352
še ukrivi. Slika ga nam kaže, ko se ravno bavi s tem delom. V posebno, na stojalo pritrjeno pripravo je vtaknil desko, poprijel z levico njen prosti konec in ga jel privzdigovati v krožni smeri. Deska je tenka in bi se brez dvoma prelomila, če bi si še z desnico ne pomagal. V desnici drži namreč na železnem ročaju pritrjen valček, obdan krog in krog z ostrimi zarezami in zobci, pritiska in drgne ž njim ob desko na notranji strani, da tako ulomljaje lesna vlakna, naredi desko upogljivo. Po dokončanem delu izroči obod delavcu, katerega
Domači obrti na Kranjskem:  Obod a rji.
kaže slika spredaj na levi sedečega, z velikim kolobarjem pred sabo. Pritrdil je namreč obod v krog, ga dobro zvezal in vpleta sedaj obode po vrsti, drugega za drugim vanj, da ne vzamejo preveč prostora, ter jih na ta način obvaruje pred vsako nezgodo med prenašanjem in prevažanjem. Na tleh ima že šest takih kolobarjev, „kolačev", pred sabo, katerih vsak ima ovitih obodov za 15 do 25 rešet. Delo je končano. Opraviti je dalo precej, vendar jih zgotovi priden delavec v eni sezoni do 1000, v vrednosti 800 do 1000 K, kar pomenja 1 K 60 v. do 2 K zaslužka  na  dan.   Ta jih pač zasluži!
Dna imamo spletena, obode narejene, treba je še obojno združiti in rešeta ali, ako so večja, rete, so gotove. To vse na-rede doma ali med potjo, ko prenašajo rešetarji svojo robo okrog.
Poleg rešet in ret smo omenili tudi sit, katerih razločujemo zopet dve vrsti, namreč sita iz kovinskih žic in pa iz konjske žime. Sita iz žice izdelujejo nekateri tudi v Ribnici, žimnata pa dobe že spletena od Sitarjev iz Stražišča pri Kranju, katere bomo tudi kmalu obiskali in si ogledali njih obrt natančneje. Splošno smemo trditi, da naredi
Ribničan sitom le obode in pri-šije dno, »platno"
imenovano. Sklepno delo pri-padatorej njemu; zato bi se mu hudo zamerili, ko bi mu sponašali, da ne zna delati sit. Ondelozvrši, in to je dovolj! Pred nami stoji cela grmada rešet, ret, sit in druge vrste „ suha roba". Za domačo dolino jih bode skoro preveč. Trebabo dobiti kupca, samo
vprašanje   nastane, kje ga dobiti?
Razpečavanje suhe robe se vrši na dva načina. Največ jo pokupijo domači trgovci kot prekupčevalci, ali pa si gre Ribničan sam kupca iskat daleč po svetu. Domači trgovci iz Ribnice, Sodražice in Velikih Lašč, okoli 20 po številu, kupujejo robo navadno o ponedeljkih in četrtkih na semnju v Ribnici in Sodražici. Veliko jo razpečajo tudi trgovci v Ljubljani (5), Zagrebu (6), Trstu, Reki i. t. d., kateri sami spravijo v promet suhe robe v vrednosti  200.000 K.1)   Silno
x) Bericht der k. k. Gew.-Inspekt. iiber die Heim-arbeit in Oesterr. Wien 1901. (K. k. Handelsminister.)