem času veliko mladih družin z otroki. Bilo nas je kakšnih petnajst deklet in veliko dijakov pomorske šole. Zanimivo je bilo na mladinskih plesih. Glasbeniki še niso začeli igrati, ko se je okrog vsakega dekleta zapodilo nekaj fantov, da bi si z njo izborili ples. Tudi sprehajanje do Punte je bilo zanimivo. Vsako dekle je bilo dobesedno obkroženo z nadebudnimi fanti.
Lahko rečem, da je vse moje življenje povezano s pomorsko šolo, saj moj mož Stevo že več kot trideset let poučuje na tej šoli.
Sonja Devič, rojena MUC
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: gospod s Koprske ceste 2.000 tolarjev, Franc Pire s Prečne poti 1.000 tolarjev, ga. Dora Ivanič s Postajališke poti 1.000 SIT, M.Z. iz Lucije 3.000 tolarjev, gospa, ki ne želi biti imenovana 1.000 tolarjev, Jadranka Tomič s Prečne poti 500 SIT, Milan Tomažič 1.000 SIT, Gordon Sluga 6.000 SIT in Združena lista soc.demokratov Piran 10.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča!
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
!!!V\nOGRADnJA
■ ШШШГт " PORTOROŽ
LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771-397, mobitel: 0609/610-132
тттшт^.	—9—.............................................................................................................■............ ...... —i......... I
RUM T)-II RA
*	V piranski Mestni galeriji od 25. aprila do 20. junija razstavlja svoje slike in skulp-ture vodilni povojni španski slikar in eden najbolj uveljavljenih svetovnih likovnih ustvarjalcev Antonio Tapies. Poleg slik in grafik ustvarja umetnik tudi keramične skulpture in grandiozne mozaike. Na piranski razstavi so na ogled njegove slike in keramična skulp-tura.
*	V galeriji Meduza 2 v Piranu pa od 24.
aprila do 25. maja razstavlja svoje grafike akademska slikarka Milena Gregorič. Razstava sodi v projekt predstavitve razvoja grafike na Slovenskem po letu 1945.
Številka/numero 4* april / aprile 1997* letnik/anno Vir Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIK0LIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/ stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/ tiratura 3.000* izdajatelj / editore: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/ Lungomare 16, Portorose* tel.: 066/73046 * E-mail: portorozan@bigfoot.com * cena enega izvoda/prezzo di un esem-plare: O SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Dragica MEKIŠ, Miroslav ZEI, Fulvia ZUDIČ, Valentina KLEMŠE, Alberto PUCER, Jožica SORTA, Snežna REŠEK, Andraž ELLER, Andreja HUMAR-FATORIČ, Sonja POŽAR, Franc PRELC in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI in Giani CETIN.
Nella triste cirostanza della perdita della cara mamma, nonna e bisnonna
Teresa Possega - Teresina 1901 - 1997
ringraziamo tutti i parenti, gli amici ed il vicinato per le espressioni di cordoglio e per l'omaggio dei fiori e delle candele. Esprimiamo anche un sincero ringrazia-mento ai medici ed al personale sanitario dell'ospedale di Isola, a padre Bojan per le commoventi parole di commiato ed a tutti coloro che con partecipazione l'hanno accompagnata all'estrema dimora.
Dai figli Luciano ed Anita e familiari
KLUB MLADIH PIRAN MLADINSKI SERVIS
ZAPOSLOVANJE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV PIRAN-ŽUPANČIČEVA 14 II. nadstropje tel./fax. 76-490 PORTOROŽ-OBALA 16 II. nadstropje tel./fax. 747-018 odprto vsak dan o d 9.00-15.00 razen sobot, nedelj in praznikov
ШШШ
.......■■"!"■"......—
-
ZA N0VQ KULTURO - LJUBEZEN KONKRETNIH DEJANJ
V	Portorož in okolico se zliva vedno več ljudi.
Domačini in gosti hitijo drug mimo drugega. Večkrat se zaletijo drug v drugega, ne da bi si pogledali v obraz.
Klutura dialoga in medsebojnih odnosov je osnovni zakon vsake srečne skupnosti in obenem najbolj naravno in učinkovito povabilo drugim, je velik izziv.
V	nedeljo, 13.4. smo se tudi iz teh krajev priključili okrog 2000 udeležencem svojevrstne šole dialoga v srednješolskem centru v Postojni. To srečanje je organiziralo Gibanje fokolarov (Marijino delo), ki ga je ustanovila Chiara Lubich v Trentu leta 1943. Do danes se je razširilo v 200 držav in združilo štiri in pol milijone ljudi različnih narodov, ver in kultur, med njimi tudi 25.000 v Sloveniji. Gradi tudi 19 mestec na vseh kontinetnih, kjer ljubezen in edinost v konkretnih dejanjih postaja naraven način življenja. Zapoved medsebojne ljubezni omogoča prijateljski dialog med ljudmi in skupinami v katoliški Cerkvi, med krščanskimi Cerkvami, kakor tudi z velikimi religijami in končno s sodobnimi kulturami. Iz tega izkustva je zrasla "ekonomija skupnosti", ki s svojimi metodami prinaša novo upanje v svet ekonomije in je vzbudila izjemen odmev med ekonomisti in gospodarstveniki po svetu.
