fioyic e nič« k p % f 'TV Z IHO IV. - H. 36 V KOČEVJU 29. AVGUSTA 1959 Zgradili bomo hleve za 1400 glav govedi Kočevje, 20. avgusta. — Danes dopoldne je bilo v prostorih Gospodarske poslovne zveze Kočevje posvetovanje upravnikov zadrug in članov upravnega odbora. Na sestanku so pregledali uspehe lanskega pogodbenega sodelovanja in sprejeli plan za proizvodno leto 1959-60. Govorili so tudi o investicijah v kmetijstvu do leta 1963 ter o štipendijah za obiskovalce dveletne kmetijske šole. Podpredsednik OZZ, Karel Mi- družnic, mladih zadružnikov itd. naloge niso lahke, zato pa se morajo povezati upravniki zadrug z občinami, kj naj bi pomagale.« Zaradi posebnih pogojev ima v naših krajih najlepšo bodočnost živinoreja. Zato moramo že sedaj ustvarjati bazo, na kateri bo kas- Cena 10 din NAJVEČJI BOMBAŽNI KOMBINAT V juliju letos so začeli pri Titogradu z gradnjo največjega bombažnega kombinata v naši državi in enega največjih na Balkanu. V tem kombinatu se bo začela proizvodnja že konec prihodnjega leta. Kombinat bo zgrajen na površini 100 tisoč m2. Naj omenimo, da bo imela predilnica 13.500 m2, tkalnica 12 tisoč 500 m2, oplemenilnica 7.800 m2, na ostali površini pa bodo še skladišča, upravne zgradbe in drugi potrebni objekti. 16 MILIJONOV LJUDI V zadnjih štirih letih, odkar je ^ m * m m' i M w ♦!* « t z neje vse naše gospodarstvo teme- v veljavi tako imenovani »videmski Ijilo. Perspektivni investicijski plan sporazum« med našo državo in Ita- ___________ ____________________ ________ ____________________ ___ se torej omejuje predvsem na Njo o obmejnem prometu, je pre- kulič, je najprej kratko poročal o V novem proizvodnem letu bodo 9radnjo hlevov in ustvarjanja krm- stopilo mejo pri Trstu in Gorici ske baze za živino. Tako naj bi v nad 16 milijonov ljudi obeh mejnih KZ Draga zgradili hlev za 400 področij. uspehih letošnjeoa pogodbenega so- sklepali kompleksne pogodbe. Ko-delovanja. Ugotovil je, da se je operacija bo zajela vse kulture, ži- akcija dobro obnesla. Pri pšenici vino, travnike in senožeti. Pripra- 9lav zivine- v Travni gori se uredi PRirvnnrFAWWF rAmtr Italijanki je bil hektarski donos ve za akcijo so ponekod že v teku Pušnik za 50 glav. Ribniška in so- . okrog 3000 kg, ponekod celo do Zadruge se morajo oksrbeti z raz- draSka občina imata planirano me V Pulju bodo začeli prihodnje le-4300 kg. Velik uspeh je bil dosežen ličnimi stroji, da bodo kooperantu Naracijo vsega njihovega področja; to graditi prekooceanske ladje, ki tudi pri gnojenju travišč, samo lahko nudile čim več stroinih zgradili bi tudi dva hleva za skup- bodo imele prostor za 2000 potnikov. Predsednik OLO Novo mesto, N. Belopavlovič, je odkril spominski steber i-------------------— — J- — no 400 glav živine. Pri melioraciji krompir kaže slabo, ker ga je za- uslug ... _ radi prevelike moče napadla rja. Novost bo tudi delitev pridelka 1)0 P°magala vodna skupnost Ljub-Lep pridelek na vseh kooperacij- med obema partnerjema Akumu- 1Jana- Hleve b°do gradili še na skih površinah kaže, da organize- lacija se bo štela od površin ki jih P^očju KZ Karlovica, Dobrepolje cijska plat prihodnje setve ne bo je dal kmet v kooperacijo in’ne več in Bania loika- povsod za 200 glav. ------- ------— od vloženih sredstev in pomoči ki Vsi ti kra.1i irnaJ° zel° dobre živi' jo je nudila zadruga. Akumulacija norejske pogoje, ki i,u " ___y i . i - “ i rvf, Ti Vi 1 zvi.« težavna. Napake, ki so bile lani neizbežne, bodo dober kažipot! Ko- jih je treba operami so imeli doslej vse pre- znaša predvidoma fo % pri 'proda- izkoristiti. Ti hlevi bodo odprti, malo stika z zadrugo! V, večini pri- ni živini pa 15 «/„. (Od’ italijanske imeli h**10 tudi vsak svojo mlekarno pšenice je akumulacija 300 kg na ’° ’ '1"' 10.000 UDELEŽENCEV NA PROSLAVI NA PODSTENICAH »Zdravo, dragi vojni tovariš...« merov mora tudi vsa organizacij in stanejo 16 milijonov din. ska vprašanja rešiti upravnik sam, ha, od ostalih žit pa 200kg. Delež . , - ... ----- čeprav ima v&o pravico, zahtevati zadruge bo pri jedilnem, zgodnjem Premp,zenJa se bo sedaj priključila avtobusov, motorjev, kolesarjev pomoč zadružnega sveta, žena za- in semenskem poznem krompirju kmetijskim zadrugam. Tipajo po ozkih gozdnih cestah, se nAMUž OD IU&E Za uvod tole: davek na dohodek od hiše, imenujemo ga hiš-nino, smo plačevali že doslej, ta dajatev je bila nizka, plačevali pa so jo pravzaprav le v mestih. Osnutek zakona o finansiranju stanovanjske graditve predvideva občutno povečanje hišnine. Razlogov za povečanje je več. Kakor vemo, se bodo z zvišanjem stanovanjske najemnine Povečali tudi dohodki zaposlenih. Zato naš delovni človek s tem Povišanjem ne bo prizadet. Tako bodo tisti, ki imajo stanovanje v najemu, za povišano najemnino dobili razliko v večjih dohodkih, Usti pa, ki imajo svoje stanovanje■„ pa bodo imeli od povečanja Plač celo korist. Prav zato, da bi družba dobila ta neupravičeno dana sredstva nazaj, bo uvedena hišnina. Dvajset let in več stare hiše so že amortizirane. Ker pa lastniki plačujejo davek ne glede na to, koliko je stara hiša in ne glede na to, koliko je v hiši stanovalčev, jim bo ostalo več sredstev kot pa tistim, ki so prisiljeni najeti stanovanje. Tudi za te bo hišnina veljala kot odvod sredstev, do katerih niso upravičeni. Verjetno bo hišnina določena po kakovosti stanovanja in prav zato bodo točkovali tudi zasebne hiše. Tisti, ki imaj° skromne hi-š,ce, pravzaprav ne bodo plctče-\ vali dosti več družbenih dajatev kakor doslej. Občutneje pa bodo obremenjeni le tisti, ki še oddajajo stanovanja — aZi pa sobe — v najem- Vel,k del novih hiš so zgradili ljudje s pomočjo posojila in marajo s posojilom vred odplačevati tudi amortizacijo. Zato so sestavljavci osnutka menili;, da bi kazalo hišnino uvesti le za tiste hiše,, ki so stare več kot 20 let. Kova dajatev bi se plačevala v Krajih, kjer stanovanjska hiša stoji, ne pa v bivališču njenega Hostnika, prispevek od hiše gre v občinski sklad za stanovanjsko Praditev in bo njen redni dohodek. Tudi ta novi vir sklada za stanovanjsko graditev bo deloma nadomestil tisto, kar bo primanjkovalo zaradi zmanjšanja stano-vanjskega prispevka iz osebnih dohodkov zaposlenih. Iz vsega, kar smo zapisali, sledi, da hišnina ne bo dajatev, ki bi posebej obremenjevala proračun zaposlenega, ampak naj bi le uskladila dohodke nekaterih naših državljanov s stroški naše družbene in zasebne stanovanjske graditve. 900 kg od ha, pri jedilnem poznem 1200 kg in pri semenskem zgodnjem 700 kg. Pri senu, detelji in ostalih krmnih rastlinah bo kme- S kočevske in novomeške strani mnogo let... Takrat so bili dru- spomini na boje, zasede, smrto-i se v prostrane gozdove Roga gačni časi, botra, saj se še sporni- nosno žvižganje svinčenk, na dolge Vsa zemlja splošnega ljudskega izagrizle dolge kolone kamionov, njaš ? ...« marše skozi dež in sneg in na vse Fodstemce! Prijazna dolina sre- prestane strahote. Najbolj pa so di mogočnega objema kočevskih ostali v spominu veseli trenutki, Pri nabavi posojil morajo za- vzpenjajo in spuščajo, brze mimo gozdov sprejema vse te nepregled- ki jih kljub težkim časom ni bilo druge pohiteti, ker je zadnji rok mogočnih dreves. Motorji utrujeno ne množice mladine in starih par- malo... za oddajo elaboratov 30 september, hropejo, kolesarjem curi vroč pot s tizanskih tovarišev, ki bi se radi Velikega partizanskega slavja na Na seji so sprejeli sklep da se čel, po hrbtih ... zopet poveselili ob pijači in v pra- Podstenicah se je v nedeljo ude- 11 ir linon; l n I v\ /vl/11 r\v*i * i • i • 1 -i.*..*, i mrvi nanfiiOTirlrnm -X J,, _L u “ J tovalec lahko odštel potrebno aku- zadru9* v Dragi in Ortneku pri- Ljudi na avtomobilih premetava vem partizanskem vzdušju ob spo- ležilo okrog deset tisoč mjadincev mularijo tudi v živini in mleku ali k|iučlta Poslovni zvezi. KZ Draga setn jn tja, prah lega na obraze, na minu na prejšnje čase. — Kolona jn mladink, starih mladinskih in pa tudi v denarju). -ie delala doslej z izgubo, zato jo obiek0. Znanci se pomenkujejo, obstane, iz avtomobilov poskačejo skojevskih aktivistov in partizanov. Če pa gre kmet v kooperacijo z N° prevzela PZ, KGP pa bo moralo drugi molče in skušajo iz potez na pionirji, mladinci in starejši ljud- Veliko zanimanje je zbujalo tudi vsemi obdelovalnimi površinami, ali odst°Pi.ti vse 90zdn® parcele SLP, <->, t v, sopotnikov razbrati njiho- je. Noge obstanejo, oči pa neumor- Okrog 800 tabornikov iz Slovenije, vsaj z 80 °/o, se mu akumulacija kl na to področje. ve misli. Kamion tiplje skozi gosto no brodijo po tem mravljišču. Po- Hrvatske in Srbije, ki so si v dolini zniža za 30 %, (če ima n. pr. dva Na koncu so razpravljali tudi o jutranjo meglo... Nenadoma se g led tava od obraza do obraza in pod slavnostnim prostorom posta- tt.r&nssrs s « .sltez ?