Šestim univerzam, ki so se odločile, da ustanoviteljici podelijo častni doktorat iz različnih področij, se je v decembru 1996 pridružil tudi UNESCO z nagrado za vzgojo in mir za prispevek, kot pravi, ki ga je Marijino delo dalo za mir in edinost med posamezniki, narodi, generacijami, družbenimi sloji, z osebnim in skupnim sodelovanjem vseh: otrok, mladih, odraslih, bogatih in revnih, neverujočih in verujočih vseh verstev.
To smo doživeli v Postojni in se vrnili z željo, da bi tudi v našem okolju zaživeli to novo kulturo.
Franc Prelc
Acoua Relax
PORTOROŽ
Novo v hotelu Metropol - Acqua Relax center
V obnovljenem 25 metrskem bazenu z morsko vodo so obiskovalcem na voljo še: fitnes, finska savna in parna kopel, solarij, ročna masaža, limfna drenaža, presso terapija in še kaj...
Vse na enem mestu v Acqua Relax centru v hotelu Metropol, po ugodnih cenah. Za podrobnejše informacije in rezervacije pokličite na tel. 746-950 ali na 772-708 (privat).
				
			- » P	
22		portorožan št. 4		April 1997
NASMEJMO SE S PORTOROŽANOM
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
MESEC MAJ V MOJEM KRAJU (prosti spis)
Ta prelestni mesec se začne s Praznikom dela. Nekoč, pred davnimi leti, so bili delavci zelo izkoriščani. Sledilo je približno pol stoletja, ko so verjeli, da jih nihče ne izkorišča in ko je samo nekaj oblastnikov vedelo, da to ni res. Dandanes se izkoriščanje nadaljuje, le s to razliko, da delavcem nihče več ne laže in tako vsaj vedo, pri čem so. Moj tata pravi, da je tudi to nekaj, saj so razčiščeni odnosi predpogoj za zdravo sožitje družbenih razredov. Moj tata še trdi, da vse politične sisteme in družbe tega sveta sestavljata pravzaprav samo dva razreda: tisti, ki se preživlja z delom in tisti, ki se preživlja z delom prvega. Najbrž ima prav, saj 1. maj praznujejo vsi ljudje, kar pomeni, da se vsi zavedajo, kako pomembna stvar je delo - naše ali pa tisto, od katerega živimo.
Maj je tudi mesec cvetja. Moj tata pravi, da najlepše cvetke najdeš na občini ali v njeni neposredni bližini. Tam morajo biti tla resnično nekaj posebnega, saj je moj tata že večkrat rekel, da zlepa nikjer ne cveti toliko obljub, kot prav na občini. Temu se zelo čudim, saj sem bil zmeraj prepričan, da je največ cvetja na vrtovih in travnikih. Pa me je moj tata ondan poučil, da na travnikih zadnje čase še najlepše cvetijo črne gradnje in da bodo tudi ostale kmetijske površine vsak čas enako zacvetele, če ne bo nihče pravočasno poskrbel za spremembo političnega podnebja.
Maj je tudi mesec mrzličnih priprav na turistično sezono. Menda se je občina že obvezala, da ustanovi turistično združenje Portorož, nekakšno interesno združenje za turizem. Moj tata je posmehljivo izjavil, da bo reč zaživela najkasneje konec drugega leta, saj se
pametne zamisli pri nas razvijajo po principu »slow motion«, za razliko od nespametnih, ki so čez noč uresničene. Moja mama je pripomnila, da je tako razmišljanje le preveč črnogledo. Občinski svet je namrč že predlagal takso za pospeševanje turizma, katero naj bi, razen vrtca in šole, v naši občini plačevalo vse, kar leze in gre. To je v nekem smislu že pravo turistično združenje: vsi plačujemo prispevek za isto stvar, pa če nam je prav ali ne - kot v dobrih starih časih. Nato je mama še vzdihnila in rekla, da ne bi bilo slabo, ako bi ustanovili tudi Združenje za čistočo in pobirali takso za vsakodnevni odvoz smeti v poletnem času. Pa je moj tata odvrnil, da bi bilo to zelo narobe, saj bi potem turisti sploh ne prepoznali več našega kraja in bi odpotovali naprej, misleč, da so zgrešili pot. Iz istega razloga bi bilo tudi pametno pustiti go-cart stezo tam, kjer je, saj brez njenega hrupa in vonjav Lucija ne bi bila več tisto, kar je. Le čemu naj bi jo selili v sečoveljski naravni rezervat!? Naj se izvolijo čaplje in drugi ptiči potruditi do Lucije, če želijo videti in slišati, kako izgleda ta šport!