= ■ - -----u- ----- _ .____ . brusi.,.« Pevca nekateri čudno oči na znanem obrazu, se razši- ,.uu|c Vseu ara iev aiovenne. nro- 30-ž.) Pri takem načinu obde- h ^adruzna pogledajo, kmalu pa mu pritegne- rijo. usta se raztegnejo v nasmeh slave pa so se udeležili tudi orga- ovanja bosta oba partnerja skrbe- J«“JrŠtetih^ 20 ^elikolašk^T doh ja In že 56 prebije skozi platneno in v hrup tisočev zadoni vesel glas: nizacijski sekretar Centralnega kola za čim večji pridelek; zato bodo ^JPr^etih 20 velikolaške 6, do- streho, skozi hrup motorja, skozi »Saj to si ti, dragi stari vojni to- miteja Zveze komunistov Slovenije ^!\m0:!1l.,tU^L,™atlLXSe edtonom1" V ^ ***«"• ^ela pesem o svo- variš! Kosmata taca kaj pa počneš Ivan Maček, člani Izvršnega komi- obveze, ki so jih dale kooperantu. 6- Pred vstopom v šolo bodo mo- bodi.. ‘ V nadaljevanju seje so govorili rali napraviti še sprejemne izpite. tukaj?« »Kaj Sj še živ?...«, se teja CK ZKS Stane Kavčič, Viktor tudi o perspektivnem investicijskem planu v kmetijstvu. V sedanji petletki se vlagajo velike investicije v kmetijstvo. Povsod je še mnogo neobdelanih in zamočvir B. B. DOBREPOLJE H GROSUPLJU Pred kratkim so se zbrali v Gro- daleč od ceste obstoji srnjak, ne- smrtjo, jenih površin. Za vse to so potreb- suplju predstavniki občinskih ko- kaj časa opazuje nevsakdanji poni krediti, ki so pravkar na raz- mitejev ZKS občin Grosuplje in Do- jav, nato pa poskoči Tedaj se razredči megla in prvi obme drugi. Stisk rok, objem,^ trep- Avbelj, Janez Vipotnik, Janko Ru-sončni žarki se prebijejo skoznjo, ljanje po hrbtu, solze v očeh... do]f jji dr j0že Potrč ter drugi. if in » ko“pr.;«i““S oBImih gozdovih in igral,', «** k° “ P"«1« P™1 “* partizanska in tri taborniške patrulje. Nato je imel Janez Vipotnik Mnogo je takih srečanj. Po pr- j" 7147 ' J~ ‘V"7 . ’ a J iša- daljši gov°r, v katerem je pouda- polago. Plan je v glavnem tudi že brepolje. Sestanku je prisostvoval Hrup motorja zbudi spečega zajčka, nja. »Ali se še spomniš...? Bilo p ar j^prlred itev ‘ "z veza° skl- in odbeži. vih pozdravih se prično vpraša- izdelan, potrebne so samo še ne- tudi1 sekretar OK ZKS Ljubljana Ja. ki v prvem strahu skoči na cesto je pozimi triinštiridesetega...« »Da, k mladine ie bila nstAnnviie-katere manjše korekture. nez Vipotnik. Razpravljali so o in nekaj časa brezmočno gleda za las je manjkalo!« itd. itd.... na v naitežiih trenutkih ko se ie »Poglejmo samo,« je dejal med predvideni združitvi dosedanjih ob- okrog sebe; šele hrup sirene ga Na vsakem koraiku jih lahko srečaš drugim tov. Mikulič, »koliko je pri čin Grosuplje in Dobrepolje. Sprejeli požene v divji beg ... in pripovedovanja se vrste. Oži-ve (Konec na 2. strani) nas neobdelane in zamočvirjene so sklep, da se občinska vodstva Pesem, pomešana z divjim ropo-zemlje. Da se to odpravi, so po- političnih in drugih org. združijo tom avtomobilov, odbrzi mimo naj- trebna velika sredstva. Naš okraj že v sept.. Do združitve občinskih višjega hriba v Rogu. Stoletna bu- je to akcijo zasnoval zelo na ši- uprav in ljudskih odborov pa bo kev, še vsa dremava, se obme k roko in gledati moramo, da izko- bržkone prišlo šele v začetku pri- mogočnemu Rogu in ga pobara, ristimo čim več teh sredstev. Naj hodnjega leta. H Grosuplju naj bi kaj to pomeni. Ta si pomane oči, se nihče ne boji zadolžitve! Bo- se priključilo večji del občine, pre- prišluhne im! skomigne z rameni: dimo široki in glejmo več let na- del Strug pa naj bi se priključil k »Ne vem... Pesem mi je znana, prej, perspektivno! Res je, da te občini Kočevje. ___ r*w*_ ___ rn TTOFf m £3J> Jii&mca na pawn mestu v , . - „ , . . — Etiopski cesar Haile Selasie se je tar Arabske lige Hasun, bodo ver- cul sem 3° ze- toda te9a Je z9 po obisku v Jugoslaviji, kjer je na jetno kmalu obnovljeni diplomat- vsakem koraku doživljal manifesta- ski odnosi med Tunizijo in Zdru-cije našega ljudstva do prijateljske ženo arabsko republiko. To je de-Etiopije, vrnil v svojo domovino, jal po razgovorih, ki jih je imel s Prebivalstvo Adis Abebe mu je je tunizijskim predsednikom in dru-ob prihodu priredilo veličasten gimi državniki Tunizije o nasprojih MMfM ElIrlEI iEIsl piiips sejo pismeno seznanjeni z najvaž- rist skupnost in člani kolektiva, ki Grčarice 52,8 %. »Mesarija« 46,6"/», udarjena privrženost obeh držav k tonu sodijo da je zadnje zvišanje --- ■ so na račun tega že prejeli višje »Žične tkanine« 75 %, mizarstvo načelom aktivne koeksistence. cen slab znak za utrditev položaja, prejemke. LIP je prigospodaril v »Bor«. Ribnica 48,5 °/», »Hrast«, S Ameriški predsednik Eisenhower posebno ker je vlada preteklo lejto sta imela precej obširen dnevni red. Seja je bila dobro pripravi na, odborniki pa so bili že pi seJo pismeno seznanjeni z na jv: nejšimi problemi, o katerih naj bi razpravljali na seji. prejemxe. uir je prigospodaril v »bor«, momca aa,o"/», w uK.nmu«rci ■-------«- ----• » p Ce se hočemo tudi mi držati prvem polletju tudi precej dobič- Dolenja vas 57 % in »Mizarstvo« v se je mudil na obisku pri zahodno- napovedala popolno stabilnost, to »dnevnega reda«, moramo najprej l/»# rinit tat v Kočevju 40 novih stanovanj fU'' ^E-^F W’W^ CWsWr® • S • Težko bi povedal, kolikokrat smo dinarjev. že pisali o vedno aktualnem stano- V Kolodvorski ulici gradi Po- Najdaljša pot iz Kočevja do Kol- <*ovit razgled na valovito dolino, nice. Pri nas je zemlja zelo različna, nem pridelku res nismo imeli več ^trad^^Tblast^hfommfIn Kd^in čTto škfvse' pe je ona preko Predgrada, saj je ki teži k Predgradu, dokler se strmo imamo tudi precejšnje višinske raz- veselja do žita. Letošnji ječmen pa J°Venda? Te ^akrT eno moioče leto^ood streho dolga skoraj 31 kilometrov. Cesta, ne spusti v kanjon Kolpe. like, zato je tudi uspeh različen. smo pospravili za steljo, tako so ga ”o setinareditadve noT Stanovamskazadruua-Domc Koki je do odcepa v Livoldu skupna v teh krajih še ni tako dolgo, »V nekaterih krajih kmetje niso uničili vrabci m druga ptičja nad- ^di v’ Kočevju čeprav se uradi to- čevje ima skupno okrcal mlh- *, p«**-,* * stzkar" eiek‘ričn" •* n*,t"1 po,sem po,iuwi k”,ii,k“' -ir°- 5» ““o Kot s, m že »aitr».s kZ jTittvsi,«« pa je pot že boljša. Vse do Vidma Naša reportaža nad Knežjo lipo se v glavnem — Naša reportaža nesel snop Italijanke, naj tež”kam“.“Ni9^i“‘pričakoval da*bo°v Privatniki, pa je še vse premalo! sko gozdarsko posestvo 14 stano- . - _„„,,8X0fnkn malpm cnnnn takčm 1079 Za Vajenski dom, ki ga gradijo vanj, ki bodo predvidoma letos go- vzpenja, tam pa se za sp 1 sta dve novi šoli, v Vi molu in kovnjalkov. Ste imeli tudi pri vas )>Kie pa st seiali ‘?<< sem vnrašal pri šeškovem domu, je bilo letos tov-a (v Cankarjevi ulici v Poljansko dolino. Od tam je ču- Predgradu_ zametki turizma> ki ima take pojave?« »Vidite na oti njivi Um sS' na razpolago 30 milijonov din in Trati). v teh krajih, posebno ob Kolpi, lepo »Pravzaprav moram reči, da ne. daj((| je pokazal moz. ,;Izbrali s‘mo " bodočnost, privabljajo vedno nove Upoštevali so vse nasvete, tako pri najboljšo njivo.(< In skromno je pre- obiskovalce, raznoteri pogoji obde- gnojenju kot pri obdelavi, njive so pustil besedo zeni k[ 1e nada[le_ lovanja zemlje zaradi različne ka- izbirali po prejšnjem posvetu s vala: »pa ,kako nas’ ie skrbei,0! Prei staro stavbo in napravila v njej 6 dobilo kredite v znesku od 300 do kovosti in višinskih razlik pa so kmetijskimi strokovnjaki. Pač pa so taike' slabe letine z žitom vedno družinskih stanovanj. Približno čez 400 tisoč din. Da pa bi bila ta sta- zaradi nizkih donosov vzpodbudili nekateri pripravili premočno škro- manj prjdelka, no pa sm’0 reklj mesec dni bodo gotova. Teh šest novanja čimprej gotova, je občina kmetovalce, da so prisluhnili vse- pivo proti plevelu in si tako pokva- poskusimo še’ to leto potem pa stanovan.l je namenjenih v prvi tistim, ki zaradi pomanjkanja sred- splošnemu prizadevanju za dvig rili tudi mlado setev.« konec s pšenico. Pa nam ni žal res vrsti Prosvetnim delavcem. Zaradi štev ne bi mogli dokončati hiš letos, kmetijske proizvodnje. Prav zato, »In rezultati, jih že imate kaj pri ne (< ' ’ pomanjkanja stanovanj za profe- dodelila naknadna posojila, ker hi obiskovalec na prvi pogled roki?« ')>stg ga mogoge tudi vi kaj po- sorie in učitelje mora občina še Na ta način bo Kočevje do kon- sodil, da se tu ne dš kaj prida »Vseh še ne, to bomo dokončno iomdi s škropljenjem proti pleve- seda-i Plačevati štirim ali petim ca leta dobilo približno še 40 novih napraviti, me je zanimalo, kako je vedeli, ko bodo omlatili vsi kmetje, iu?« me je zanimalo prosvetnim delavcem stanovanje v stanovanj (6 občina, 14 KG P in _ občina, gradijo podjetja, gradijo lastne potrebe gradi tudi Kmetij- Zunanjepolitičnl komentar . SESTANEK ŠTIRIH VELIKIH? Kako bo s konferenco poglavarjev Štirih velikih držav: ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije? To vprašanje je zanimivo za ves svet. Po poročilih iz Britanije tam menijo, da bi lahko konferenca štirih na najvišji stopnji bila že v novembru, še pred obiskom predsednika ZDA Eisenhowerja v Sovjetski zvezi. To pa je seveda spet povezano z vprašanjem, kako bodo potekali razgovori med Hruščevim in ameriškim predsednikom, ko se bo mudil ruski premier v Ameriki. V Veliki Britaniji so mnenja, da so pogoji za reševanje nemškega problema, ker bi neprestano zavlačevanje nemškega vprašanja lahko postalo tvegano. Zaradi nekaterih sorodnih stališč, ki jih imajo Britanci s Hruščevim v zvezi z bodočo ureditvijo Nemčije, pozdravljajo stike med Rusi in Amerikanci. Britanci se dobro zavedajo, da narekujejo koristi dveh največjih velesil na svetu nekakšen kompromis pri reševanju nemškega problema na bazi neke vrste nevtralnosti nove Nemčije in računajo, da boste obe veliki sili iskali pomoč Britanije. Seveda pa ne gledajo v Britaniji vsi enako, z enakimi pogledi, na obiske Hruščeva v Ameriki, Eisenhowerja v Sovjetski zvezi. Nekateri se bojijo, da bi lahko vsa zadeva krenila po poti, ki ne bi bila ugodna za britanske koristi. Njihov strah je predvsem v tem, da se Rusi in Amerikanci ne bi sporazumeli na škodo »malih« med katere kljub vsemu prištevajo tudi Britanijo. Vendar tako naziranje, ki je škodljivo za stvar miru v svetu, v Britaniji ne prevladuje. Britanski ministrski predsednik in velik del Britancev pa meni, da je pot sporazumevanja edino mogoča in pravilna. S tem se strinjajo tudi laburisti. Eden izmed prvakov laburistične stranke, Bevan., je v nekem dlanku napadel vse tiste, ki so proti ureditvi mednarodnih vprašanj, ki se lahko rešujejo samo z medsebojnimi obiski vodilnih državnikov. Kakor laburistični tisk je tudi Bevan pozdravil sestanek poglavarjev ZDA in Sovjetske zveze kot velik korak k svetovnemu miru. V svetu vzbujajo skrbi toga stališča bonske vlade in starega kanclerja Adenauerja do ureditve številnih vprašanj, predvsem pd problema ureditve Nemčije. Njemu ob strani lahko uvrstimo De Gaulla, ki hoče z atomsko bombo priboriti veličino Francije. Živimo v razburkani dobi, ki ji tudi konferenca štirih zunanjih mnistrov v dveh etapah v Ženevi ni prinesla pomiritve. Zato moramo sestanek dveh prvih državljanov Amerike in Rusije samo pozdraviti. Prav tako jp želja vseh dobromislečih ljudi, da se v bližnji bodočnosti usedejo za skupno mizo voditelji štirih velikih, kar bi brez dvoma rodilo pozitivne sadove za stvar miru v svetu. in na bo predvidoma do konca leta pod Pa poglejmo še, koliko gradijo streho. Nasproti Dijaškega doma privatniki. Na občini je prijavlje-je Stanovanjska uprava popravila nih 40 gradenj. 31 od teh jih je našel pot do predsednika Kmetij- hektarski donos domače ske zadruge. Tovariš Jože Rade je pšenice?« s svojo družino pravkar hitel s kosilom, kajti nebo se je oblačilo, sli kratko pomenila o delu Kmetijske zadruge Ptedgrad. Po vseh dosedanjih izgledih pri čakujejo, da bo zadruga zaključila 20 privatniki). Mogoče se »40 stanovanj« lepo sliši, zato se mi zdi potrebno, da pogledamo še drugo plat medalje! Na •vec dolgo zadrževati in sva se kar na tili.« to?« »To se pravi, da je v primerjavi odgovorila sta oba skoraj v eni z domačo dalo uvoženo seme okrog sapj; 350 % pridelek!« »Samo še to pšenico bomo sejali. »Da, res je, tisti, ki so sejali čeprav še ne vemo točnega rezul- „Zdravo, dragi tovariš"! (Nadaljevanje s 1. strani) no iz vseh slojev. Tov. Vipotnik je letošnje poslovno leto š precejšnjim Italijanko, se kar pohvalijo. Če uteg- tata, vidimo, da bo neprimerno lico. Za pri-več zemlje , v kooperacijsko pridelovanje z za- dovino naše Partije. KPJ je vedno ^“pravice do^odl^čanTa“v"vseh vlažno in neprimerno za vskladi- Kmeta Pfetra BukovcaČepljah drugo.« postavljala v ospredje delo z mla- uspehom. Kam pa mislijo vložiti nete, se oglasite pri katerem, pa boljši kot z domačo pšenici Za pri- vsa domovina borila za, obstanek Nadine ^na ^odročiu dmžbeneJa prebitek? Predvsem morajo urediti se boste sami prepričali« mj je de- hodnjo setev bomo dali več zemlje in je torej v najtesnejši zvezi z zgo- ,m,.avHan,a v novoinem času »Nie-skladišče zadruge, ki je precej jal tovariš Rade. .. 1,™—_______________________i_______ na=0 Vbi ^ upravljanja v povojnem času. »Nje- vprašanjih naše družbene stvarnosti izhajajo iz deleža krvi, ki so p 7 " ", ..r nase aezeie, KaiKor iz aeieza napo- rov pri graditvi socializma. Današ- ščenje umetnih gnojil in drugega in njegovo ženo sem našel v sked- čeprav smo se komaj spoznali, dino, kajti iz vrst mladine se ved- začeti z urejanjem lastne opekarne, čel, čeprav nista bila kdove kaj ijivce, ki prav te dni vztrajno kot potnik. Skojevski mladini je bilo deleža ki aa ie mladina prinesla V bližini Predgrada imajo dobro 1I0- presenečena. perpetuum mobile ponavljajo, da je delo v stari Jugoslaviji izredna v NOg in ” letih gradnje sociali- vico, nabavili so tudi ze stroje, re- »V Predgradu, kier sem govoril ^ to »samo gonja naših časopisov, ki otežkočeno, vendar je Partija imela zma ^ s tem dokazala da ie vre- šili bodo tudi problem sušenja, čaka predsednikom vase zadruge, sem hočejo ljudem vtepsti v glavo, da prav v njej najboljšega zaveznika. den naslednik starejših’ generacij.« jih samo se rešitev pogona. To pa slisal, da ste med tjstimi kmeti, ki je mogoče zvišati pridelek žit in da Mladinskega gibanja tudi vojna vi- Na koncu ie tov Vipotnik pobi utegnilo stvar zavleci. Vendar si jim je italijanska pšenica v sodelo- je letošnji rekordni pridelek samo hra ni zaustavila. Mladina se je udaril da Domenj 'vsa zgodovina zelo prizadevajo, da bi realizirali ta vanju z zadrugo najbolje kazala, je nesramna laž!« zbirala in delovala pod vodstvom nanredneua aibania neorecenliivo Marjan Lukežič SKOJ in znala je pritegniti mladi- moPralao Ldadnico izkušenj za na- načrt. Tako zadruga sama kot za- to res?« družniki potrebujejo _ zidno opeko; »ja, ho kar držalo,« je prva za-kako jo je danes težko dobiti, ko gela gospodinja, ki je, kar ni mogla se povsod gradi, ni treba zapisati skriti, komaj čakala, da bi puve-še posebej. Dostavljena v Predgrad dala svoje navdušenje. »Tako je lepa stane 21 din komad! __ pa, da vam povem, da kar ne mo- LIP Ribnica najboljši »Kako pa kooperacija v vaši za- pem verjeti, da je to pri nas mo- (Nadaljevanje s l. strani) drugi, tovariš predsednik?« goče. Prav letos sva že hotela šo mladino, obenem pa svetal zgled in pobudo, kako je treba ljubiti svojo domovino, kako jo" Braniti' im koliko je treba zanjo žrtvovati.., Po svečanem govoru so udele- Drvo nolletie so bili olanirani iz- žencl šli k odkritju spominskega Lfn P ■rnuldm stebra na, kraju, kjer je bil 17. ma- seženi dohodki 30,044.848 din. Za »Imamo še kar precej kmetov, ki prenehati s pšenico. Posejali smo 50 odborniki razpravljali o datki v višini 32 434.000 din, izda- ,q 1Q43 ustan0vljen Glavni inicia- SSrS Kam gredo sredstva? Preskrba z mesom je v Ribnici v din. Na seji so govorili zadnjem času šibka. Tudi na seji vitvi stanovanjske skupnosti in niso mogli najti rešitve, čeprav so potrdili iniciativni odbor te skup- na marmorni plošči. Spomenik je odkril predsednik OLO Novo mesto. o tem precej razpravljali, da bi nosti, ki ga je predlagal zbor vo- N*g° tem° jeT bil'^oi bilo v prodaji dovolj mesa. Še ne- lilcev. Iniciativni odbor ima 11 čla- oficielni del pro- Kam gredo sredstva, ki jih pla- ša 1,660.000 din, od tega za šti- kaj: Iz poročila finančnega inšpek- nov. Stanovanjska skupnost naj bi ®laX® Tsbom'^i13 vT so čujemo občini, se sprašuje ta ali pendije 1,100.000 din, za predvo- torja je bilo razvidno, da podjetja, začela z delom 1. januarja prihod- P™,, Dod slavnostnim nr oni davkoplačevalec ? To smo sli- jaško vzgojo 200.000 din, Ljudsko z nekaterimi izjemami letne plane njega leta. šali tudi v sod raški občini. Nima- knjižnico 150.000 din itd. Tudi ta dobro izpolnjujejo, to je prav, mo namena tolmačiti podrobnosti, denar bo dobro naložen, saj nam slaba stran pri nekaterih podjetjih K. O imeli pod slavnostnim prostorom popoldne različna tekmovanja. , -vec komu vse so namenjena sredstva je vsem skupni cilj — izobraževa- občinskega proračuna občine So- nje, predvsem pa mladih ljudi. Za-dražica. Opozorili bi samo na iz' datke, ki so namenjeni za socialno prav za štipendije, skrbstvo. Navedli bomo samo največje postavke. Za stalne splošne socialne podpore je namenjenih 1,400.000 din, v enakih zneskih je določeno tudi za oskrbnine za odrasle v zavodih in za ostale so- je pa ta, da premalo pazijo, komu prodajajo svoje izdelke. To bi lah- to daje družba precejšnja sredstva ko imelo negativne posledice. Ravnatelj osemletke v Ribnici, tovariš Debeljak, je lepo raztolmačil nekatere najvažnejše značilnosti predloga zakona o šolstvu. Sejo so nadaljevali z razpravo NAD 1100 PODJETIJ NA SEJMU V BEOGRADU =.