Ta pogovor o turizmu je mojega tato spomnil, da tisti dan ni še nič prispeval za razvoj turizma v našem kraju, pa je sklenil stvar nemudoma urediti v bifeju »Pri žejni sipi«, kjer so menda tudi pooblaščeni, da pobirajo tovrstne prispevke. Nisem prav dobro razumel, kaj mu je odgovorila mama, zdi pa se mi, da je hotela načeti pogovor o živinoreji. Sedel sem torej k mizi in se lotil domače naloge.
Sonja Požar, Lucija
VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA
ir
SE V
v	PIZZERIA - PUB	1|

l.

k
PERGOLA
PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775
vsak dan od 17.00 do 02.00
glasba v živo
Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči
špageti, torlelini. ravioli, peresni ki
Meso na žaru
foimpinioni na /aru
m sc m sc
1.	Kakšna je razlika med Portorožem in Benetkami? V Benetkah nikogar ne skrbi, ob katerem pomolu bo pristajal Prince of Venice.
2.	Komu je namenjena nova umetna plezalna stena v telovadnici Srednje pomorske šole?
Predvsem občinskim veljakom, da bodo plezali še po čem drugem, ne le po živcih volilcev.
3.	Zakaj občina športnemu klubu ne bo dodelila obljubljene finančne pomoči za organizacijo Evropskega prvenstva v jadranju v Piranskem za livu?
Ker bi ji v tem primeru zmanjkalo sredstev za sponzoriranje hrupne dirke gliserjev.
4.	Zakaj se občinska vlada ni potrudila in dosegla, da se DROGA d.d. ne bi odločila za selitev v Izolo? Ker je bila bolj zaposlena z načrti za širjenje letališča namesto s tistimi za širjenje gospodarstva.
Sonja Požar, Lucija
23
splošna banka koper
Oblikujte si sami svojo finančno bodočnost
Odslej imate možnost da sami odločate tudi o svoji finančni varnosti, z rentnim varčevanjem si zagotovite lasten in zanesljiv vir dohodka, varčujete lahko za dodatno pokojnino, štipendijo za šolanje otrok, stalen vir dohodka za zaposlene v svobodnih poklicih, trdne temelje za uresničevanje vaših želja in načrtov...
Z rentnim varčevanjem je prihodnost vaša.
=> Zastava 101, letnik '87, prevoženih 40.000 kilometrov, dobro ohranjen -prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 772507, po 14. uri
=> Inštitut za raziskovanje medijev
MEDIANA, d.o.o. iz Ljubljane opravlja v mesecih april, maj, junij terenske ankete o branosti, gledanosti in poslušnosti medijev. Anketiranje poteka po krajevnih skupnostih Koper - Za gradom, Koper -Pobegi Čežarji, Izola - Jagodje, Izola -stari del mesta, Koper - Škocjan, Koper -center in Piran. Za opravljanje anketiranja iščejo resne in natančne sodelavce. Kogar delo zanima, naj se za informacije obrne na inštitut Mediana (Vilharjeva 27/II, tel. 061/13 77 100, fax.: 061/13 76 222) od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
Prodam leseno balkonsko okno
(velikosti 110 x 140 cm) in lesena balkonska vrata (80 x 220 cm) oboje z dvojno in vgrajenimi žaluzijami. Informa-
P0RT0RGŽAN0VI MALI OGLASI
cije na tel.št. 771-575.
Prodam dobro ohranjeno otroško (žensko) kolo City bike Aurora za
10.000,00 SIT. Tel.: 76-655, zvečer.
=> Prodam dobro ohranjen otroški voziček Prenatal. Tel.: 771-377 ali 771575.
=> Za nego starejše osebe iščem žensko: 3 x tedensko po 2 uri. Plačilo po dogovoru, okolje ugodno. Inf.: Franc Leskovšek, Kajuhova 5, Lucija, tel.: 771286.
=> Globinski sesalniki. Učinkoviti in zdravju prijazni sesalniki Omega. Možnost plačila do 12 obrokov. Tel.: 74-507.
=> Na vsa vprašanja dobite odgovor.
Pokličite jasnovidko Vlatko. Tel. (066) 24-585 opoldne ali zvečer.
^ Se v svojem domu slabo počutite,
slabo spite...? Naredim vam radiestezi-jsko oceno bivališča, po potrebi postavim zaščito. Opravim tudi osebno diagnozo in vam pomagam odpraviti psiho-fizične težave. Bioterapevtka Vlatka. Tel. (066) 24-585 opoldne ali zvečer.
=> Prodam pony kolo Nove zračnice, novi plašči, cena po dogovoru. Prodam še cca 100 kom LP, enkrat poslušane. Zraven dam star gramofon. Tel. (066) 25-585 opoldne ali zvečer.
Uspešno nudim pomoč pri UČENJU MATEMATIKE ZA SREDNJE ŠOLE. Pokličite na 74-536, Anela!
V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.