=■=šišiSEi tir. uiume poupore. z-a pvupuic vi.v,- temb razstavi ia 508 iunoslovan- 1 aJcvmn oaoorov m Kraje kom padlih borcev je določenih I97 Sm,k7h Tim 1 uradov določitvi uradnih 500.000 din, prav toliko tudi za 25 dežel inozemsklh pod'letlJ 12 Državljanom bodo na razpolago uradi na občini vsak ponedeljek, ŽE 10.000 TRAKTORJEV sredo in petek od 8. do 12. ure, v V Novem Beogradu je delovni ko- nujnih primerih pa vsak dan od 7. do 14. ure, to velja tudi za tiste, ki bodo klicani na občino. ... , settisočega traktorja. Tovarna iz- Razpravljali so o izvršitvi pol- Oglejmo si še, koliko so name- deluje 5000 traktorjev na leto, od letnega plana ObLO. Letni plan milj v tej občini sredstev za izven- prihodnjega leta dalje pa jih bo dohod. ObLO predvideva 74,515.000 šolsko prosveto! Skupni znesek zna- proizvajala 6000 letno. din, do 30. junija pa so znašali do- mlečne kuhinje. Žrtvam fašističnega terorja bodo dali podporo v skupni višini 400.000 din, za počitniške kolonije 200.000 din — skup- lektiv »Industrije tralktora i maši-no je določenih za socialno skrb- na« proslavil izdelavo svojega de-stvo 6,390.000 din. Na Podstenicah se je zbralo veliko ljudi iz vse Slovenije PETER ŠOBAR Šolstvo je v razvoju nove socialistične družbe eno najvažnejših vprašanj v oblikovanju novega človeka. Rešujemo ga že ves čas po vojni. K temeljiti ureditvi pa smo pristopili šele v letu 1958, ko je izšel zakon o reformi šolstva. Vsi vemo, da je naše šolstvo do lanskega leta delovalo še po starem sistemu, ki nj, bil v skladu z našim družbenim razvojem in je zaostajalo za našim družbeno-političnim in ekonomskim razvojem. Vseh pomanjkljivosti v našem šolstvu ne bomo odpravili v nekaj dneh ali mesecih, to bomo morali urejati leta in leta, da se bo naše šolstvo postavilo na tisto stopnjo, ki bo ustrezala našim družbenim potrebam. Pri tem je prvo politično sposoben kader prosvetnih delavcev in družbenih organov, ki se bavijo z vprašanji šolstva. Do sedaj v tem nismo dosegi j posebnih rezultatov. Prosvetni delavci, ki so prihajali iz srednjih in višjih šol, niso še imeli tiste široke razgledanosti v našem razvoju, ki bf bUa potrebne za nji- Šolstvo je skrb vse družbe! hovo družbeno delo v šolah. Pohajali so vzgojeni bolj strokovno, precej manj pa politično in družbeno. Temu je bil vzrok stari šolski sistem in dejstvo, da smo prilagajanje vsega šolskega sistema današnji družbeni stvarnosti začeli reševati v njegovih osnovah razmeroma pozno. Vendar so mlajši prosvetni delavci, ki so prišli iz raznih pedagoških šol v povojnih letih zaradi družbenih vplivov, in ker so rasli v novih razmerah, na splošno bolje razumeli pomen in naloge šole v naših prilikah. Kljub tem ugodnejšim pogojem pa smo komunisti nudili tem mladim močem vse premalo podpore, in aktivno sami premalo delovali v družbenih organih, ki rešujejo vprašanja naših šol. Osnovno vprašanje pred člani ZK je, da se poglobijo v probleme našega šolstva in pomagajo našemu naprednemu prosvetnemu kadru re- ševati obsežna in zelo problematična vprašanja prosvetnega dela v naši občini. Družbeno upravljanje po naših šolah je doseglo že zelo lepe rezultate, posebno na tistih šolah, kjer so delali prosvetni delavci kot čiani ZK, ki šo razumeli pomen našega šolstva in pri tem delu imeli tudi pomoč ostalih komunistov. Je pa še zelo veliko primerov, da se naši šolski odbori vse premalo zavedajo vloge družbenega upravljanja naših šol in se zanimajo samo za drobne materialne pogoje šole, bolj malo pa za vsebino dela z mladino in spoznavanja vseh družbenih sprememb, ki so se izvršile v naši ljudski revoluciji. Prvo in najvažnejše vprašanje je reforma našega šolstva, o kateri govore ekspoze in zakon o reformi šolstva, resolucija VII. kongresa ZK in pravilnik o razpisu službenih mest v prosv etno-znans tveni stroki. V tem so zgjeta vsa načelna vprašanja našega šolstva, ki jih je potrebno uvajati v prakso. Tu je sedaj nešteto vprašanj, ki jih bomo morali reševati. Kot najvažnejše vprašanje poleg kadrovskega so materialni pogoji šolstva, ki so v naši občini glede na obsežnost terena in velikega števila šol še vedno precej težavni. V letu 1958 smo k reformi šolstva pristopili šele v organizacijskem smislu in bomo postopoma nadaljevali do popolne reforme, da od zastarelega sistema poučevanja pridemo do sodobnega poučevanja, ki bo v skladu z našim družbenim socialističnim razvojem. Bistvo so ške reforme je v tem, da se delo šole kar naitesneje poveže z življenjem, tako da bo šola učence v resnic,- pripravljala na bodoče poklicno delo. Prj tem je posebno pomembna povezava šole s krajem, zlasti s potrebami domače komune. Zato pa so potrebni materialni pogoji, če hočemo, da bodo šole mogle izpolnjevati te naloge. Vsi našj prosvetni delavci morajo poznati to osrednjo nalogo in se v naše družbeno življenje vključiti v prvj vrsti tudi sami. Slednji naš prosvetni delavec, ne samo aktivni član ZK in SZDL, naj se vključi in sodeluje v našern družbenem življenju, v delu naših organizacij ter spoznava probleme razvoja naše družbe. Prosvetni delavec v našem času ne more biti odtrgan od našega dnevnega življenja, zaprt samo v ozek krog šole in svoje strokovnosti, pač pa mora delati v sredini, v kateri živi, sicer ne bo mogel zadostiti vsem zahtevam naše socialistične pedagoške prakse. S prosvetnimi delavci naj komunisti in člani SZDL najdejo več stika tudi v družabnosti, ne pa samo v družbenem delu. Čuti se še vedno meja med prosvetnimi delavci in članj ZK in SZDL, ki pa jo moramo premostiti in se tovariško povezovat, kot v javnem delu tudi v razvedrilu in zabavi. Veliko je učiteljev, ki so aktivni v naših organizacijah bodisi kot člani ZK ali člani ostalih družbenih organizacij in vidimo, da zaradi tega trpi deloma šola. Vendar učitelji, ki^ so aktivnj še v ostalem delu, lažje rešujejo probleme šole in je njihov uspeh večji kot pri učiteljih, zaprtih samo v šolo. Družba ima vso pravico zahtevati, da učiteljstvo dela v duhu načel, ki so osnova in temelj naše socialistične ureditve. Da so še prosvetni delavci, ki ne sodelujejo prav nič izven šolskega dela, to nam je poznano, znano nam je tudi to, da, prav ti prosvetni delavci prav radi sprejmejo vsako plačano delo izven nje in v šoli in taki učitelji ne morejo biti dobri prosvetni delavci v duhu reforme šolstva. Učni kader, ki poučuje našo mladino, mora poznati naš razvoj družbe, njeno upravljanje, ekonomsko zmogljivost, poleg pedagoških vprašanj, ki so osnova za njegovo delo. V tem smislu je potrebno, da delajo organizacije ZK in povežejo vsa ta vprašanja; Naš uspeh bo v šolah prav gotovo večji, kot je pa do sedaj. v (Se nadaljuje) c Ribniški grad \ novi obleki Uspela proslava mladih zadružnikov v Dobrepolju Pred seboj imam toliko gradiva o ribniškem gradu in kar je z njim v zvezi, da ne vem, kje Di začel. Agilni predsednik Muzejskega društva v Ribnici, Franc Levstek, me je obložil s pisanim gradivom, veliko mj je tudi povedal. Iz razgovora, ki sem ga imel z njim sem spoiznal, da je Muzejsko društvo uspesno zastavilo delo, ki že daje sadove. Toliko za uvod, sedaj pa najprej, nekaj o zgodovini ribniškega gradu. »Ribniški grad so postavili prvi znani gospodarji Ribnice to so bili Žovneški gospodje, ki so jo prejeli v fevd od oglejskega patriarha, in to še pred konec prvega tisočletja po našem štetju. V koliko je bila Ribnica obljudena za časa Rimljanov in kako so jo naselili v dobi naseljevanja Slovenci, ni raziskano... Od Zovneških gospodov je prišel ribniški grad po ženitvi 1. 1082 v roke Turjačanov. V začetu XIII. stoletja so ga prevzeli Ortenburžani. Po izumrtju Or-tenburŽanov leta 1418 so prevzeli po pogodbi iz leta 1377 tudi ribniški grad Celjski grofje in ga obdržal v posesti do leta 1456. Grad je kasneje menjal še več gospodarjev. Zadnji gospodarji so bili Ru-deži.« Med NOB so se v gradu vgnez-dili Italijani, kasneje pa Nemci. Tu so imeli vojaško bolnico. 6. januarja 1944 so partizani grad zažgali. Pogorelo je le ostrešje osrednje stavbe in nekaj novejših stropov. Restavracija celotnega gradu bi bila po vojni z zmogljivimi stroški še vedno izvedljiva. To pa se ni zgodilo, temveč narobe: grad so zaceli rušiti in drobiti za cestni gramoz. S tem je bila prizadejana velika Škoda, katere se tedaj ljudje, ki so Šali tak nalog, verjetno niso zavedali. od nekdanjega ribniškega gradu je ostalo le še ozidje in nanj priključena grajska poslopja s tremi obrambnimi stolpi. Začeti je bilo treba tako rekoč »iz korenin«. Za obnovo gradu se je zavzel ObLO in množične organizacije. Letos spomladi so začeli z delom. »Vsa dela vodi gradbeni odbor,« je pripovedoval predsednik Muzejskega društva, Franc Levstek, »imenoval pa ga je Občinski odbor za proslavo 40. obletnice KPJ. Gradbena dela so v rokah podjetja »Gradbenik«. Direktor podjetja, tovariš Hren, se zelo trudi, da bo delo do določenega roka v gradu končano.« »Zvedeli smo, da so pri delih v gradu prispevali Ribničani precej ur prostovoljnega dela?« »Da, odziv na delo je bil precej lep. Prostovoljnega dela se je udeležilo nad 38 % vseh članov SZDL Ribnica, kj so opravili 3000 delovnih ur. To bi znašalo v denarju okrog 360.000 din (netto). Skoro enak del so prispevali pripadniki JLA, v vrednosti 300.000 dinarjev. Mladina se je bolj slabo odrezala. Vrednost njihovega prostovoljnega dela znaša okrog 30.000 din, kar je z ozirom na njihove obljube malo. Vso pohvalo zaslužijo mladinci predvojaške vzgoje, ki so prispevali z delom v vrednosti nad 70.000 din. Od posameznikov sta se pri prostovoljnem delu v gradu najbolj izkazala Marjan Gril s 70 in Demetrij Deletič, s 30 delovnimi urami. Pohvaliti je treba tudi ribniške gospodinje, ki zaslužijo za prizadevnost vso pohvalo.« »Kako pa s finančnimi sredstvi, ali bodo zadostovala?« »Muzejsko društvo je imelo od prej nekaj nad milijon dinarjev. K temu je primaknilo Gostinsko podjetje Ribnica za ureditev kavarn ce v gradu okrog 1,300.000 din. Iz dotacije ObLO Muzejskemu društvu je zagotovljenih dva milijona din, milijon dinarjev pa je obljubilo Tajništvo za kulturo in prosveto OLO. Sredstev nam še primanjkuje. Pričakujemo, da bodo tudi ostale gospodarske in družbene organizacije prispevale svoj delež k ureditvi kulturnega središča Ribnice, ki bo v obnovljenem gradu in njegovi najbližnji okolici.« S tovarišem Levstekom sem si ogledal dela v gradu. Starinski zidovi vzbujajo spoštovanje. Projektant, ing. arh. Ciril Tavčar, je ohranil starinskemu gradu vse prvine, zato diha tudi iz novozgrajenih oz. obnovljenih delov gradu starina, ki daje vsemu še posebno ceno. S svojim spremljevalcem sem pretaknil vse dele gradu, bila sva tudi v prostoru — ječi, kjer je bila zaprta zadnja »čarovnica« Marija Če-šarkova iz Goriče vasi. 2e sedaj, čeprav dela še niso končana, daje obnovljjeni grad z okolico zelo lepo sliko. Poglejmo, kakšen je program obnove tega dela Ribnice (naj mimogrede pripomnim, da je veliko dela že opravljenega), — Sanirajo in uredijo se ostanki gradu z grajskim obzidjem. — Na bivšem grajskem dvorišču in na kraju, kjer je stalo osrednje glavno grajsko poslopje bo ribniški trg — »forum«. — Na trgu se postavi fontana s spom'enikom padlim borcem. — Na severo-vzhodni Stranj je predvideno letno gledališče, kino na prostem. Tu bodo razni festivali in razne javne prireditve in ribniški sejem. — V gradu bo mlečna restavracija »kavarnica«. — Zapadno od vzhodnega stolpa ob Bistrici bo imel v gradu prostore etnografski muzej. Povedal sem vam le del tega, kar se pripravlja oziroma je že opravljeno, ker primanjkuje prostora, da bi lahko opisal vso veličino in lepoto obnovljenega ribniškega gradu z okolico. Lahko že sedaj rečemo, da bo ta kraj postal središče kulturnega izživljanja prebivalcev Ribnice v letnem času. Dajmo spet besedo tov. Levstku. »Kaj sodite, do kdaj bodo dela, ki so predvidena, zaključena?« »Računamo, da bodo dela opravljena do začetka festivala, ki bo v septembru.« »Pa še o ribniškem festivalu! Kako si zamišljate ta festival?« »Festival bo predvidoma konec septembra, trajal pa bo en teden in bo na prostem. Sodelovala bodo domača kulturnoprosvetna društva in gostje iz drugih krajev. Predvideno je tudi gostovanje SNG iz Ljubljane. Višek festivala bo otvoritev etnografskega muzjeja in odkritje spomenika padlim v NOV.« »Komu gre največja zahvala, da bo Ribnica dobila muzej?« »Vsekakor najprej tov. Janku Troštu, neumornemu zbiratelju suh|e robe in organizatorju pri zbiranju materiala za muzej in ostalega zgodovinskega materiala. Njegovo ime bo ostalo trajno zapisano pri nas. Zahvala naj velja tudi upravniku Etnografskega muzeja v Ljubljani, tov. Borisu Orlu za vso njegovo pomoč in razumevanje.« Preden zaključim, naj povem še to, da ima za obnovo ribniškega gradu in za bodoči muzej, velike zasluge tudi predsednik Muzejskega društva, France Levstek, čeprav mi tega on ni povedal... K. Oražem Pred kratkim so imeli mladi zadružniki iz Dobrepolja svoj praznik, ki je bil povezan z raznimi tekmovanji. Praznovanje je začel predsednik aktiva mladih zadružnikov, Janez Hren, na tribuni pred Kmetijsko zadrugo. Pozdravil je goste iz Kočevja in Dobrepolja. Za njim je imela sekretarka aktiva, Nadica Mohar, daljši govor. Med drugim je dejala, da je bil aktiv mladih zadružnikov ustanovljen pred tremi leti na pobudo takratnega upravnika KZ Videm, Ludvika Blatnika. Začeto delo je bilo dobro zastavljeno potem je popustilo, sedaj pa je spet na dobri poti. Program dela, ki ga imajo mladi zadružniki, dobro izvršujejo. Lansko leto so si ogledali več kmetijskih obratov KG P na Kočevskem in se pri tem marsikaj koristnega naučili, letos pa si 'bodo ogledali državno žrebčarno v Lipici, Kmetijsko posestvo Črni kal. Obiskali bodo tudi Koper, Piran in Portorož. Aktiv je poslal na II. okrajno tekmovanje koscev v Ivančno gorico tričlansko ekipo. Ekipa se je uvrstila med najboljše tekmovalce, Jože Hren, član ekipe pa je dosegel celo prvo mesto in dobil I. nagrado. Ekipa bo sodelovala tudi na III. Okrajnem tekmovanju koscev, ki bo v začetku septembra v Cerknici. Tovarišica Moharjeva je v poročilu nakazala naloge aktiva mladih zadružnikov. Dejala je: »V naše kmetijstvo moramo prav mi, mladi. Športni teden v Kočevju športni teden v Kočevju se je pričel 23. t. m. in bo trajal do 30. t. m. Društvena uprava je organizirala ta teden z namenom, da bi se pred novo sezono športna dejavnost poživela in da bi ocenili kakovost posameznih panog. Ker tekmovanja še niso zaključena, je težko dati končno oceno, so pa tu pozitivne ugotovitve že na podlagi samih prijav za ta teden o katerih se nam zdi prav, da o njih podrobneje seznanimo našo športno javnost. KOLEDAR Sobota, 29. avgusta — Janez Nedelja, 30. avgusta — Maša ponedeljek, 31. avgusta — Rajko *orek, 1. septembra — Mladen Sreda, 2. septembra — Štefan Četrtek, 3. septembra — Dora Petek, 4. septembra — Ida GIBANJE PREBIVALSTVA KOSTEL V novomeški bolnišnici je umrl Bočko Jože, kmetovalec iz Kuži ja 17, star 65 let. VELIKE LAŠČE V ljubljanski porodnišnici so rodile: Pečnik Štefka, gospodinja iz Malih Lašč 15 — dečka Jožeta, Vi rant Cvetka, gospodinja iz Dvorske vasi 24 — dečka Martina, Zakrajšek Štefka, gospodinja iz Male Slevice 9 — dečka Antona, Novak Marija, gospodinja iz Hlebč 5 — dečka Franca, Lilič Marija, gospodinja iz Kukmake 3 — deklico Mirjano, Cimperman Ana, gospodinja z Vrha pri Robu — deklico Vido, Marolt Francka, gospodinja iz Ma-rolč 1 — deklico Majdo. SODRAŽICA Poročili so se: Peteh Danilo, sto-lar iz Zamosteca 51, star 24 let in Krže Francka, uslužbenka iz Zamosteca, stara 29 let; Gornik Stane, strugar iz Gorj£e vasi 8, star 32 let in Pakiž Marija, delavka iz Zamosteca 38, stara 24 let; Virant Anton, pletar iz Podklanca 25 star 37 let in Levstek Neža, roj.’ Mihelič, gospodinja iz Podklanca 25, stara 46 let. Umrli so: Vesel Neža, roj. Arko, upokojenka iz Sodražice 59, stara BI let, Fajdiga Rozalija, roj. Kastelic, učiteljica iz Sodražice 114, stara 49 let in Belaj Marija, roj. Vesel, kmetica iz Kračalov, stara ■82 let. DOLENJA VAS Rodila je: Košmrlj Kristina, gospodinja iz Grčaric 35 — dečka Mi-fana. KOČEVJE Poročili so se: Šimec Julij, trgovski poslovodja iz Kočevja* Trg svobode 21, star 29 let in Petrovič Mirjana, trgovska pomočnica iz Kočevja, Ljubljanska cesta 11, sta-!"a 20 let; Bartolj Robert, uslužbenec iz Novega mesta, Glavni trg 13, star 35 let in Rus Terezija, učiteljica z Oneka pri Kočevju, stara *1 let. Rodili sta: Kozlar Rozalija, gospodinja iz Kočarjev 1 — dečka Ivana, Levstik Malči, bolničarka iz Kočevja, Trg svobode 30 — dečka Igorja. V novomeši porodnišnici sta rodili Vesel Štefka, gospodinja iz Dolge vasi 7 — dečka Štefana in Kotar Danica, delavka iz Dolge vasi 31 — deklico Marjetko. Umrli so: Volf Anton, delavec iz Livolda 38, star 34 let, Volf Alojz, delavec iz Livolda 3, star 26 let in Gorše Leopold, elektromonter iz Zajčjega polja 2, star 30 let. Vsi trije so bili na poti iz službe med Kočevjem in Dolgo vasjo ubiti. PRODAM Prodam moped »Puch« in štedilnik. Avtomehanik Plešnar, Kočevje. SLUŽBA Iščem gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini. Nastop službe takoj. Dr. Franc Andoljšek, Ribnica OBVESTILO Z novim šolskim letom prične poslovati Vrtec stanovanjske skupnosti na Ljubljanski cesti 9 v Kočevju (stavba bivšega sodišča). Vpisovanje otrok je v prostorih »Metke« od 1. do 4. septembra 1959. ČESTITKA Dragi sestri Rozi Glad in njeni hčerki, ki živita v Franciji, želimo k njunemu praznovanju vse najlepše, ostalim pa lep pozdrav. Bratje, sestre, nečaki in nečakinje iz Ribnice in Kočevja. Urška DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 29. avgusta, od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure, trgovina »Špecerija«, Roška cesta. V soboto, 6. septembra, °b istem času, ima dežurno službo trgovina »Hrana«, Kolodvorska ulica. KINO JADRAN: od 28. do 30. avgusta ameriški barvni cinemascopski film »Princ igralcev«, 2. in 3. septembra japonski film »Ljudje-torpeda« in 4. do 6. septembra ameriški barvni film »Davek za okrutnost«. SVOBODA, Rudnik: 29. in 30. avgusta nemški film »Rose Bernd«, 5. in 6. septembra poljski film »Eroica«. RIBNICA: 29. in 30. avgusta norveški film »Devet življenj«, 5. in 6. septembra slovensko - nemški barv. film »Dalmatinska svatba«. VELIKE LAŠČE: 29. in 30. avgusta ameriški film »Madlena«, 5. in 6. septembra ameriški film »Inšpektor ljubi stisko«. KOČEVSKA REKA: 30. avgusta ameriški barvni film »Overland Pacifik«, 5. in 6. septembra italijanski barvni film »Šentjemej-ska noč«. SODRAŽICA: 29. in 30. avgusta italijanski barvni film »Dekle z reke«, 5. in 6. septembra ameriški barvni film »Žigosan«. DOBREPOLJE: 29. in 30. avgusta ameriški barvni film »Overland Pacifik«, 2. septembra ameriški barvni film »Čas obračuna«, 5. in 6. septembra angleški barvni film »Lepo je biti mlad«. PONIKVE: 3. septembra ameriški barvni film »Čas obračuna«. LOŠKI POTOK: 30. avgusta ameriški barvni film »Mož iz Kolorada«, 6. septembra francoski film »Očka, mamica, služkinja in jaz«. BROD NA KOLPI: 29. in 30. avgusta ameriški film »Na ovinku reke«, 5. in 6. septembra ameriški film »Borba v vsemirju«. OSILNICA: 6. septembra ameriški barvni film »Overland Pacifik«. PREDGRAD: 29. in 30. avgusta mehiški film »Ko enkrat odidem«, 5. in 6. septembra francoski film »Očka, mamica, služkinja in jaz«. Prehod po združitvi bivše Okrajne zveze Partizan Kočevje z ljublan-sko Okrajno zvezo je bil precej občuten in je prišlo v naših društvih ponekod čisto do zastoja, v nekaterih pa do občutne stagnacije. Poizkusili smo za ta konec ustanoviti nekak področni strokovni odbor za povezavo med društvi s sedežem v Ribnici, ker za enkrat ni še računati na ustanovitev občinskih zvez. Žal tudi s področjem nismo uspeli in tako životarijo društva razcepljeno brez kake izdatne pomoči od koderkoli. Kočevski Partizan kot prvoborec in dosledni izvajalec misli in načel I. kongresa telesne kulture v Beogradu je poizkusil ponovno dobiti zvezo z bližnjimi društvi in poživeti njih dejavnost vsaj neposredno, kar nam je v precejšnji meri uspelo. Uprava društva ni pomišljala žrtvovati nekaj finančnih sredstev, ki so bila, za kar smo lahko že sedaj prepričani, dobro naložena. Prijave so presenetljivo razveselile. Nedeljskega nogometnega turnirja so se udeležili NK »Metalac« Delnice, NK »Javornik« Rakek, NK »Rudar 2« Kočevje in partizanovo1 moštvo. Tako smo obnovili že stare stike s sosedi preko Kolpe in No-tranjci. Za košarko B moštev so se prijavila društva Partizan Ribnica in Velike Lašče ter domače moštvo. Najbolj vzpodbudna pa je prijava za odbojko B razreda. Sodelovali bodo NK »Rudar« Kočevje, Partizan Ribnica in telesno vzgojna aktiva iz Dolenje in Dolge vasi. Odbojka ima vse pogoje za uspešnejši razvoj v našem kraju, potrebna bo samo močna organizacijska roka in povezava med društvi in uspeh ne bo izostal. Poleg omenjenih turnirjev bodo še otroške igre in tekmovanja ter tekmovanja v perjanici, namiznem tenisu in do sedaj prvič v Kočevju tudi tekmovanje v tenisu. Za zaključek »Športnega tedna« bosta v nedeljo 30. t. m. dva turnirja, v katerih se bo pomerilo do- mače A moštvo v odbojki in košarki s Partizanom Novo mesto in ljubljanskimi društvi. O strokovni oceni tega tedna bomo poročali skupno v prihodnji številki. uvajati čim več mehanizacije in gnojenja z umetnimi gnojili. S tem bomo starejšim in tistim, ki ne verjamejo dobrim stvarem, dokazali, da je mogoče doseči napredek v kmetijstvu.« Dejala je tudi, da predstavljajo mladi'zadružniki močan steber bodočih dobrih in zavednih zadružnikov. Po govoru so odšli mladi zborovalci na tekmovalni prostor. V spretnosti in hitrosti so se pomerili med seboj kosci, potem pa grabljice, Branko Šporar pa je potem prikazal še košnjo z motorno-ročno kosilnico ter s tem prednosti, ki jih ima v primerjavi z navadnimi kosami. Od koscev se je najbolje odrezal že lanskoletni okrajni prvak mladih zadružnikov, Jože Hren iz Podgorice, ki je 4 m širok in 20 m dolg tekmovalni prostor pokosil v 2,55 minut, drugo mesto je zasedel Alojz Hočevar, tretje Ludvik Cimerman, četrto mesto pa Franc Hren, vsi iz Kompolj. Pri grabljicah se je najboljše odrezala Milka Zabukovec, ki je zasedla prvo mesto. Na površini enega ara je pograbila že nekoliko posušenega sena v kopico v času 3,52 minut, drugo mesto je pripadlo Ivanki Miklič iz Bruhanje vasi, tretje pa Ani Žnidaršič z Vidma. Na praznik so bile tudi kolesarske tekme. Tekmovalci so morali prevoziti dva kroga na progi, ki je bila dolga okrog 5 km. Prvo mesto je zasedel že večkratni zmagovalec na tovrstnih tekmovanjih Viljem Babič iz Bruhanje vasi. Na cilj je prispel v 18,20 minut, drugi je bil France Hren, tretji pa Janez Jakič oba iz Podgorice. Zmagovalci so pfe-jeli denarne nagrade. Naj omenimo, da so se pomerili med seboj mladi zadružniki in mladinci iz Dobrepolja tud v odbojki. Po objavi rezultatov in razdelitvi denarnih nagrad so se mladi pari zavrteli v veselem ritmu. Zanimivosti POSEBEN STROJ ZA ZIDANJE V Sovjetski zvezi sp izdelali poseben stroj za hitro zidanje poslopij. S pomočjo tega stroja lahko sezidajo petnadstropno poslopje v 50 do 60 dneh, manjša pa celo v dveh tednih. Stroški zidave to zelo nizki. Stroj avtomatsko stavlja malto na zidove in zlaga opeko na opeko. Podrobnost tega stroja ni znana, razen to, da je stroj visok 30 metrov ter da stoji na kovinskih nogah, ki se po potrebi lahko skrajšajo ali podaljšajo. PUŠČAVE V AZIJI BODO SPREMENILI Sovjetski znanstveniki proučujejo načrt da bi preusmerili tok dveh velikih sibirskih rek, Oba in Jeni-seja. Če bodo mogli načrte uresničiti, se bodo v osnovi izmenjale klimatske razmere vsega tega področja. To je že davni sen o preobrazbi puščav v centralnj Aziji v plodno ravan. Projekt sloni na tem, da bi napravili novo reko, ki bi imela toliko vode kot Volga. Dve notranji morji bi dobili z zajezitvijo Oba in Jeniseja. Ti veliki rezervoarji bi bili povezani s kanali, ki bi odvajali vodo 4 tisoč kilometrov daleč skozi stepe Kazahstana. Umetni kanal, ki bi bil dolg 600 km, bi spajal rezervoar Oba z ravnino Tur-gaj. Od tod bi voda tekla vzdolž izsušenih rečnih korit do predelov, ki so brez vode. Na ta način ustvarjena baza v centralni Aziji bi Sxl snteh ut dabta twlfa DNEVNICA Tomaž je ležal za gostim grmom v bližini ceste. Pride mimo prijatelj in ga pobara: »Hej, kaj pa delaš?« »Ure delam!« »Ne razumem, povej resno!« »Kaj ne boš razumel! Sem na službenem potovanju in če hočem, da bo dnevnica cela, moram pač počakati še eno uro!« RAZPIS Sindikalna podružnica ObLO Kočevje razpisuje mesto upravnika počitniškega doma »jelka«, Sv. Martin-Beli Križ pri Piranu. Pogoji; Delna usposobljenost za vrtnarska dela in za vodenje manjše ekonomije ter delna usposobljenost v gostinski stroki. Interesenti naj pošljejo prošnje na naslov: »Sindikalna podružnica« ObLO Kočevje. V prošnji naj navedejo kratek življenjepis z dosedanjimi zaposlitvami in kvalifikacijo. NI VEDEL Sodnik: Ali Vas ne grize vest, ker ste okradli to ubogo žensko? Tat (se čeblja za ušesom): Pač, nekaj me grize, tovariš sodnik, samo to ne vem, ali je vest ali uš! — * — JUTRANJI POGOVOR Matija: Hej, Matevž! Zbudi se! Matevž: Se ne morem! Matija: Zakaj pa ne? Matevž: Zato, ker sploh ne spim! — * — UMESTNO VPRAŠANJE Novinar, ki je imel v ženski reviji rubriko »Vprašanja čitatelijic«, je dobil lepega dne tole pismot: »Stara sem devetnajst let. Pred kratkim sem se nekega večera vrnila šele ob dveh zjutraj < Moija mati mi je to ostro očitala. Ali sery naredila napako?« Odgovor: \ »Poskušajte se spomniti!« bila po površini enaka vsem namakanim površinam na Japonskem, ZDA, Italiji in Avstraliji. Za uresničitev tega projekta bo potrebno 20 let dela. To bi vplivalo tudi na klimo, ta-ko da bi v sosednjih področjih, in sicer v Aralskem in Kaspijskem bazenu uspevale tudi limone, pomaranče, grozdje in bombaž. OGRAJE, KI »DIŠIJO« V Holandiji so postavili več »dišečih« ograj, ki naj bi zaščitile vrtove in sadovnjake pred zajci in drugimi škodljivci. Te ograje so narejene iz količkov, med katere je na vsakih 15 cm od zemlje napeta vrvica, namočena v ekstratu, pridobljenem od ptic roparic. Vonj tega ekstrata toliko plaši zajce, da beže in ne poskušajp prodreti v zagrajeno zemljišče. Ekstrat obdrži svoje lastnosti polnih 6 mesecev. POSEBNOST NOVEGA NALIVNEGA PERESA V neki tovarni v Harkovu (Sovr jetska zveza) proizvajajo novo nalivno pero, katerega so imenovali »turistično«. To originalno nalivno pero se lahko uporablja ob vsaki priliki in pod vsemi vremenskimi pogoji, celo na največjem mrazu. Pero se poln) z navadno vodo, ki razredčuje barvo v nalivnem peresu. Zaloga barve zadošča za več let, kadar pa se izrabi, se na povsem enostaven način obnovi. UMETNI DEŽ NA CAJNI PLANTAŽI Tisti, ki mislijo, da je »ruski čaj« res ruski, se motijo in tudi ne. Ruski čaj je dobil ime po tem, ker so ga Rusi iz Kitajske prinesli v Evropo. Toda dandanes so v Rusiji res ogromne plantaže čaja, ki je prav tak kot oni s Kitajskega. Ker pa čaj poleg toplote potrebuje tudi veliko padavin, so s) pomagali z umetnim dežjem. Tako imajo v Azerbejdžanski republiki na jugu Sovjetske zveze velike čajne plantaže, ki jih umetno namakajo. Umetni dež je stalno »montiran« na širnih čajnih poljih. Bogato letino dajo ti nizki grmiči. Ruski čaj gre po svetu in je zares ruski. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured. Matija Cetinski — Uredništvo in uprava V Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89. Naročnina je din 400.—, polletna din 200.— in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je din 800.— oz. 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. — Poštnina plačana v gotovi*^ mnzNA5/H «*«,«# % k KRAJEV Tri žrloe mladega zloiiaia Sadarja V torek zjutraj, 25. avgusta, se podjetju »Zidar«. S poštenim de- Morilec je streljal na vsakogar, je po Kočevju in okolici hitro raz- lom bi se lahko preživljal, toda S a- ki je prišel mimo, tako tudi na mo- nesla vest, da se je zgodil v bli- dar ni opustil izvožene pod. torista, vendar je pri tem samo nje- Številke o Dobrepolju KINO V PREDGRADU Vsako soboto in nedeljo je V občini Dobrepolje je skupno 857 kmetijskih gospodarstev, ki razpolagajo s 1162 ha orne zemlje, POSREDUJEJO Nekje sem čitcU, da človek prenese tudi višjo temperaturo od 42 stopinj Celzija. Je to mogoče? A. W. Poljane Normalna telesna temperatura je Okrog 37 stopinj. Pri napornem delu se lahko dvigne za 1 do 1,5 stopinje, pri boleznih pa do 42 stopinj. Do sedaj je znašala najvišja izmerjena človeška temperatura 49,6, a najnižja 22,5 stopinje. Kateri je največji nogometni stadion na svetu, v Evropi in v Jugoslaviji. P. R. Kočevje Enaka in največja sta stadiona v Sudneyu in Rio de Janeiru, na, katerih je prostora za 200 tisoč gledalcev. V Evropi je največji nogometni stadion v Glasgowu na Škotskem, ki ima prostora za 140 tisoč gledalcev, v Jugoslaviji pa stadion Partizana, ki lahko sprejme 50 tisoč gledalcev. Večkrat se zgodi, da pri nas še uporabljajo razne stare nazive in naslove. Vem za primer, ko neki starejši teti rečejo »garde daman. Je to kak časten naziv? Radovedna Vesna Garde dama je francoski izraz, ki pomeni dame čuvati. Navadno je to ženska, ki spremlja mlado dekle na razne prireditve, ples itd. __*____ i Pri nas je najvišji bankovec 5 tisoč dinarjev. Zanima me, če imajo tudi v drugih državah po vrednosti tako visoke bankovce. Br. J. Rudnik Imajo še večje. Za. poslovanje, predvsem z velikimi vsotami so nujno potrebni višji bankovci. V Italiji imajo bankovce za 10 tisoč lir, kar je nekako tudi toliko našega denarja. V Angliji pa celo bankovce za milijon funtov, kar v našem denarju pomeni nad epo milijardo dinarjev. V času inflacije leta 1923 je nemška državna banka izdala, bankovce po 200 milijard mark. V neki knjigi sem čital o Belih Hrvatih, vendar brez raz'age, kje in kdo iso to. Iz vsebine sem sklepal, da gre za nek poseben narod. Kaj Vi menite? Tonček L. učenec Beli Hrvati so bili posebno slovansko pleme, ki je živelo na Poljskem ob gornji Visli. Nazadnje ga zgodovina omenja v prvi polovici prejšnjega stoletja. žini lovske koče pri Dolgi vasi hud V soboto, 22. avgusta, je Sadar govemu sovozaču prestrelil rokav, zločin; na glavni cesti, ki vodi proti pohajkoval v okolici Kočevja. Po- Med tem časom je prišel na kraj Dolgi vasi, so bili ubiti trije de- poldne je vlomil v skladišče orožja poboja rešilni avto. Ko sta šofer in Predgradu kino, ki je obenem tudi laivci, ko so se vračali z dela proti Strelske družine Kočevje. Vlomil je miličnik izstopila, je začel zločinec travnikov in vrtov pa imajo 1656 ha. skoraj edini' vir zabave. V kino pri,- domu. Niti slutili niso, da je to z namenom, da, bi prišel do denarja, takoj streljati nanju. Morala sta Naj omenimo, da je zemlja zelo raz- dejo tudi ljudje iz oddaljenih vasi. njihova zadnja pot. Pred temi žrt- Denarja ni bilo, zato je vzel puško, se umakniti. Okrog 23. ure so bili drobljena, posestva so majhna, saj obiskovalci si žele samo še to, da vami, pa je bil od istega zločinca Z njo je postopal po gozdu pri Ko- na kraju zločina zbrani vsi milični- pride na prebivalca povprečno 0,30 y blagajnik prihajal ob pravem ča- nevarno obstreljen vojak Silvo Kal- čevju. Ker pa puška ni bila dobra, ki. Takoj so začeli lov na Sadra. Ta hektarov orne zemlje. Tako nastaja su in da bi se predstava ne pričela čič, doma iz Bele krajine. Gnusni jo je v gozdu spravil. V ponedeljek problem zaradi odvišne delovne sile, prej, predno so vsi v dvorani. Eno zločin je globoko odjeknil med ko 24. avgusta se je ponovno vrnil v se je Okrog obupno branil in streljal, pol enih so ga prijel; in katere zemlja ne more prerediti. in drugo se večkrat dogaja, kar čevskim prebivalstvom. Ker so se skladišče in tokrat izbral dobro pu- spravili na varno. Prve besede, ki Eden v grob, trije v bolnico ličino municije. To je bilo v po pol- imate, ubijte me!« Pri njem so našli še 3.0 nabojev, koliko pa, jih je iz-Pohajkoval je v okolici strelišča strelil, ni znano. Streljal je z vein verjetno koval načrte za kasnej- jaško puško »mavzerico«. Zato si kmečki ljudje iščejo zapo- spravlja obiskovalce v slabo voljo, okoli tega zločina spletle tudi razne ško. S seboj je vzel tudi večjo ko- jih je spregovoril, so bile: »Tu me slitev drugje. Nekaj ljudi ima za- Ali se ne bi dalo to na nek način neresnične govorice, je prav, da ~ poslitev v obrtnih podjetjih »Sto- urediti. povemo, kako je prišlo do umorov danskem času. larna« in »Apnenica«. š in kdo je zločinec. 20-letni Feliks Sadar, doma iz Sušice pni Ivančn; gorici, ima za seboj že več kriminalnih dejanj, za katere je bil obsojen. Nikjer se ni Naraščajoči promet, še bolj pa kot da so ceste samo zrnje! Veliko redno zaposlil. Večinoma je pohaj- _ neprevidnost na cestah, zahtevata nesreč se dogaja zaradi neprevid- koval okrog brez dela. V Kočevje ljudi. Zaradi goste megle in ker je ste, Anica Zore, nam je povedala skoraj vsak dan nove žrtve, ki so nosti. Ta je botrovala tudi pri je prišel v četrtek, 20. avgusta, bil predaleč od ceste, so streli pa- tole. še zločine. Bil je približno' 100 m od ceste na desni strani in ko se je stemnilo, to je okrog pol deve- Pa še izjava priče, k; je bila veš čas v bližini. Služkinja pri družini Švigelj v lovski koči lovitvenega tih, je začel streljat; na mimoidoče gojišča »Rog«, na drugi strani ce- Drugi dan je dobil zaposlitev prt dali v prazno. Med streljanjem se »Tisti dan sem bila doma sama je vedno bolj pomikal proti cesti, z otroci. Po večerji sem šla spat, Ustavil se je kakih 9 metrov proč. nenadoma pa me je prebudil strel Kmalu po deseti uri sta se pri- v bližini. Najprej sem mislila, da peljala s kolesi vojak Silvo Kalčič streljajo na strelišču, potem pa, sem s spremljevalko Fani M. Bil je na kljub temu stopila k oknu. Bilo je j------ j------- Beli krajini in je Okrog pol devetih, zunaj pa je bila Partizanski komandant v Kočevju velikokrat tudi smrtne. ,23. avgu- zadnji, sta se je v bližini Dvorske vasi zo- , pet pripetila večja prometna nesreča, pri kateri je eden izgubil življenje, trije pa so bili težje ranjeni. Motorist Franc Oblak iz Grabna pri Gregorju je s spremljevalcem Fran- 18. avgusta me je obiskal bivši mestnika komandanta, IX. brigade, dopustu doma . . .. cem Zabukovcem iz Hudega konca komandant IX. brigade XVIII. di- ki je bil ranjen v glavo.« Pozanimal med tem časom prišel na obisk k tako gosta megla, da nisem nič vi-pripeljal od železniške postaje, Jože vizije, rezervni polkovnik Mile Cu- se je tudi za Francija Kolarja, ko- sorodnikom v Livold. Ko sta se pri- dela. .. Zopet so padli štirje streli c ' — ~ ............ misarja brigade in za Martina Ša- bližala strelišču, so padli streli in in nekaj svinčenk je zažvižgalo mili ja, šoferja iz Kočevja. Kalčič je obležal z rano v vratu, mo okna,. Vsa prestrašena sem ga Škulj iz Adamovega pa je prišel brič iz Foče v Bosni, ki je sedaj v s spremljevalcem Jožetom Pečkom službi v Beogradu. V Slovenijo je iz Dvorske vasi. Vsi skupaj so bili prišel 1942. leta in je bil tu do premalo previdni. Škulj in Peček konca vojne. Skupno smo se borili, »Kočevje ste zelo lepo uredili,« Njegova spremljevalka se je takoj zaprla in se umaknila. Najprej sem je dejal. »Med vojno je bilo vse vrnila v Kočevje po rešilni avto, pogledala, če so otroci še živi. Se- motorja sploh nista imela registri- skupno prenašali težave in naše porušeno; sedaj pa ste ruševine že obenem pa je tudi obvestila postajo veda so mirno spali. ranega, bila pa sta tudi brez voz- prijateljstvo je bilo niškega dovoljenja. Do trčenja je krvjo. zapečateno s odstranili in zgradili vse na novo. Ljudske milice o tem dogodku Nato pa se je streljanje v pre- Skoraj bi več ne spoznal Kočevja!« Kmalu zatem, bilo je okrog 22.30 sledkjih ponavljalo. Nliseml vedela, prišlo zaradi neprevidne vožnje F. »Zame so najlepši tisti trenutki, — Popeljal sem ga tudi pred os- ure, so se vračali z dela delavci, kaj to pomeni, mislila pa sem si, Oblaka ki je po ovinku pripeljal ko se po dolgih letih sestanem s novno šolo Mirka Bračiča, na kraj, zaposleni v kočevskih podjetjih, da mora biti nekaj hudega;... Po po levi strani. starimi vojnimi prijatelji v kraju, kjer je bila pred 16 leti formirana Ubijalec Sadar je najprej smrtno strelih sem sklepala, da je več In posledica? Dva razbita motor- kjer sem partizanil,« je pripovedo- IX. brigada. Obljubiti sem mu mo- zadel Leopolda Goršeta, električar- strelcev, ki so v bližini ceste. - - - - ........... - • rai, da ga bomo poklicali, ko bomo -----'------ n,-~3 J ja, trije ranjeni, Peček Jože pa je val Mile. »Spominjam se borb na izgubil življenje! Mogoče bo ta ne- Stružnici, Vrbovškem, Ogulinu, Pi- proslavljal; 20-letnico ustanovitve sreča le vplivala na »divje« moto- javi Gorici itd. Spomnim se na- brigade... rist.e, ki divjajo po naših cestah, rodnega heroja Vinka Robeka, na ja iz Zajčjega polja, zaposlenega v »Elektro« Kočevje. Gorše, ki je bil marljiv delavec in skrben oče P'red deseto, ko so šli delavci iz Dolge vasi v službo, se je streljanje ponovilo. Nekateri so se celo Ob slovesu je naročil, naj pot- dveh otrok, je dobil smrtonosen smejali. Kmalu potem sem zaslišala zdravimo vse prijatelje in znance sirel v prša. V naslednji skupini na cesti krik in jok. Tedaj je ver-iz Kočevja ter vse ljudi, ki jih je sta se pripeljala s kolesi brata jetno bil prvi zadet... Nato se je Pnnndhpnn Vllllpllilflllip X Voilrn/iri srečal med vojno, ki so pomagali Volfa, zaposlena na rudniku. Oba pripeljala iz Kočevja skupina ljudi, 1 IMJVUMCMV aVUVlVWUll|i ■ jvniauu nartizannm s hrano in sta bila družinska očeta. Anton je ki SO se vračali z dela. Streljanje njemu in partizanom s hrano in lag o, pa moramo posvetiti vso po- drugim, listih časov in ljudi. (Nadalj. s 1. strani) ~a-, r- --------- ,—...... r- ., .. .... Tu vplivajo tudi prevozni str o- zornost kmetijstvu, da se v nekaj bo nikou pozami. ški, ki mleko podražijo. Krompir letih dvignejo niziki donosi. Krne-je letos napadla plesen. Poročal je tijske zadruge morajo pridobiti čim tudi upravnik KZ Loški potok. V več kmetov za kooperacijo in me. kooperaciji imajo 17 ha, in to pred- lioracijo. Potrebni so tudi strokov-vsem krompir in pšenico. Pri krom- njaki, ki bi se brigali za mehani-pirju bodo dosegli plan, čeravno ga zacijo, melioracijo in splošen naje napadla plesen. Mlatilnico. KZ pred ek kmetijstva, uporabljajo vsi zadružniki. Zaradi V občini je 75 % prebivalcev v precejšnje okužbe plemenske živine SZDL in bi bilo potrebno, da se pri- Vinami, je bilo uvedeno umetno osemenje- dobijo še ostali. V tekočem letu bo vanje. Odkup prašičev dobro po- še več sestankov in bodo tudi vo-teka. Tov. Cuderman je predlagal, litve v šolske odbore. Bo tudi še naj bi za uničevanje koloradskega več sestankov za kooperacijo in hrošča uvedli skupno škropljenje, melioracijo. Sprejeti so bili razni sta bila družinska očeta. Anton je bil star 34 let in oče treh otrok, Lojze pa je imel 26 let in bil oče in jok... ki so se vračali z dela. Streljanje se je ponovilo. Slišala sem stoke VREME Vremenoslovci pravijo, da bo Anton Štimec dveh otrok. Bila sta pridna delav- Od strahu sem bila vsa trda. Že ca. Starejši Anton je delal na zu- prej sem javila na postajo LM, ta-— nanjem kopu, Lojze pa v jami. Oba krat ,pai sem ponovno sporočila naj hitro pridejo, da tu nekaj ni v redu. Kako je bilo potem, ne vem. Sli- sta stanovala v Livoldu. Nič hudega sluteč sta se peljala proti domu. Tedaj pa so nenadoma padli času od 28. avgusta do 6. septembra streli in brata Volfa sta obležala: šala sem samo kričanje žensk, sto-nestalno vreme s pogostimi pada- Anton je dobil strel v prša, Lojze kanje in močno streljanje. Strelec pa v trebuh. je verjetno streljal na vsakogar, ki je prišel mimo. . . Bila je grozna noč, saj se je vse to dogajalo v bližini našega stanovanja.« Morilec Sadar, ki ima na vesti tri žrtve, (vojak Kalčič se nahaja v novomeški bolnišnici in je že iz- Sočutje do živali v naravi v Kočevju in njegovi okolici se po mili volji, pri tem pa je prav ‘ - pride na muho. Seveda a««« "“EH" EiBEBiHE —i šole. Da se zelo izplača gnojenje po delom, košenicah, so pokazali doseženi uspehi po dveh letih. Nekateri zadružnik« poročajo, da jim jeleni in divji prašiči uničijo velika pridelka. V Retjah pridejo divji prašiči skoraj do hiš in uničujejo poljske pridelke. O tem bodo obvestili lovsko družino. O kmetijstvu so poročali delegat; iz vseh krajev. Kjer je večje razumevanje in sodelovanje in dobra povezava, so doseženi tudi boljši uspehi. V predelu KZ Draga n; nikogar, ki bi prevzel strokovno delo. Tov. Turk poroča o slabih vaških potih v Podpreski, ki so nujna popravila. Zastopnik Okr. odbora SZDL iz Ljubljane je poročal o nalogah kmetijstva in na kakšen način bi to izvedli. Naša oblast je najprej porabila vse sile za dvig industrije, ki je tudi kmetijstvu potrebna. Sedaj, ko je dovolj strojev na razpo., večina strelja z zračnimi puškami hiš. Kaj hitro ima tak »junak« na P" žrtvah dobil denar, da di re piki drobno ptičico, ki mu n; sto- Preživel • • • Zaradi pohlepnosti P» rila nič žalega. To so koristne pti- denaTlu 80 morale pasti mlade žrt- * »rz> Prt trcoi uonol nnci i i n SPOMINSKI DNEVI 1. septembra 1939 je Nemčija napadla Poljsko — začetek II. svetovne vojne. 1. septembra 1922 je izšel prvi list slovenske mladine, »Proletarska mladina«. V začetku septembra 1941 je Ribniška četa pri Jasnici iz zasede napadla italijansko kolono in jo pognala v beg. Itsdijani so imeli več mrtvih in ranjenih. Odi 4. do 6. septembra 1944 jel bil v Črnomlju drugi zbor aktivistov OF. 4. sept. 1942 je bila ustanovljena Gubčeva brigada. ce, ki uničujejo mrčes ;n drugo go- ve;,p0 vs^ verjetnosti je morilec lažen, ki škoduje sadnemu in dru- tud! neprišteven kar pa bo pokazala g emu drevju. Zato je vsako tako pr®ls , J ' -tpne početje ne samo grobost in trdosrč- I'®!lks „Sa.dar. lzhaja,.,1Z ,pfj ne nost, ampak tudi v gospodarsko d™zln.6i'. Zat° je se *;ollko b